Gospodarska priloga
priložena od
štajerskega gospodarskega društva.
L. 1883.
13. maja,
Stev. 8.
Darilo t kmetijstvene namene.
Večletni ud centralnega odbora domače kmetijske družbe gospod P. Udalrih Prae.h župnik v Šmarji v Mürzski dolini dal nam je tisoč goldinarjev sreberne rente z namenom, da naj se obračajo obresti tega kapitala v poboljšanje kmetijstva, oziraje se posebno na poboljšanje reje domačih govelinih plemen. S tim izrekamo visokočastitemu gospodu preserčno hvalo.
Gradec, 23. aprila 1883.
Ciatralal tdbor ita]mk» katUjtkt «ratbi.
Govedina kuga v Padvi popolnoma zaterta.
Kakor poroča Kranjsko c. k. de*.olno glavarstvo je goveja kuga v Padvi v Koroškem okraji popolnoma pojenjala, toraj je celo Kranjsko prosto goveje kuge.
Prepoved goniti ali prevaževati skoz Štajersko naznanena 21. marca t. 1. je toraj ob veljavo in dovoljeno je obertuištvo z vso vgl postave zoper govejo kugo od 29. februarja 1880 imenovano živino in z vsemi od živine prihajočimi rečmi.
Gralec, 12. aprila 1883.
C. k. Staj. namestništvo.
Je li dobro sadna drevesa porezati pri presajevanji ?
Pod naslovom : .Kmetje, gojite sadna drevesa !* čital sem članek, ki priča o posebnem znanstvu sadje-reje. o veliki skušnji, in je gotovo vsega posnemanja vreden. Ce bom tu govoril nekaj tacega, kar se ne strinja s tim člankