DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Tirst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. —» Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto V. - Štev. 24 Trst - Gorica 15. junija 1951 Izhaja vsak petek Nauk italijanskih volitev Ni še čas, da bi delali zaključke in da bi prezgodaj tolmačili še nepopolne vol-iv-ne rezultate, vendar pa moremo reči že danes, da je italijansko ljudstvo izreklo popolno dn enodušno obsodbo onih ljudi in strank, ki so nositeljice načela narodne nepomirljivosti. Minula je doba spretnih akrobacij. Živimo v -resnih časih; zato s; moramo biti na jasnem, kako mm bo hiša izgledala. Kajti živimo v dobi, ko se opuščajo stare metode ,in se življenje ne uravnava več po -starem, izrabljenem kopitu. Niti e-na od nekdanjih čisto nacionalističnih strank stare (Italije ni več pri moči. Pa tudi sama krščanska demokracija, ki je dala poudarka svojemu socialnemu programu, doživlja danes krizo. Kje tiče vzrok, ite krize, ni težko uganiti. Da je. zašla v krizo in da je ta dokaj resne prirode, se vidi ž-e iz tega, da je sam De Gasperi ob proglasu vo-livni-h rezultatov smatral za potrebno, da umiri svoje pristaše. O spremembi vlade za sedaj ni govora Govora bo pa o spremembah smeri in taktike de-mokristjanske stranke. O vsem tem -bo razpravljale vodstvo stranke in pa; njen kongres. Nekaj se -torej dogaja in se mora 'Ukreniti, afco hočejo voditi računa o razpoloženju italijanskega naroda in o javnem mišljenji Italije. Kako pa diha javno mišljenje, moremo sicer oprezno, ali dokaj določno zaključevati že danes Italijanski narod ni naklonjen nobeni mednarodni vratolomnosti, ki bi mogla obstojati v -tem, da se z lahkovernim .tolmačenjem (o čemer nam korifeje tržaške pravne fakultete -dajejo toliko smešnih primerov) izigrajo mirovne pogodbe in podk-opljejo osnove današnjega pravnega reda. Italijanski narod ni mladoleten, ampak delaven in pri svojem vsakodnevnem delu tirezen narod. Ali -vprav zaradi te resnosti in treznosti, ki v Italiji prevladuje, so pri zadnjih volitvah prišli do izraza simptomi, ki vladi narekujejo o-preznost pred nevarnostmi, ki bi -jih lahko .izzval vsak njen nespreten in nesmotren nastop. De Gaspari je smatral za umestno, da italijanskim volivcem govori o italijanskih aspiracijah na Trst in o potrebi, da se .tržaško vprašanje privede do stvarne rešitve. Ne -bomo (Zgrešili, ako trdimo, da •italijanski volivec na -take doka; .neharmonične glasove več ne reagira! V vprašanju vojne in miru je vsa Italija za mir. Ali če je za mir glede vprašanj Daljnje-ga in Bližnjega vzhoda, ki se Italije tičejo le posredno, je Italija še v večj meri za mir v vprašanjih, ki ne posredno zadevajo njeno varnost, in njen nemoteni, mirni razvoj. Trst je nedvomno važno mesto vendar pa ne za Italijo. Finansiranje Trata za Italijo pomeni vzdr ževanje neizmernega števila nenasitnih vsiljivcev. Italijanske finance, italijansko gospodarstvo, italijanska bodočnost zahteva razširjenja -in izvestne statične gibčnosti To pa bo dosegla le tedaj, ako v vprašanju Trsta in 'tržaškega področja opusti stališče, ki ne odgovarja zahtevam stvarnosti. Da Trst more živeti svoje samostojno življenje Izven Italije, da naloga Trsta leži 'izven Italije in da je usoda naše celine povezana z zdravo presojo tržaške zadeve postaja vsak dan jasneje. Posebno jasno pa postaja na osnovi rezultatov zadnjih volitev. Ako hoče De Gasperi italijanske volivce pridobiti zase, mora pač opustiti nacio nalistlčne akrobacije. Kajiti s temi akrobacijami sam podkopuje temelje svoje politike — »quod erat demonstnindum«. A. D. 11 OLIV NI USPEH gorižkih slovenskih demokratov Naši kmetsko-deiavski listi zmagali v Doberdobu in Števerjanu, v Sovodnjah v manjšini le za 31 glasov - V Krminu naš zastopnik v občinskem svetu - G. Rudi Bratuž, obč. svetnik S D Z, je izvoljen v pokrajinski svet - Lipa dobila v Gorici 380 glasov več kot leta 1948 Po dveh mescih trudapolne vo-livne borbe in velike požrtvovalnosti naših voditeljev, kandidatov in pomočnikov beležimo gor,iški slovenski demokrati zadovoljiv u-speh pri (izidu nedeljskega glasovanja. V Doberdobu je kmetsko-delavska lista zmagala iz 265 glasovi proti 239, oddanim za titovsko -in 98 za (kominfoTmistično listo. V Ste-veirjanu je .kmetsko-delavska lista zmagala z 274 glasovi proti 224, oddanim za titovsko listo. V Sovodnjah pa je kmetsko-delavska lista v manjšini le za 31 glasov v primeri ,s titovsko, to ipa- zato, ker je veliko število naših glasovnic proglašenih za neveljavne. Tako so titovci .zmagali -s 386 glasovi proti našim 355. Na podlagi tega .izida sta kmetsko-deiavski listi v Doberdobu in Števerjanu dosegli vsaka po dvanajst .zastopnikov v občinskem svetu, -titovci pa. -tiri v Doberdobu in dva v Števerjanu, ker je na njihovi listi izvoljeni g. Komic kominfor-mist in se je za takega javno izjavil v »Delu« tik pred volitvami. V Sovodnjah ;in v Doberdobu niso kominformisti dobili nobenega, zastopnika. Od kme.tsko-delavske liste v Sovodnjah pa so izvoljeni trije, in sicer gg. Tomšič Peter pok. Petra, -Petejah Ambrož in Cernic Venceslav. V Krminu je pri občinskih volitvah zmagala lista demokristjanov in neodvisnih, na kateri je bil izvoljen in je kandidiral tudi naš zaveden in pošten g. Kurtin Ivan pok. Ivana, ki -se je za kandidaturo odločil, potem ko so na to privolli .slovenski volivci. Do te odločitve pa so ga naši volivci pripravili v prisotnosti zastopnika iz Gorice, ker bi sicer samostojna slovenska lista ne dosegla zadostnega zakonitega števila glasov, saj velja -tudi za Krmin večinski .in ne proporcionalni sistem. Tako imamo danes v občinskem svetu v Krminu našega slovenskega zastopnika. Kar se pa tiče pokrajinskih volitev, .so naši kandidati prejeli sledeča števila glasov: g. Lavrenčig Jožef v Doberdobu 288, g. Bratuž Rudi v Sovodnjah 401, g. Koršič Remigij v Števerjanu 276, g. Filej Jožef v Gorici - I. okrožje 352, dr, Marjan Bregant v Gorici - II. o-krožje 228, dr. Anton Kacin v Gorici - III. okrožje 329, gospa Spa-gnolo vd. Kerševani v Gorici - IV, okrožje 359 -in g. Cernic Karel v -Gorici - V. okrožje 234. Tako so vsega skupaj naši po 'zakonu med seboj povezani kandidati dosegli 2467 glasov. Na podlagi količnika, ki je slučajno za nas ugoden pri sicer zelo neugodnem volivnem zakonu, so naši kandidati dosegli skupaj zadostno število glasov, d^ lahko dobimo tudi mi enega zastopnika v pokrajinski svet. In ker zakon določa, da je izvoljen tisti, ki je dosegel najvišje število glasov, je potrjen g. Rudi Bratuž, ki je že naš občinski svetovalec v Gorici. •Glede list DFS so naši kandidati ■v pokrajinski -svat dosegli večino v Doberdobu ter v IV. .in V. okrožju v Gorici. Vsega skupaj so, kakor že povedano, dosegli naši kandidati 2467 glasov, kandidati DFS pa 2775. Z ostalimi kandidati DF-S se je povezal tudi g. Hrovatin, ki jc dobil 204 glasove v krminskem o-ikrožju. Te glasove pa so mu dali naši volivci, ke,r je po naključju nastopal kot neodvisen, ko je bil postavljen v pričakovanju nameravane povezave -vseh -slovenskih kandidatov. Za-to lahko upravičeno ■trdimo, da so prav za prav glasovi naših volivcev številčno enaki o-nim DFS, če ne celo večji. V Gorici sami so naši kandidati dosegli 380 -glasov več, kot jih je dobila naša lista pri -občinskih volitvah -leta 1948, kandidati DFS pa 428 manj. Mnogo slovenskih glasov je seveda šlo kominfoirmistom, ki so dobili vsega skupaj šest zastopnikov v pokrajinski svet, od teh sta dva slovenskega po-kolenja. Tudi DFS dobi svojega zastopnika v pokrajinski svet. Tako smo Slovenci, zaradi -slučajno visokega votivnega količnika, dosegli vsak svojega 'zastopnika v pokrajinski svet. Ce bi se bili povezali zaradi •težkih določil ;za nas neugodnega volivnega zakona, bi dobili pri tem skupnem številu doseženih glasov -samo enega. Mislimo le na nas in na DFS, ker so slovenski komin; fcJmisti povezani z Italijani in so nastopili v nacionalno mešanih krajih. Goriški -slovenski demokrati, kmetje, delavci in intelektualca, ko- N-AS NOVOIZVOLJENI POKRAJINSKI SVETOVALEC RUDI BRATUŽ likor na-s je nekomunistov, smo dosegli v nedeljo 10. junija 1951 prvo zmago nad komunizmom, ker smo p>okazali našo premoč tako na vaseh kakor v mestih. Za vedno je izgnan iz -naših vasii strah, ki ga ;e komunizem tako grozotno in načrtno zasejal v dušo našega človeka. Doberdob, Sovodnje, Steverjan, tri slovenske občine, so spregovorile, -in prvič 'pio tridesetih letih svobodno in prosto glasovale odločno ii samozavestno za mir na vasi, za pošteno in odkritosrčno sožitje med nami Slovenci, za demokracijo proti nasilju im diktaturi. Zmagala jt zdrava pamet našega kmeta in delavca, ki -meče raz sebe železni kožuh istrahu, začenja dihati svobod7 neje ,in misliti -s svojimi možgani ter odločati po (Svojem lastnem preso-jevanj-u političnih razmer im opazovanju svetovnih dogodkov. Zmagala -je volja kmeta iin delavca -tudi v Sovodnjah, saj je razlika med našimi in titovci le za 31 glasov. Naših neveljavnih glasovnic pa je mnogo več kot 31! Votivni shod v R-upi, ki je bil za na-(šo listo v četrtek zvečer 7. t. m. in katerega se je udeležilo veliko število volivcev, je pokazal in dokazal, da je -naš človek že 'odločen za demokracijo in za ohranitev izročila naših očetov. Zborovanje je otvoril domačin delavec g. Kari Cernic, kot govornika pa sta r stopila dr. Avgust Sfiligoj in dr. Marjan Bregant; oba sta v zanesenih in prisrčno prepričevalnih besedah -tolmačila volivcem nujnost ■odločnega nastopa za zmago naših -list, za ohranitev zvestobe izročilu naših očetov, za pošteno upravlja nje naših občin in za zaščito naših gospodarskih koristi. In seveda za narodno čast pri spoštovanju demokratičnih svoboščin. To je bi' naš zadnji volivni shod, ki nam ir dal zmago nad nasprotniki, ker je kmetsko-delavska lista iz Sovoden' dosegla večino glasov na volišču Rupa-Gabrije-V-rh sv, Mihaela. Doberdob - Sooodnie - Šteoer jan Volitve so sedaj za nami, zato lahko potegnemo kratek obris ‘ o značajnosti in požrtvovalnosti naših ljudi na vasi, ki so se vneto potegovali za pridobitev volivne zmage demokracije in pravičnosti nad diktaturo in torej nad krivico. V Doberdobu je bilo še pred mesci smelo in drzno sploh govoriti o kakem samostojnem nastopu na volitvah, kajti .titovci so budno prežali .na vsakega domačina, za -katerega so vedeli, da se z njimi -ne strinja zaradi njihove titovsko komunistične usmerjenosti. Titovci so dobro vedeli, da je naš človek še vedno pod težo strahu in groze, ki ju je -komunistični teror zasidral globoko v posameznika, -tako je ta groza ležala nad posameznikom, -nad družinami in nad celi vasjo. Tako tudi v Sovodnjah in Odgovor Jelinčiču Glede na »Odgovor Sfiligoju«, ki ga je Zorko Jelinčič priobčil na pr- vi -strani »Primorskega dnevnika« v petek 8. t. m., priobčujemo za •danes sledeči dve izjavi, ki jasno odkrivata Jelinčičev značaj. Prva izjava s podpisom g. Viljema Sfiligoja dokazuje, da Jelinčič laže, kar se tiče premoženjske posesti dr. Sfiligojevega očeta; druga p>a, da je -bil nekoč Jelinčič antikomunist. Danes siplje strup na dr Sfiligoja, ki je ostal zvest svoji narodni zavesti in demokratičnim načelom! To dela Jelinčič zato, da bi se prikupil komunistom. Pri tem se niti ne -zaveda, da briše iz knjige zgo-dovinen svojo lastno nacionalno preteklost in piše lažnive trditve. Izjavi priobčujemo s privoljenjem dr. Sfiligoja. IZJAVA V »Primorskem dnevniku« od 8. -t. m. berem v odgovoru Zorkota Jelinčiča mojemu1 bratu dr. Avgustu Sfiligoju, -pod naslovom »Odgovor Sfiligoju«, tudi naslednje: »Ali pa morda noče vedeti — dr. Sfiligoj -namreč — ker mu tiče pregloboko v kosteh izgubljeni koloni njegovega očeta.« Očividno hoče Jelinčič s to tr- ditvijo prikazati našo družino kot družino nekakih agrarnih magnatov, ki naj bi živeli od dela kolonov. In to je, kar me sili kot naslednika našega že od 10. avgusta 1932 pokojnega očeta, da za čast njegovega spomina in v Imenu vse družine pojasnim, kar je Jelinčič, namerno- potvoril. Naš oče je posedoval le toliko zemlje, kolikor je je družina lahko sama obdelovala. Oče sam pa je — pod težo dogodkov (politično preganjanje družine), kakor se je zdravnik izrazil — umrl 10. avgu sta 1932, dva mesca potem, ko sem -se jaz vrnil iz konfinacije, in medtem ko je moj brat Avgust prestajal politično -kazen v zaporu. Pri pogrebij je bila tudi Jelinčičeva sestra. Lažnive -trditve, da je moj oče — in .torej naša družina — imela kolone, bi od Jelinčiča nikdar ne pričakoval, ker je on dobro poznal prilike naše družine, ki se je žrtvovala do skrajnosti za narod, a pri tem pošteno delala in se preživlja la s svojim delom in trudom, raje ■kot bi 'klonila v svojem značaju. Krmin, 13. junija 1951. VILJEM SFILIGOJ (konec na 4. strani) v Števerjanu. Polagoma se je od zadnje zime dalje, čim so se bližale volitve, otresal naš človek, njegova družina in sploh naša vas strahu in se prebujali v svobodno in prosto o zračje. Zelja po samostojnem nastopu pri volitvah, v duhu vaške povezanosti, medsebojnega razumevanja in ljubega miru, brez zamere od soseda do soseda, od ^prijatelja in znanca do prijatelja in znanca, je bila topot večja od vsakega strahu. In naš človek se je zopet ojunačil ter vrgel od .sebe strah tudi pred grožnjami. -Razna trobila rdečih mogotcev, ki ,so si več let prisvajali pravico edinega nastopa po naših vaseh ;in vpili, grozili, ustrahovali in izvajali zločine nad našim narodom, so .sedaj za vse verne čase pregnana iz naših vasi. Nekdaj mogočna 'SIAU-UAIS, DFS, AF2 itd. so zrušene in malodušno gledajo v svojo bedno .bodočnost. Demokratične svoboščine, ki jih naš človek tako globoko od srca ljubi :z vso isilo svoje duše, ker je prestal dve vojni grozoti, fašistično nasilno diktaturo in komunistično krvavo -diktaturo, s-o -zmagale in zadobile svoja rodovitna tla prav v našem človeku in v naši vasi. Povsod so hkrati nastopili značajni možje, ki se niso ustrašili samostojnega nastopa: vsi kandidati na kmetsko-delavskih listah v Doberdobu, v Sovodnjah ,in v Števerjanu, vsi kandidatii za pokrajinske volitve -in vsi, ki so do tega pripomogli. Tako moramo omeniti Karla Černiča in Evgena Frandoliča iz Doberdoba, Alojza Terčiča, visokošol-ca Iva Komjanca in stavbenika Re-migija Koršiča ter njihove svojce (iz Steverjana ter Karla Černiča iz Rupe. In drugi? Osemdesetletna stara mati iz Peči pri Sovodnjah, devetdesetletna starca z. Vrha sv. Mihaela, ki smo ju prepeljali z avtom na volišče, pa šestinosemdesetletna stara mati iz Rupe, Iki je šla peš na volišče in ni mogla več peš nazaj!... Tu naj se zrcalijo tisti, ki zagovarjajo pravice »ljudstva« v i-menu raznih (komunističnih diktatur in -laži! Doberdob, Sovodnje in Steverjan! Upravičeno si ti naši zavedni možje polni radosti sedaj vprašujejo: »Ali je res? Zmagali smo!...« ..Iiludshii pravica" tednih Odslej bo izhajala »Ljudska pra vica«, glasilo KP,S, ne več kot dnevnik, ampak kot tednik. »Slovenski poročevalec« ostane dnevnik, ipopoldne bo pa izhajal še poseben večernik. Pravočasen preklic Uredništvo dnevnika »Giornale di Trieste« je objavilo v svoji štev. 1317 z dne 14. junija t. 1. sledeči preklic z naslovom: POJASNILO O SLOVENSKEM SOLSTVU » V štev. 911 z dne 9. marca 1950 smo v našem listu pod naslovom »Tajinstveno ozračje, ki ga je treba razbliniti. — Slovensko šolstvo uhaja nadzorstvu šolskega skrbništva« objavili članek, v katerem je bilo med drugim napisano: »Prav tako je znan še drugi primer dijaka, ki se je moral izseliti v teku šolskega leta in ki je za prosil ZVU s posredovanjem svoje ga ravnatelja za zaključno letno spričevalo. ZVU je naravno prošnjo odklonila, kajti dijak ni položil niti enega od predpisanih izpitov. Dijak je pa kljub temu odpotoval z željenim spdčevalom v žepu!« Iz poizvedovanj, ki smo jih mogli naphaviti po vložitvi tožbe proti odgovornemu uredniku dnevnika »Giornale di Trieste« po gg. profesorjih Vinku Vovku, Antonu Kaci nu, Rudolfu Perhavcu, Antonu Penku, Ivanu Sosiču, Vladimirju Žitku, Francu Zupanu in Martinu Jevnikarju, ki so bili po svoji rav nateljski dolžnosti edini pooblaščeni od slovenskega srednjega šolstva, da izdajo zaključna šolska spričevala, smo ugotovili, da niso zlorabili svoje uradne pristojnosti. « S tem preklicem se je uredništvo dnevnika »Giornale di Trieste« iz ognilo procesu, -ki bi moral biti na tržaškem sodišču dne 15. junija 1.1 IT8L08K5HE VOLIM -Po uradnih (podatkih italijanskega notranjega ministrstva so skupni podatki o deželnozborskih volitvah 30. pokrajinah naslednji: Demokristjani 2,351.018 glasov Sociadkomunisti 2,379.122 » Socialdemokratske frakcije 537.415 » Republikanci 150.620 » Liberalci 256.165 » Ne-ofašisti 280.731 » Monarhisti 105.083 » Levi neodvisni 151.031, » Sredinski neodvisni 85.604 » Desni neodvisni 108.034 » Razne liste 158.158 » Skupno je torej volilo 6,562.981 upravičencev. Uspehi radijshih postaj ..Svobodna Evropa41 Radi-o »Svobodna Evropa« ima v Evropi dive močni radijski postaji, eno v Frankfurtu, drugo pa v Nemčiji. 'Zanimivo je, da se Sovjeti in njihovi satelitski oblastniki posebno pritožujejo nad delovanjem teh postaj, medtem ko so precej ravnodušni do oddaj »Glasa Amerike«. Od kod ta razlika? Radio »Svobodna Evropa« je privatna ustanova 'in kot taka -laže ter bolj odkrito napada kakor pa »Glas Amerike«, ki je uradna vladna postaja. Radio »Svobodna Evropa« svari svoje poslušalce tudi neposredno pred raznimi vohuni, ki jih kar imenoma navaja z navedbo njihovega urada in naslova. Zato ni čudno, da so udarci teh oddaj za komuniste zelo neprijetni in se jih komunistične vlade .najbolj boje. Zanimivo je n. pr. vedeti, da so komunistična -oblastva na Madžarskem izpustila ameriškega gospodarstvenika Vogelerja iz dolgoletnega zapora iin mu dopustila, da zapusti Madžarsko pod pogojem, da izpremeni frankfurtska postaja -svojo valovno dolžino. S tem so pokazala, koliko jim je ležeče na tem, da se te postaje pri -njih ne bi slišalo. Progresiven hazenshi zakonih P.red kratkim je -sprejela albanska skupščina osnutek za odlok o preiskovalnem iin kazenskem postopku zoper one državljane, ki so obtoženi »rovarjenja proti državnemu redu«. Ta odlok -bo veljal za vse večne čase kot svojevrsten spomenik komunistične »progresivnosti« -v dvajsetem stoletju. Odlok predpisuje namreč, da mora 'biti vsaka preiskava, ki zadeva rovarjenje proti državi, zaključena v teku desetih dni, da se paoces vrši v nenavzočnosti prizadetih obtožencev, da se obtoženec ne more .pritožiti proti sodbi, niti ne prositi za pomilostitev, in končno, da se morajo najstrožje obsodbe, smrtne kazni, izvesti neposredno po razglasitvi sodbe. Bled - mesto Z najnovejšim upravnopolitičnim ukrepom slovenske vlade so Bled proglasili za mesto in ga hkratu izločili iz radovljiškega okraja. Združenje srbskih pisateljev v inozemstvu Na podvig Slobodana Jovanoviča, hivšega predsednika 'Srbske akademije znanosti v Beogradu, so ustanovili v Londonu Združenje srbskih pisateljev v -begunstvu. V Združenje se je doslej vpisalo 'osemintrideset srbskih pisateljev in pesnikov Iz Avstralije, Velike Britanije, Abesiinije, Ne-mftlje, Zedinjenih ameriških držav, Francije, Švice in Španije. Na ustanovnem občnem zboru dne 3. junija 1.1. je bil izvoljen za predsednika Miloš Crnjamsk-i, za, podpredsednika Miodrag Stajič, za odborniika Kosfa Pavlovič im za (tajnika Miodrag Puirkovič. Slobodan Jovanovič je bil soglasno izvoljen za častnega predsednika združenja. Clan združenja -lahko postane vsak Srb, ki je spisal najmanj eno knjigo. Naslov združenja -je: The Society of Serbian Writers in Exile, 12 E-gerton Gardens, London, S. W. S., England. D e s tis tržaške gtf Iskrenost in neiskrenost V enem naših zadnjih člankov o taktiki Sovjetske zveze glede STO-ja smo obljubili, da se bomo na to vprašanje še vrnili. Rekli smo da bi bilo Svobodno tržaško ozemlje že zdavnaj zaživelo svoje neodvisno in samostojno življenje, če bi bila Sovjetska zveza omogočila imenovanje guvernerja, ko je za to dana široka možnost. Ogledati si hočemo to vprašanje nekoliko podrobneje, ker se je zaradi tedanjega odklonilnega stališča Sovjetske zveze in njenih posebnih namenov s STO-jem položaj v daljnem razvoju bistveno spremenil na škodo naših koristi Skozi vse leto 1947 so tekla pogajanja za imenovanje guvernerja. Sovjetska zveza je odklonila vse od zahodnih sil predlagane kandidate in te so odklonile njene kandidate. Omenili smo že, da so tedaj imele Združene države in Velika Britanija v tem vprašanju prednost, ker so pač glavni del STO-ja, s Trstom vred, imele vojaško zasedenega. Ta odločujoča prednost Sovjetski zvezi vsekakor ni bila neznana. Zakaj pa tedaj Sovjetska zveza kljub temu ni hotela sprejeti nobenega od druge strani predlaganih kandidatov? Ugotovitev ni težka. Sovjetska zveza snuje v vseh državah sveta komunistične revolucije in preko komunističnih partij širi svoj imperializem in skuša zavladati nad celim svetom. S to trditvijo ne odkrivamo nobene tajnosti. To je odkrito priznani cilj marksistično - leninističnega učenja. V prvih povojnih letih je računala Sovjetska zveza, da bo položaj v Italiji kmalu dozorel. V njene načrte z Italijo je bilo vključeno tedaj, kot sicer tudi danes, tudi Svobodno tržaško ozemlje. Moskovski voditelji svetovne komunistične prevratniške zarote sc hladni računarji. Ljudstva in narodi so zanje zgolj šahovske figure, ki jih skušajo premikati po svoji šahovski deski, kakor pač najbolje ustreza njihovim trenutnim imperialističnim načrtom. Dokler je bilo v Italiji še izgle- dov za prevrat, je bila glavna naloga njenih eksponentov tudi na STO-ju, podpirati z vsemi silami revolucionarno gibanje v Italiji Zaradi tega ni imela Sovjetska zveza nobenega interesa, da se na tej točki Evrope pričenjajo razmere normalizirati. V tem tiči dejanski vzrok, zakaj Sovjetska zveza ni hotela guvernerja, ki bi že s samim nastopom svoje funkcije pomenil pričetek pomirjenja duhov. Potrdilo pa se je zopet enkrat izkustvo, da so Italijani za revolucionarne besede sicer dokaj dovzetni, za -revolucionarna dejanja pa dosti manj. Prva razburkana in nemirna povojna leta so minila in upanja Moskve so šla po vodi. Zato je vsa svoja upanja osredotočila na parlamentarne volitve aprila 1948. Tudi ta niso izpolnila njena pričakovanja. Kmalu za tem je prišlo do razkola med Titom in Moskvo. Položaj se je na tej evropski točki za Sovjetsko zvezo popolnoma spremenil. Sele tedaj je Moskva pričela delovati na realizaciji STO-ja in je bila celo pripravljena, sprejeti za guvernerja kandidata zahodnih sil, ki ga je bila le nekaj mescev prej odklonila. Toda kakšne dejanske cilje zasleduje glede STO-ja, smo ugotovili že zadnjič. Zahteve italijanskih kominformističnih voditeljev in neiskreno stališče naših kominformi-stov jih odkrivajo. Za »boljšimi re-šitvami« in predlaganimi »plebiscitih so jasno pokazane poti, ki naj nas vodijo — naravnost v Italijo Značilno je, da se »Delo« v svojem odgovoru na te naše ugotovitve v vprašanju STO-ja, teh svojih že mesece ponovljenih in jasno izraženih namenov sploh ne dotika. Molči. Pač ga pa zanima vprašanje, kdo je prav za prav za STO: ali Sovjetska zveza ali pa zahodne sile. Kot vidimo in znamo, zasledujejo vse velike sile glede STO-ja zgolj svoje načrte, in te, vsaj zaenkrat, za nas niso rožnate. Zate pa smatramo, da predstavlja za nas osnovno vprašanje, KAJ HOČEMO MI TRŽAŠKI SLOVENCI. Odgo- vor na to vprašanje je kratko in enostavno: NIKDAR VEC POD ITALIJO — ne po eni in ne po drugi poti! Mnogo bo odviselo tudi od naše neupogljive volje in od naše uporne odločnosti, da se to nikdar več ne zgodi. Zato pa ima tudi naše ljudstvo polno pravico končno izvedeti, kaj se skriva za kominformističnimi »boljšimi rešitvami« in »plebisciti«. Verjetno pa sprašujemo preveč. Tega naši kominformisti morda niti sami ne znajo. O taktiki komin-formistov pri nas in v vsem svetu odločuje izključno samo vrhovno vodstvo v Moskvi in znano je, 'da padajo odločitve brez vsakih diskusij ali pa morda po kakšnih posvetovanjih. Da- pa nameni Moskve niso čisti, z vso pravico lahko zaključujemo iz neiskrenega stališča naših kominformistov. Naj se na kratko dotaknemo še vprašanja »Dela«, kakšno stališče zavzemajo tri slovenske demokratične skupine glede odhoda vseh tujih čet z našega ozemlja. Naj povemo iskreno, to vprašanje nam izgleda malce smešno. Dokazuje kvečjemu, da ne pozna določb mirovne pogodbe, kdor postuvljn takšna vprašanja! Ze več kot poldrugo leto se vse tri slovenske demokratične skupine odločno borijo za uveljavitev VSEH določb mirovne pogodbe, k! vsebuje tudi jasno določbo o odhodu vseh tujih vojaških enot. Se več. Vsebuje tudi jasne določbe o imenovanju guvernerja in združit- vi obeh con, t. j. določbe o zahtevah, ki jih postavljajo naši kominformisti zgolj za svojo demagoško propagando. Medtem pa ko se omenjene tri slovenske politične skupine borijo ne samo za uveljavitev vseh teh in tudi ostalih določb mirovne pogodbe, ampak pozivajo tržaške Slovence na neumorno obrambo STO-ja. kujejo kominformisti načrte, ki naj nas zvijačno in po ovinkih vodijo v Italijo. Zato ne dvomimo, da bodo tržaški Slovenci jasno spoznali, kdo je resnični in iskreni pobornik naših koristi v tem našem življenjskem vprašanju in kdo nam koplje grob. Ustanovitev organizacije S DZ v Bregu V zadnjih letih se je, kot povsod na Tržaškem ozemlju, tako tudi ' dolinski občini močno spremenila politična situacija. Ljudstvo nima več strahu pred nasilnimi dejanji komunistov, ki so imeli še pan- let po vojni po vseh vaseh občine glavno besedo. Nimajo več za seboj ljudi, niti nimajo ugleda, vaščani se jim umikajo na daleč, samo da nimajo z njimi nobenega opravka. Pritisk komunistov upada z normalizacijo političnih, gospodarskih in socialnih pogojev. Ljudstvu je znano, da komunisti ribarijo v kalnem prav v času, ki je najtežji za naše delovno ljudstvo, in ga hujskajo proti vsaki konstruktivni stvari, samo da gre to v klasje v skladu z 'njihovimi političnimi nameni. Pritisk smo torej v Bregu prebrodili, počutimo se močne v svojem političnem gledanju, tako da pristopamo ,ne samo k sprostit- vi demokratične misli in volje človeka po svobodi, ampak ustanavljamo celo demokratično organizacijo, ki bo branila tudi v dolinski občini demokratične in narodne slovenske koristi, ki bodo izvajane de in vedno samo v korist vseh Slovencev, ne pa poedincev ali celo organizirane peščice internacionalnega mišljenja. V tem gledanju je bil ustanovni občni zbor Slovenske demokratske zveze za dolinsko občino. Po pozdravnih in uvodnih besedah g. Marjana Zaharja je pred sednik SDZ za STO dr. J. Agnelet-to ;iz Trsta v obširnem govoru prikazal pomen ustanovitve organizacije našega demokratičnega gibanja v Bregu in posebe je še razčlenil pomen letošnjih občinskih volitev. Razločno je navedel gledanje po-edinih političnih skupin do ohranitve Svobodnega tržaškega ozemlja, ker je le v tem jamstvo za vse Slovence, da dosežejo svoje narodne, jezikovne, gospodarske in ostale pravice. Tajnik SDZ za STO prof. X. Rudolf je v izbranih besedah prikazal borbo za narodne pravice v, dneh naših očetov in dedov in naglasil, da je danes bolj kot kdaj koli prej potrebno, odprto stopiti na plan in pozvati sovaščane, da se pridružijo poti, ki jo hodimo, ker je edino ta pot tista, ki nam bo prinesla narodne in demokratske svoboščine. Po debati o različnih vprašanjih političnega in gospodarskega značaja so-zborovalci prešli na izvolitev okrožnega odbora za dolinsko občino. V odboir so bili soglasno izvoljeni: Predsednik: Sancin Karel iz Doline, tajnik: Zahair Marjan iz Zabrežca, blagajnik: Sedmak Ivan iz Boršta, člani odbora: Hrvat An- drej iz Zabrežca, Pet&ros Jožef l/. Boršta, Zahar Cilka iz Zabrežca, Strajn Avguštin iz Doline, Parovel Marjan iz Boršta in Kosmač Angel iz Zabrežca. Iz ostalih vasi dolinske občine pa bo izvedena naknadna kooptacija v novoizvoljeni odbor. Pri slučajnostih je bilo govora o važnosti pripravljalnega dela za občinske volitve, za kar bo odbor pristopil čimprej k njemu in mu posvetil vso svojo pozornost. Zborovalci so se z zadovoljstvom razhajali v zavesti, da so z ustanovitvijo svoje demokratične organizacije mnogo pripomogli k slovenski stvari, saj bo v podporo ostalim odborom na STO-ju v njihovi borbi za izvojevanje naših narodnih pravic. Izlet na Koroško Slovenska demokratska zveza y Nabrežini pripravlja za 29. in 30. julija t. 1. dvodnevni izlet na Koroško. Obiskali bi Beljak, Vrbsko jezero, Rožno dolino, Celovec, Gospo sveto in krasno -razgledno točko »Kanzel«. Potovali bi z udobnim avtobusom čez Videm in Trbiž. Vsi stroški za vožnjo, potni list, pre hrano in prenočišče bi znašali približno 5.500 lir, vendar bomo točno vsoto še pravočasno sporočili. Kdor bi potoval s svojim prometnim sredstvom ali pa z lastnim potnim listom, se mu odgovarjajoča vsota odbije. Vsi, ki se mislijo tega izleta u-d<-ležiti, se morajo javiti čirroprej, da lahko pripravimo vse potrebno. Prijave sprejemajo najkasneje do 30. t. m. pri Slovenski demokratski zvezi v Nabrežini, pri njenih odbornikih ali v trgovini Terčon. Izletniki iz Trsta naj se javijo pri tajništvu Slovenske demokratske zveze v Trstu, ul. Machiavelli št. 22-11., kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Izletniški odsek SDZ v Nabrežini Slovenska srednja tehnična šola v Trstu Iz leta v leto se veča na našem ozemlju število absolventov slovenskih strokovnih šol industrijskega značaja, ki morajo — če hočejo nadaljevati s šolanjem! — prestopati na italijansko srednjo tehnič-no šolo v Trstu, ker take šole i,e vedno ni na razpolago za slovensko mladino! Ob začetku vsakega šolskega leta smo opozarjali zavezniška obla-stva, zlasti šolska, na to pomanjkljivost šolskega sistema na Tržaškem in pri tem navajali vse potrebne podatke: od statističnih, strokovnih, učnih pa do preručun-skih! Noben izgovor ne prihaja v poštev, ker vemo, da je šolskim o-Mastuom Zavezniške vojašice u-prave pri srcu tudi šolski in s tem življenjski napredek naše učeče sc mladine. Znano je, da je tehnična strokovna izobrazba v sodobnih prilikah, zlasti pa v obmorskem središču^ kot je Trst, iz dneva v dan bolj čislana zlasti v naših delavskih in podeželskih krogih. Prav zaradi tega je nerazumljivo, da nam nekateri nestrpneži iz raznih bolj ali manj prikritih namenov odrekajo pravico do tehnične izobrazbe v slovenskem jeziku! Prepričani smo, da tolmačimo voljo vse naše javnosti, če prosimo ZVU, naj tudi to vprašanje uredi v splošno korist našega ljudstva na Tržaškem. »Poslednji mož“ v Nabrežini Preteklo nedeljo dne 10. t. m. zvečer nam je podal naš mladinski »Dramatični krožek« v naši kinodvorani veseloigro v treh dejanj il^ »Poslednji mož«, ki jo je spisal češki nisatelj Fr. Ks. Svoboda. Zanimanje za to prireditev je bi- lo zelo veliko, ne samo zaradi dela kot takega, ampak tudi iz radovednosti, kako se bodo naši mlad1 diletanti odrezali. Igro je režirala učiteljica gdčna Slavica Tence. Nastop naše nove dramske družine je naravnost presenetil vse prisotne, — ker v resnici povedano — nismo ,pričakovali, da nam bodo naši mladi diletanti tako dovršeno podali to veseloigro. Glavno vlogo hišnega gospodarja Petelina nam je podal dijak Gregor Pertot, ki je, vse gledalce tako navdušil, da niso štedili z odobravanjem. Podal je izvrstno pravi lik starega strogega družinskega očeta. Gospodič- na Slavica Tence je naravnost u-metniško igrala vlogo hišne gospodinje in se je v vlogi boječe gospodarjeve žene prav neprisiljeno znašla. Obe njiju hčerki, gdčna Meri Pertot in Dorica Milič, čeravno začetnici, sta se zelo dobro odrezali. Tudi oba zeta g. Petelinj sta dobro podala svojo vlogo. Zdravko Cahairija je vlogo inženirja tudi dobro podal, le nekoliko prehitro je govoril. Posebno ljubko je podala vlogo gimnazistke gospodična Damijana Gruden, a tudi Dušan Gruden kot sin .gospodarja Petelina v vlogi visokošolca se je prav pohvalno predstavil. Največ smeha je pa prinesel na oder Janko Venier v vlogi zaljubljenega vojaka, ki je zelo komično dvoril hišni kuharici, gdčni Mariji Caha-a-ija, ki je s svojim prvim nastopom na odru dobro rešila svojo nalogo. Na koncu predstave je gdčna Damijana G,ruden v imenu celega krožka poklonila gdčni Slavici Tence lep šopek cvetic ob splošnem odobravanju gledalcev. Dvorana je bila polno zasedena. Gledalci so po vsakem dejanju živahno ploskali našim igralcem. Vsem igralcem, a posebno še gospodični Slavici, ki je za to delo žrtvovala precej truda in časa, i-skreno čestitamo k tako dobrem;1 uspehu. Želimo, da bi se člani »Dra- je govorjl samo italijanski, njegova občima je »San Dorligo« in ne Dolina, v njegovih uradih ,i>revladuj|>' tuj jezik, n« vodovodno'napeljavo^ je dal napisati v slovensko zemljo »Acquedotto di San Dorligo« itd., dve leti pravega izdajstva nad materinskim jezikom! Tako torej Dolinčanov ne preseneča njegova predrznost, da narodno zavedni slovenski in protikomunistični vasi vtisne znamenje boljševiškega komunizma. Prav z veseljem pričakujemo, kako mu bomo tam v oktobru pri volitvah dopovedali, koliko je v Dolini ura! Rupenci naj se potolažijo, ker so ga samo enkrat slišali, Dolinčani pa še potrpimo za teh par tednov. Ce je še kaj pameti v Bregu, bo v jeseni velika sprememba okrog Trsta! Volivci, sodite, mislite! Avstrijski gospodarski krogi o Trstu Iz »Gospodarstva« z dne 9. ,t. m. posnemamo, da avstrijski gospodarski krogi v Giradcu preučujejo vprašanje južne železnice (Dunaj -Gradec - Ljubljana - Trst) z drugega vidika kot doslej. List pripominja, da je Jugoslavija pripravljena pristati na obračunavanje prevoznine na tej progi po starem predvojnem načinu. Računajo, da se bodo glede tega v kratkem sporazumeli. Tak spoa-azum bi pocenil prevozne stroške do Trsta in iz Trsta v zaledje. S tem bi seveda tudi povečali konkurenčnost Trsta v primeri s severnimi nemškimi lukami. Spored akademije siov. učiteljišča ki bo v nedeljo 24. t. m. ob 18. uri v dvorami Ljudskega doma 1. Zupančič Oton: NASA BESEDA, recitira Marinka Theuerschuh (II. b razred) 2. Beličič Vinko: POMLADANSKA, uglasbil Mirko Filej, poje mešani zbor 3. P. Krizostom: PASTIRICA JERICA, uglasbil Mirko Filej, poje mešani zbor 4. L. M.Škerjanc: NOKTURNO v sefcsitah, klavir, igra M. Cefarin (III. razred) Fred. Burgmiilier: BALADA, klavir, igra Mara Cefarin (III. razred) 5. J. Forster: PLESNA PESEM, klavir, igra Neva Vrabec (II. b razred) 6. Gradnik Alojz: DEVIN, recitira Imelda Žerjal (I. razred) 7. K. Sancin: GAVOTA, violina, igra Sergej Majcen (II. a razred) E. Je-nkison: PLES VIL, violina, igra Sergej Majcen (II. razred) 8. GOR CEZ IZARO, proste vaje fantov na napev narodne pesmi 9. Narodna: KAZEN, uglasbil E. Adamič, poje mešani zbor 10. Narodna: KJE SO TISTE STEZICE?, priredil Mirko Filej, poje mešani'zbor 11. Narodna: SRCE JE ŽALOSTNO, priredil Mirko Filej, poje mešani zbor RAZDELITEV NAGRAD NAJBOLJŠIM UCENCEM 12. J. Paderewisky: MENUET, klavir, igra Lavra Mezgec (I. razred) 13. F. S. Vilhar: UKAZI, poje Marjan Vernier (II. a razred) J. Pavčič: DEDEK SAMONOG, poje Marjan Vernier (II. a raz.) 14. S. Bortkyewicz: VALČEK, klavir, igrata Marinka Theuerschuh in Neva Vrabec (II. b razred) F. Schubert: KORAONICA, klavir, igrata Marinka Theuerschuh in Neva Vrabec (II. b razred) 15. RAJALNE VAJE DEKLET 16. Br. Nušič: ANALFABET, enodejanka, igrajo dijakinje in dijaki III. razreda 17. Narodna: DEKLE NA VRTU, priredil Mirko Filej, poje mešani zbor 18. Goriška: NA PLAN, uglasbil H. Volarič, poje mešani zbor SP.O REDE, KI VELJAJO KQT VSTOPNICE, DOBITE V TAJNIŠTVU UČITELJIŠČA. matičnega krožka« sedaj ne ustavili, ampak da bi se nam kaj kmalu z novim delom spet pokazali na našem odru. Dolina - Rupa Malokdo zna v tržaškem Bregu, kje na Goriškem je vas Rupa, in prav tako morda malo znajo v Hupi, kje je Dolina. In vendar sta ti dve vasi danes v skupnem naslovu. S presenečenjem smo brali v prejšnji številki »Demokracije«, da je Rupo počastil s svojim obiskom naš dolinski župan, kominformist Dušan Lovriha. Tako ste tudi na Goriškem imeli srečo, spoznati tega najmlajšega župana v vsej Zahodni Evropi! Sicer nimamo pregleda čez vse župane svobodnega sveta, vendar smo stoodstotno prepričani, da je prav malo 25-letnih fantov — županov! Mladosti je treba marsikaj odpustiti in tako naj Rupenci ne zamerijo našemu županu — mladeniču 25. let! Tudi v Dolini nam je v zadnjem času pošteno aagodel, kar pač ;:a 25-letnika ni nič izrednega! Sredi dolinske vasi je dal na najbolj vidnem mestu naslikati na občinsk3 zid veliko rdečo zvezdo s srpom ir kladivom. Vsi zavedni Slovenci na Primorskem in Goriškem veste, da vas Dolina ni komunistična, gotovo pa ne kominformistična! In vendar se je drznil g. župan, ki mu tak-o ugaja limuzina milanske »U-nitd«, vtisniti svoji rojstni vasi veliko jasno znamenje sovjetskega komunizma. Sedaj nas zelo zanima, kaj bodo rekli njegovi predstojniki. Neki zavezniški gospod se je že potolažil, češ, vas je komunistična in torej župan prav -ravna. Naj ve -ta gospod, da bo imel kmalu prilikip to izjavo popraviti! V ostalem pa rečemo le to: dolinski župan je vzorno zvest kominformist. Ko je odprl novo šolo v. Domiju, Resnicoljubnost v Nabrežini Nekdo je v nedeljo 10. t. m. ,'av-no ugotavljal v Nabrežini glede iz volitve socialdemokrata Koernerja za novega avstrijskega državnega predsednika naslednje: » »Demokracija« piše, da je bil izvoljen za predsednika avstrijske republike -socialdemokrat in hvaia Bogu ne klerikalec! « Resnici na ljubo pa moramo mi ■s svoje strani pribiti, da je- tako poročanje namerno neresnično. »Demokracija« kaj takega ni pisala! Gospodu iz Nabrežine svetujemo, naj si članek v »Demokraciji« št. 22 z dne 1. junija t. 1. temeljiteje prečita! Boljunec Ze večkrat smo imeli priliko či-tati v časopisih, da so bili oskrunjeni spomeniki borcev narodne osvobodilne borbe. Mi -se -temu početju ne čudimo' Saj to delajo vedno eni in isti: listi, ki so že v narodno osvobodilni borbi odstranjevali borce, ki so se ■borili proti okupatorju za narodno sitvar, ne pa za internacionalni komunizem. Kupujte revijo „Stvarnost“ V pripravi je četrta številka »Stvarnosti« v povečanem -obsegu in izboljšani opremi. Zato segajte po št. 2-3 »Stvarnosti«, da omogočite čimprejšnji izid nove številke! Podpirajte 'revijo s prispevki v tiskovni' sklad! »Stvarnost« dobite: V Trstu: v razproda-jalnicah pri -openskem tramvaju, v ulici Roma. pri Sv. Jakobu, na glavni postaji pri Parovelu ter v knjigarnah Stoka in Fortunat. V Gorici: v Katoliški knjigarni in v razprodajal-nici Marc. Od srede do srede 6. JUNIJA: ZDA stojijo na stališču da zahodnoevropske države, ki prejemajo ameriško pomoč, ne smejo s temi sredstvi krepiti svoje valute, medtem ko so ZDA močno finančno vprežene zaradi oboroževalne tekme v svetu. — Zahodne sile vztrajajo na svojih predlogih glede konference štirih zunanjih ministrov. — Volivni shodi po Italiji potekajo v duhu nacionalističnih gesel: De Gasperi zahteva popolno osvoboditev od vsiljene mirovne pogodbe, medtem ko vpije njegov vojni minister Pacciardi, da ni mogoče iztrgati Trsta iz veličastnega italijanskega telesa. 7. JUNUA: Dva angleška diplomata sta pobegnila v Moskvo. — V Franciji se je začela kampanja za splošne parlamentarne volitve, ki bodo 17. junija. — Republika Slovenija ima po najnovejših uradnih podatkih 1.434.000 prebivalcev. — Zadnje usmrtitve sedmih nemških vojnih zločincev v Landsber-gu so močno odjeknile v vsej nemški javnosti. — Komunisti srdito branijo svojo novo utrjeno obrambno črto na Koreji. — Zahodne sile bodo poslale verjetno novo spomenico Sovjetom glede konference štirih. 8. JUNIJA: Italijanski vladni predsednik De Gasperi zopet opozarja italijansko javnost na rastočo komunistično nevarnost v Italiji. — Ameriški vojni minister Marshall je nepričakovano dospel na Japonsko; ogledal si bo tudi korejsko bojišče. — Sef jugoslovanskega glavnega stana Koča Popovič se pogaja v Washingtonu z ameriško vlado o nakupu orožja za jugoslovansko vojsko. — Jugoslavija ne bo zaprla plovbo po jugoslovanskem delu Donave, čeprav se ne strinja s sklepi donavske komisije. — Jugoslovanski zunanji minister Kardelj izjavlja: »Ne bomo dopustili, da bi Jugoslavija postala nova Koreja!« 9. JUNUA: Obisk vojnega mini-stra Marshalla na Japonsko spravljajo v zvezo z glasovi o pripravljajočem se premirju na korejskem bojišču. — Spor v atlantski zvezi glede Sredozemlja izvira iz dejstva da smatrajo ZDA Sredozemlje kot bok Evrope, Anglija pa kot del obrambnega področja Bližnjega vzhoda. — Gospodarski odbor OZN kritizira italijansko gospodarsko politiko zlasti glede investicij in davčnega sistema. — Jugoslovansko potniško letalo se je vnelo nad Nemčijo; letalo je zaradi prisebnosti posadke' srečno pristalo na polju; potniki so se vsi rešili, medtem ko je letalo zgorelo; med potniki je bil sin ameriškega poslanika v Beogradu G. Allena. — Ameriška oblastva so s silo izgnala sovjetsko repatrijacijsko komisijo iz Solnograda. 10. JUNIJA: Na korejskem bojišču so sile OZN uspešno načele u-trjeni komunistični trikot Čorvon -Kumhva - Pjonggang. — Vdova Leva Trotzega, ki živi v Mehiki, je izstopila iz »četrte internacionale«, katero je ustanovil njen mož: ob tej priliki je podala izjavo, da Stalinova država ni več proletarska država, ker je v njej vzpostavljen kapitalistični sistem. — Sovjetska zveza zopet predlaga, naj se še to poletje skliče miretvna konferenca za Japonsko, katere naj se udeležijo vse države, ki so se borile proti Japonski. — V Perzijo je prišlo 200 nemških strokovnjakov, ki bodo zaposleni v petrolejskih vrelcih. — Sovjeti obtožujejo Perzijo, da namenoma spreminja tok obmejnih rek v škodo SZ. 11. JUNIJA: Belgijski kralj Leopold se bo v juliju odrekel prestolu v korist svojega sina Balduina. — Ameriški predstavnik pri OZN Warren Austin je javno nakazal možnost sklenitve premirja na Koreji, če bodo komunisti prenehali z napadi preko 38. vzporednika. Tudi vojni minister Marshall se je v Tokiu slično izjavil. — Predsednik Truman je voslal k abesinskemu cesarju Hajle Sellassieju kot svojega posebnega odposlanca gen. Bolteja, podšefa glavnega stana a-meriških kopnih sil. — Tudi v Iraku se pripravlja petrolejska kriza, ki bo postavila pred resno preizkušnjo odnose med ZDA in Anglijo. -- Na Koreji so sile OZN strle komunistični odpor pri Cor-vonu in Kumhvanu. 12. JUNIJA: Pričela, so se neposredna pogajanja med Perzijo in angloperzijsko petrolejsko družbo. — Celotno uredništvo glasila KP »Rovnost« v Brnu na Češkoslovaškem je bilo odstavljeno »zaradi zgrešenih ideoloških teženj in pomanjkanja vere v zmago ter zaradi nezdravega kozmopolitskega stališča«. - Indijanski socialisti zahtevajo podržavljenje industrije. — Kitajski odpor je v »jeklenem trikotu« na Koreji popolnoma strt. — Namestnik jugoslovanskega finančnega ministra Foja Srezentič je v zaporu zaradi kominformizma. ■ ■ Jtt*"-- Stran I Les predstavlja bogastvo, bogastvo naroda, ne glede na ito, če ga ■uporabljamo za ladje, za strešne opornike, za izdelovanje papirja aili pa za čisto navadne vžigalice. Nekdaj je pomenil les res važno vojno surovino. Ni bilo vseeno, iz kakšnega 'lesa so bili izdelani loki aili pa ladje. Danes živimo morda res v dobi jekla, toda industrijski narodi, ki mislijo na bodočnost, še vedno skrbe za svoje gozdove in za njihovo obnovo, ker hočejo o-hraniti tako bodočim, še nerojenim rodovom to bogastvo. V Angliji je delo za varstvo in ohranitev gozdov še posebno smotrno 'in inačrtno. Napravili so poseben 50-leten načrt za pogozditev Anglije, ki ima zdaj že zelo malo gozdov. V londonski ulici Savil/le Row, ki je drugače znana po vsem svetu 1x3 svojih modnih krojačnicah dn salonih, je glavni stan »Britanske pogozdovalne komisije«. Ta komisija vodi vsa dela za pogozdovanje in tudi za obnovo zanemarjenih ali razredčenih gozdov. Ze prva svetovna vojna je hudo prizadela angleške gozdove, zato so že leta 1919 ustanovili to komisijo in ji zaupali nalogo, da' napravi iz Anglije spet lepo gozdnato deželo, v kolikor je to mogoče. Skromni začetki Komisija je prva leta razpolagala le s skromnimi tehničnimi in denarnimi sredstvi. Vendar pa je v prvih 20. letih prešlo pod njeno nadzorstvo 434.000 akrov (173.000 hektarjev) gozdnate površine, od tega 369.000 akrov na novo pogozdenih tal. Kljub tem uspehom pa je Anglija leta 1938 uvažala še 96 odstotkov vsega potrebnega lesa. Med drugo svetovno vojno je bila odrezana od svojih glavnih lesnih dobaviteljev v severni in srednji Evropi, zato je morala poseči ix> svojih lesnih rezervah, tako da je leta 1943 dosegla poraba, domačega lesa 65 odstotkov celotne lesne potrošnje. Na pogosto naseljenih britanskih otokih z zelo razvito industrijo in poljedelstvom so možnosti za pogozdovanje precej omejene, zlasti še v primeri z mnogimi drugimi evropskimi deželami, toda pri Angležih to ne zmanjšuje, temveč le še podžiga vnemo za pogozdovanje. Prav zato so v povojnih letih napravili tako širokopotezen načrt za pogozditev svojih otokov. Parlament je načrt odobril, prav tako izdatke za prvih 5 let, iki so preračunani na 20 milijonov funtov šterlingov. Cilji pogozdovanja Ko bo petdesetletni pogozdovalni načrt uresničen, bo imela Anglija 5 milijonov akrov (2 milijona ha) novih gozdov, od tega 2 milijona akrov izboljšane in obnovljene sedanje gozdne površine ter 3 milijone akrov na novo zasajenih gozdov. Iz teh gozdov bo dobivala tretjino vsega lesa, ki ga bo potrebovala letno v. svoji industriji ali v gradbeništvu, razen tega pa bodo predstavljali ti gozdovi bogato rezervo za nujne potrebe, ko bi bila spet navezana v glavnem le nase, kakor v obeh svetovnih vojnah. Pogozdovalna komisija upravlja zdaj milijon 500 tisoč akrov (620.000 ha) zemlje, ki je določena za pogozditev, ali pa dopolnjuje predele, ki so za to določeni. 500.000 a-krov te zemlje je že pogozdenih, 400.000 akrov pa bodo še pogozdili. Ostala zemlja ni primerna za pogozditev, ali pa jo bodo skušali iz-premeniti v polja. Vsa gozdna ali za pogozdovanje namenjena površina je razdeljena v 322 gozdnih enot, ki so raztresene po vsej deželi. Najbolj vneto pa se je komisija lotila dela v .tistih delih dežele, kjer je 'industrija slabo razvita, zemlja pa revna in se zato prebivalstvo odseljuje. To velja posebno za škotsko gorovje, za planinski svet v Wale.su in za močvirne predele v Angliji. V gozdovih pri kraju Ae, v o- kraju Dumfiesshire na Škotskem, igrade prvo vas za gozdne delavce, ki bo obsegala 80 hiš, cerkev, šolo in trgovine, tako da bo življenje v njej prav udobno. Tudi drugje grade hiše za gozdne delavce. Okrog 1500 delavcev je že dobilo od družbe majhna posestva, na katerih samostojno gospodarijo. Pogozdovanje bo postopno Velikopotezni pogozdovalni načrt bo zelo vplival na življenje podeželskih krajev, ker bo ponekod čisto izpremenil značaj pokrajine, ki M 1980-85 je sedaj pusta in za£f?marjena. Tako je n. pr. v Walesu določenih /a pogozdovanje 20.000 -akrov zemlje. Večino 'te zemlje bodo pogozdili v teku 40 let. Ta zemlja pripada zdaj 46. posestvom in je zapuščena ter redi le malo ljudi. Pogozdovali jo bodo postopno. V prvih 5. letih bodo pogozdili le površino dveh posestev. V naslednjih 5. letih bodo pogozdili površino še treh drugih kmetij, pozneje pa še ostale. Na raznih krajih Anglije ima komisija drevesnice, ki obsegajo ■skupno nad 2000 akrov (800 ha). Ustanovila pa je tudi 5 gozdarskih šol, v katerih vzgajajo gozdarje, ki bodo vodili pogozdovalna dela. Računajo, da bodo ob koncu 50-■latnega načrta nudili gozdovi zaslužek 50.000 delavcem in gozdarjem. Drugih 200.000 delavcev p^ bo dobilo zaslužek v industrijah, ki bodo predelovale les iz novih gozdov, n. pr. na žagah, v pohištveni industriji itd. Pogozdovalna komisija pa je u-redila tudi 6 narodnih gozdnih parkov na prirodno najlepših točkah Škotske, Anglije in Wale,sa, v katerih so lepi taboriščni prostori, u-dobne steze in druge privlačnosti za izletnike. PHYLL1S DAVIES * * $ f . * * ll 44 PUiOPS 7 Crtež prikazuje shematični načrt pogozdovanja s puščico naznačenega področja v Walesu. Ko bodo med zadnjo petletko 1985-90 pogozdovali zadnja zemljišča, ki so za to določena, bodo v prvih petletkah pogozdene predele že pokrivali lepi gozdovi. — To je samo majhen del načrta, ki obsega vse britanske otoke. (Britanski festival {Razstava na južnem bregu cCemze Londonski »Klic Triglava« posveča uvodni članek v številki z dne 4. t. m. otvoritvi »Britanskega festivala«. Kot vse tipično angleške zadeve je ta festival dolga vrsta vzporednih razstav, kulturnih prireditev [n športnih tekmovanj, ki se bodo vrstila skozi celo poletje. Težišče dogajanja je v Londonu, kjer spadajo med poglavitne točke sporeda: »Razstava na južnem bregu Temze«, razstava knjig in tehnike ter veselični prostor v parku Bat-tersea. »Razstava na južnem bregu Temze« je tako rekoč ves festival v malem. Prikazan je stoletni razvoj britanskega prizadevanja: od po- hištva do reakcijskih letal, od klasičnih knjig do televizije in plastičnega filma. Slišati moreš »razgovor povprečnih Angležinj«, recitacije Hamleta, odlomke iz oddaj britanskega radija in drugo. Tu je tudi nalašč za to priliko zgrajena •> gromna koncertna dvorana, ki bo edina od stvari, zgrajenih za festival — ostala tudi pozneje. Na »Razstavi na južnem bregu Temze« bo nastopil tudi jugoslovanski državni zbor narodnih plesov in pesmi iz Zagreba, ki bo pred odhodom v Anglijo nastopil tudi v Trstu na »Dnevu narodnih noš in plesov«. r azst čLolj a v Trstu Prijetno me je iznenadilo srečanje z Maksom Sedejem v Trstu. Dne 26. maja je otvoril v galeriji »Scorpione« .razstavo s štirinajstimi slikami in štirimi lesorezi. Večina del je najnovejšega datuma. Dvoje slik je še iz leta 1937 in 38. Vendar se v vseh delih kaže isto stremljenje in jasno začrtana pot njegovega življenjskega delovanja. Čeprav je študiral v Zagrebu na Akademiji, se je hitro otresel vpliva htrvaških mojstrov Becičla in Tartaglie. Njegova rahločuteča ■umetniška narava, kar more nuditi samo Poljanska dolina, je o-stala zvesta samemu sebi. Se najbolj se približuje svojim prednikom, rojakom slikarjem iz Poljanske doline bratoma Juriju in Janezu Šubicu, Franketu Groharju, Koširju, ki so zaorali široko brazdo v slovenskem slikarstvu. (Njegove figure so dobile jasnejšo obliko. Med slovenskim impresionizmom in ekspresionizmom je NAŠE RASTLINE Siousnska csnouna šoio y Rojanu vabi vse prijatelje slov. mladine na zaključi priredite« ki bo v soboto 16. t. m. ob 20.30 uri v šolski telovadnici v ulici Montorsino št. 8 Pod vodstvom svojih učiteljev bodo otroci ob spremljavi orkestra uprizorili igrico s petjem v 5. slikah ROJANŠKI OTROCI Besed.: Globočnik Glasba: Gerbec I S O P , VELIKA ALI NAVADNA KOPRIVA Izop ali sipan, veleduh, miliduh, lat.: Hysopus officinalis, je 30 do 60 cm visok polgrm z močno korenino, iz katere poganjajo vejnata stebla z ozkimi in suličastimi listi, ki so posejani s poglobljenimi žlezami. Cveti so modro-vijoletni, rdečkasti ali beli, združeni v grozde ali klase. Rastlina je prijetno dišeča in ima fin aromatični okus. Izop gojimo po naših vrtovih, kjer na apnenastih tleh in toplem soncu dobro uspeva. Cvete od maja do avgusta in ga trgamo prvič pred cvetom, drugič pa v avgustu. Sušimo ga v senci. Caj od izopa deluje poživljajoče na slabo delujoče prebavne in prav tako tudi na dihalne organe. Zato ga ljudje zelo cenijo pri želodčnih in črevesnih katarjih, pri žolčnih motnjah in slabo delujočih ledvicah. Nič manj hvale ni deležen pri jetiki, bronhijalnem katarju in naduhi. In ako mu primešamo še ka-dulje in ajpša ali pa tropotca in lapuha, bo pri pravkar omenjenih boleznih dihalnih organov učinek še očividnejši. Tudi za grgranje pri angini in bolnih zobeh kakor tudi kot obkladek na čire, rane in na vnete oči ali ušesa vpliva izop jako blagodejno, posebno skupno s kadulio, ki ji pravijo tudi žajbelj. MRTVA KOPRIVA Kakor navadna ali velika kopriva, tako je tudi mrtva kopriva ali bela kopriva, Žibrat ali bela pivka, latinski: Lamiurn album, velike vrednosti za človeško zdravje. Mrtva kopriva ali žebrat vsebuie mnogo sluzi, saponina in čreslovine ter hlapnega olja, zato jo uporabljamo zelo pridno pri katarju dihalnih in prebavnih organov, katarju mehurja, pri slabokrvnosti, belem perilu in nespečnosti. Miha Kranjc ijravi: »V žganju namočen cvet bele koprive ali bele pivke pomaga za spanje.« »Slovenska zdravniška knjiga« iz 1. 1720 piše: »Kdor ima neznan o bolezen na neznanih mestih, naj se umiva z vodo mrtve koprive. Bo kmalu boljše. Ta voda je gotovo zdravilo Za beli tok. Vsako jutro in večer naj pije dva lota, ozdravi mrzlo božjast v telesu. Prežene tudi kašelj in o-zdravi bolna pljuča ter odpre ženskam žile, ki imajo beli tok. Kdor ima v nosu kako bolezen, naj srkava to vodo. Mrtve koprive in med kuhati skupaj, to obesiti na križ, odvzame otekline v trebuhu in nogah, pa tudi vodenico.« Tako piše Barle po stari lekarniški knjigi, Mihelčič pa pristavlja: »Se n-spešnejše zdravilo pri katarju dihal dobiš, če dodaš mrtvi koprivi je-tičnika, sleza ali jegliča; pa tudi vijolica ali plahtica je dobra. Za katarje želodca ali črevesja priporočam dodati koprivi lapuha, kamilic, žajblja ali rmana. Možne so pa tudi druge mešanice.« Pri nerednem, belem perilu sem slišal priporočati tudi koprivo v zvezi z marjetico, krčnico, kamilicami, plešču ali plahtico in preslico. v bistvu malo razlike. V impresionizmu ostane samo vtis ali gledanje na naravo kakor na predmete, medtem ko v ekspresionizmu u-metnik živi v naravi ter vsak predmet dobi obliko po njegovi umetniški 'ustvarjalni zasnovi. Slovenska umetnost ni doživela velikih revolucionarnih prevratov, kakor jih je doživela zahodna Evropa. Stremljenja kakor: postimpresioni-zem, fauvizem, kubizem, futurizem, sarealizem, dadaizem, metafizika, astratizem, so skoro nepoznana Slovencem. Veliko bogastvo, ki so ga pustili slovenski impresionisti, je temelj bodočemu čistemu slovenskemu slikarstvu. Težnje Maksa Sedeja so osredotočene baš v hotenju, vliti v vsako delo epično doživljanje. Figur^ se gibljejo neprisiljeno v ozračji) polne toplote. Njegovi toni, ki postajajo vedno bolj kristalno čisti, samo poudarjajo globoko doživljanje njega samega v svetu, kamor pritegne tudi gledalca, da z njim občuti lepoto narave. Najbolje se izraža v dveh kompozicijah: Družinska skupina ob morj.u in Ribiči. Nebo in temnio modro morje dajeta osebam tako močan izraz, da gledalec sam občuti silo in klic morja. Zelo pestri sta tudi sliki s cirkuškimi klovni. Ljubkost figur poudarjajo rahli sivkasti in zelenkasti toni. Pestro je podana pokrajina z olivami. Barvno .rahločuten se izraža v dveh portretih. Svojo liriko izraža v močnih lesorezih, med katerimi so najboljši Konji. Maksim Sedej se je rodil 1. 1909 v Dobračevem pri Zireh na kraju Poljanske doline. V Ljubljani je študiral na kiparski in rezbarski šoli pri prof. Repiču in Francetu Kralju. V Zagre5ti je študiral na Umetnostni akademiji slikarstvo pri prof. Beciču in Tartagli. Pred vojno je tvoril grupo (Neodvisnih) s Stanetom Kregarjem, Francetom Miheličem, Putrihom in Kalinom. Razstavljal je na Biennale v Benetkah 1. 1940, v Parizu, Pragi, Kopenhagnu, Saarbriicknu, Brnu, Košicah, Moskvi, Leningradu, Budimpešti i.n Varšavi. V Ljubljani podučuje slikarstvo na Umetnostni akademiji. Udejstvuje se tudi v grafiki. Izšlo je že mnogo knjig z njegovimi ilustracijami, kakor n. pr. »Bog v Trbovljah«. Tone Mihelič ».0 y $ -v,. m il __ 8iM * • -v H 5f ■ • ; • ' v v, LJUBEK PRIZOR Z VECE RA BALETNE SOLE S.D.D. BALETNI VEČER ki ga ne bomo pozabili... Bilo je v davnih letih med prvo svetovno vojno. Znašel sem se bil v Ženevi in kot mlademu, vsega lepega in plemenitega žejnemu Goričanu ni ostalo prikrito delovanje, ki ga je takrat .ob občudovanju vsega kulturnega sveta pričel zdaj že pokojni Jacques Dalcroze. V vzgojo mladine je vnesel plesne prvine in zanje skladal glasbo, predvsem pa izdelal tudi plesne zamisli. Nastopi njegovih gojencev in gojenk, večinoma najnežnejše mladosti, v slovitem parku »Mon re-pos«, so postali klasični mejnik celotne njegove ritmične in plesne estetike. Name kot Cankarjevega oboževalca, ki je življenje in njegove najgloblje izraze razumel kot krizantemo, kot estetiko v najčistejšem smislu besede, so nastopi Dalcrozovih gojencev zganili do zadnjih trepetov človeškega bitja, Ditirambično valovanje mladine po cvetnih tratah tega parka, tista neizčrpna izvirnost otroka, ko pleše, ko se igra, ko skače v zrak, ko se predaja svojim nezavestnim čutom, mi je tedaj razodela, da se z Dal-crozom pričenja nova doba otroške vzgoje. Istočasno ali malo prej je ruski balet, vžgan od Stravinskega in pod genijalnimi zasnovami Nižin- skega na Dunaju, in za tem v Parizu z Ravelom predrl formalni, klasični, izključno v tehniko zaverovani balet in ga s tem do osnove preobrazil. Kasneje je prišla Mary Wygmann in za njo še mnoge druge, ki so baletni umetnosti nalagale čedalje globlje naloge. Predočevale so plesno zamisli skladateljev, njihovih umetnin, od simfonije do lirične pesmi. To so tri dolge, drzne poteze navzgor od francoskega baleta baročnih minuetov do sodobnega ekspresionizma! .Nič čudnega ni, če se taki pregledi obujajo človeku tudi pri skromnih prireditvah z neprimerno manjšimi sredstvi, kakor je bil baletni večer, ki ga je -Slovensko dobrodelno društvo v Trstu priredilo v soboto 9. junija v Avditoriju. Bila je opojno lepa prireditev! Zakaj bi tega ne smeli odkrito in na ves glas povedati? Saj je občinstvo, ki je dodobra zasedio dvorano, tako od posameznih točk kakor od vsega večera odneslo iskreno občuten vtis resnično doživete lepote. Zdelo se je, kakor da se je večer zaokrožil z notranje rastočim zanosom nastopajočih baletk in njihovih mestoma izredno zgrajenih nastopov. Naj uvodoma omenimo, da sta pri tem večeru nastopali dve izraziti skupini plesalk. Na eni strani gojenke baletne šole SDD, po drugi strani plesalke, ki so nastopale že kot samostojne umetnice in tako vsemu večeru s pestrimi barvami vtisnile pečat odličnega u-metniškega dogodka. Pa pričnimo pri Baletni šoli in njenih gojenkah! Predstavila se nam je z Boccheirinijevim menue-tom, a izvajale so ga gojenke Na-ven Ana Marija, Ostan Metka, Pangos Miranda in Ravbar Nivea. To je bil dogodek prisrčnosti, o-troške nežnosti pa pogumne, podjetne vgranosti, a hkratu nekaj tako izvirno naravnega, da ga človek ne bo tako zlahka pozabil! Mala, drobcena Naven Ana Marija, kako je mestoma, že kakor rafinirana plesalka od časa do časa zaiskrila dvorano s svojimi naivno žarečimi pogledi, kako je s svojimi drobcenimi nožicami markirala menuetni ritem, le kako je Pangos Miranda že kot izvežbana baletka vodila četvoric-o. Vse štiri male u-metnice so ti pričarale francoski rokoko v živi pod a nos ti in so se gledalcu nehate porajali prividi bohotnega življenja, ki je vladalo ob podobnih večerih in sploh v prefinjeni družbi 18. stoletja, predvsem v Franciji. Saj je ta dežela' sploh iznašla in prva do popolnosti pritirjala to umetnost družabnega okolja, kjer je vladala perilca, pa olikana vzdržanost, a je pod njo istočasno tlel ogenj rafinirane telesne zamaknjenosti. Take privide so nam ustvarili otroci, ki mu je najmlajšemu komaj štiri leta! Zato je bil naravno aplavz, ki je obdaroval to skupino, kakor plaz, ki pridrvi iz pravega občutja. Ni čuda, da je morala mala skupinica to točko kot krono vsega ustvarjanja večera na koncu ponoviti. Batista Eda, Colja Nevija, Husu Aleksandra, Kavčič Rosana, Košuta Helena, Marc Živka, Pangos Miranda in Radiča Gracija so se lotile Gounodjevega Faustovega valčka, stvarce, ki bi ji človek, površno sodeč, ne pripisoval posebne težkoče. Kdor pa pozna ta ples z o-perne deske, je le moral priznati, da so mlade gojenke dojele ne-le njegovo ritmično izvirnost, ampak da so ga podale presenetljivo v ■slogu in z objestnim izrazom odraslih poklicnih plesalk. Da je Papandopulovo hrvatsko narodno kolo moralo vžgati že po svojih oblekcah in kar po prvih korakih, ko se je baletna skupinica pojavila na odru, ni čudno. Drugače tudi v našem Trstu biti ne more. Poleg gori navedenih je pri tem plesu nastopila še Leban Marija. Ples nas je ogrel, hkratu pa nas spomnil na neizmerno bogastvo jugoslovanske plesne folklore, ki še čaka na svoje vrhunske skladatelje. Bo pa po svojih ka-rakternih črtah vsekakor v bližnji prihodnjositi pomenil posebno bogat odtenek v cvetju sploš.noevrop-ske plesne umetnosti. Tudi v češki polki sta se predstavili gojenki baletne šole SDD. Topot Leban Marija in zopet Pangos Miranda. Živo podan ples, ki ga je kazalo ponoviti. Mladima plesalkama se je kaj lepo posrečila karakterizacija, saj sta se pogumno napotili na ravan, ki presega stare ideale klasičnega plesa. Med sodelujočimi se je seveda odlikovala Tatjana Akinfijeva, Ima za sabo dokončano baletno šolo v Beogradu in je profesorica plesa. Posebno jo diči izvirna ustvarjalnost, ki gradi na skrbni tehniki ;n stremi do popolnega lastnega izraza v vseh potankostih. To je bilo opaziti v vsakem njenem gibu, posebno izvirna je v uporabi telesnih kretenj in ročni mimiki. Schumannov »Polet« je težka, zahtevna skladba, ki terja od baletne umetnice široko paleto izraznosti in vživetja. Globoka je bila tudi v Chopinovi »Mazurki«, stvarci, ki predpostavlja jasno introspektiv-nost in slovansko melanholijo. Bila pa je enako izvirna v karakterističnih plesih, n. pr. v indijskem ki bi ga enako globoko občutili, da sploh ni bilo glasbene spremljave. V Dvorakovem »Slovanskem plesu« se je plesalka bohotno razigrala, a tudi njeni kostumi so kazali prefinjeni estetični okus. Ar-mensko-kavkaški ples iste plesalke je ponovil njene zmožnosti karakterističnega podajanja in vživlja-nja. Iva Rolli-Rolihova se je predstavila z dvema plesoma, v Straussovem »Valčku« in narodnem slovaškem plesu. Deklica kaže očitne talente, močno doživetje, izrazno poustvarjalnost karakterističnih ritmov. Kisa in Maja Gudin-Levkovič sta nastopili v treh točkah. »Bojarsko« sta predočili s pristno ognjevitostjo Čajkovskega, v »Trepaku« sta še stopnjevali ta divje zanosni zagon ruskega človeka v plesu, v »Valčku« Waldteufla pa je glasba zaostajala za njihovo podanostjo. Lidija Tschumakova se je polastila poljskega krakovjaka in u-krajinskega gopaka. Krepka plesa, podana živo in hkratu elegantno. Razodetje večera je seveda bila tudi mladostna Anica Zerjalova. V Delibesovem »Pizzicatu« je pokazala krasno prstno tehniko, v Brahmsovem »Ogrskem plesu« pa že izgrajeno karakterizacijo. Mladostno umetnico čakajo še lepi dne- vi in bo našemu okolju in seveda v prvi vrsti sebi priborila še čedno slavo, če bo le krhko telesce moglo slediti njeni silni volji. Kostumi so bili na splošno posrečeno izbrani. Oder idealno ku-lisno opremljen, če upoštevamo raznolikost sporeda. Pri tem ne smemo pozabiti požrtvovalnega tehničnega mojstra Pertota, scenogra-finje Nadežde Razgonove, a tudi spremljava je bila kljub slabemu klavirju po ge. Kseniji Orehovi kaj gibčna in ritmično neoporečna. SDD moramo k tej prireditvi le čestitati. Ce bo to svoje delovanje še bolj razširilo in poglobilo, bo u-■tegnil baletni večer, o katerem poročamo in ki ga bo treba na zahtevo naše javnosti ponoviti, postali res mejnik v vzgoji naše mladine in domačega baletnega udejstvovanja. Čestitke vse naše javnosti pa naj gredo predvsem marljivi ravnateljici baletne šole SDD gospe Amaliji Deste! D e s t i z Soriškega Beneški Slovenci na plan! Življenjski pogoji, pod katerimi žive, delajo in snujejo zamejski Slovenci, to je tisti Slovenci, ki žive izven okvira svoje matične države, gotovo nikjer niso ugodni, niti v Italiji. Medtem ko Slovenci v Tirstu in na Koroškem ter oni v Italiji, ki živijo na Goriškem, uživajo vsaj nekaj pravic in imajo vsaj nekaj možnosti, da se kulturno in politično izživljajo, nimajo Slovenci, ki žive v Slovenski Benečiji, ito je •beneški Slovenci, nobenih niti najosnovnejših narodnih pravic, sa; jim celo današnja, moderna in demokratična Italija sploh odreka pravico -do narodnega obstoja. »Demokracija« je v teku let svojega izhajanja beneškim Slovencem posvetila dokaj stolpcev. Osvetlila je in prikazala njihov •razvoj v stoletjih, njihovo zgodovino, njihov pravni položaj itd. in bo to delata tudi v bodoče. 'S temi svojimi točnimi prikazi je dokazovala 'in dokazala njihov obstanek v preteklosti in je z objavo gradiva o -njihor vih običajih in sploh ostalega na- rodopisnega gradiva^ prikazala in dokazala, da bivajo in žive na sklenjenem narodnostnem področju še danes, akoravno jim moderna Italija, pod katero žive od deta 1866, odreka prav vse narodnostne pravice in zanika njihov obstoj. Življenjske prilike, v katerih beneški Slovenci danes žive, pa bilo politične, 'gospodarske, kulturne a- li cerkvene, so take, da težje biti ne morejo. One so prava sramota za Italijo, njeno demokracijo in njeno kulturo! Ta zemlja je danes prepovedana zemlja, kot kako' trdnjavsko področje za obisk in promet zaprta zemlja. Celo majniški šolski izleti nekaterih razredov naših šol so se mogli vršiti le »v senci bajonetov«, 'to je v spremstvu policijskih pso\ in karabinerjev, ki so budno pazili, da ja ne bi morda kdo s kakim domačinom spregovoril kako besedo ali z njim izmenjal kako misel!... V takih prilikah so bile tudi v Beneški Sloveniji občinske in pokrajinske -volitve. Oblastva so z vso svojo avtoriteto poskušala prepre- čiti, da bi Slovenci na volitvah nastopili s svojimi slovenskimi listami in *da bi postavili svoje kandidate v občinske uprave in v pokrajinski svet. Ali beneški iSlovenec se kljub vsemu pritisku, kljub vsem oviram, ki mu jih postavljajo italijanska državna, posvetna in cerkvena o-blastva, prebuja in 'terja svoje pravice, ki mu gredo po vseh božjih in človeških postavah! Beneški Slovenci hočejo zaživeti svoje politično in kulturno življenje in bodo v tej svoji volji vztrajali, o?a če je to današnji Italiji prav ali ne. In prej ali slej bodo s svojo u-pravičeino zahtevo prodrli. Iskra narodne volje, ki je vztlela, se ne bo dala več pogasiti, iz iskre bo nastal plamenček in iz njega plamen. Razumljivo je, da je bil v takih razmerah in pod takimi pogoji pr- vi uspeh skromen, ali kolikor je skromen, je vendar le uspeh, saj je znak vstajenja! Odgovor Jelinčiču (Nadaljevanje s 1. strani) IZJAVA Podpisani Lipičar Valentin pok. Stefana, doma iz Kala nad Kanalom, sedaj bivajoč v Gorici, ulica Balilla štev. 10, slovesno in nepreklicno izjavljam, da sem bil v letih od 1933 do 1939, ko sem prestajal 'politično kazen v zaporih v mestu Civitavecchia, obsojen od posebnega fašističnega sodišča, družbi Zorkota Jelinčiča, ki je tudi prestajal tako kazen. V tem ča isu se je Zorko Jelinčič izkazoval za hudega in fanatičnega antikomunista, tako da ni trpel, da bi se sploh kaj razpravljalo o komunizmu in prav za prav tudi ne o socializmu. Izjavljam tudi, da se j^ Zorko Jelinčič v tistem času več-ikirait kregal iz vsemi .Slovenci, ki so tudi le prijateljsko kaj govorili s komunisti, čeravno niso ti zavedali Slovenci govorili s komunisti o političnih zadevah. Jelinčič je tr- dil, da je nevarno že samo govoriti s komunisti. Bil je skrajno vnet ii nestrpen jugoslovanski nacionalist, ki je naravnost oboževal Karad-žordževičevo dinastijo in monarhijo. Njegovo obnašanje je bilo na vsak način skrajno samo nacionalistično in so mu komunisti (tudi slovenski!) večkrat grozili zaradi njegovega antikomunizma. Tako na primer Rudolf Brege 1, ki je sicer bil obsojen z menoj, a je v zaporih sprejel komunistično ideologijo! Gorica, dne 9. junija 1951. Valentin L1PICAR Javnosti pojasnjujemo, da je bil g. Valentin Lipičar obsojen od posebnega fašističnega sodišča na 30 let zapora zaradi .umora nekega italijanskega finančnika. Obsodba je bila krivična, ker je umor izvršil neki drugi italijanski finančnik. Z g. Lipičarjem, ki je prestal devet let kazni, je bilo obsojenih še dvanajst njegovih sovaščanov. naH.ooN1' Proglasitev izvoljenih kandidatov Opoldne 14. t. m. je osrednja vo-livna komisija v Gorici zaključila pregled volivnih izidov in proglasila za izvoljence v pokrajinski svet: iza SDZ Rudija Bratuža in za DFS Viljama Nanuita. Zaključek šolskega leta Danes, 15. t. m., je zaključek šolskega leta v Gorici in v soboto, 16. t. m., ob 10,30 šolska maša za srednješolce. Samo takšna in ne drugačna je resnična zgodovina komunistične prelevitve JELINČIČA in njegove družbe, vse drugo je laž! Koncert v Jamljah Cerkveni pevski zbor iz Jamelj nam sporoča, da priredi prihodnjo nedeljo, ko tam praznujejo svetega Antona, svojega farnega zaščitnika, popoldne ob 5. pevski nastop. Pripravil je več narodnih in umetnih pesmi ter veselo spevoigro »Kupčija«. Prijatelje naše požrtvovalne mladine in njihovega veselega petja vabimo, da na Antonovo nedeljo pohitijo v Jamlje med zdrave in korajžne Kraševce! »Glas z Montaža" Skoro tiho in plaho je stopila v našo javnost lično opremljena knjižice »Glas z Montaža«. Hotela bi prikriti vsako politično barvo, kot se pač spodobi delu, ki je prišlo iz šolskih vrst in je predvsem istim namenjeno. To se sestavljal-cu ni povsem posrečilo, ker je u-bral čisto svojevrstno pot: ne na levo, ne na desno, niti ne po sredini, pač pa ,na vse strani. Morda bo tako prav, čeravno ne vsem in zlasti tistim ne, ki trmasto zapirajo oči in se nočejo zavedati, da je šla preko slovenske zemlje revolucija, ki je pustiila nujno za seboj vrsto sledov... To delce nima nikakih literarnih ambicij:' ;je čisto preprost dnevnik III. strokovne šole v Gorici iz leta 1950. Ce ne bi bil tako strogo omejen dnevnik, v katerem so prišli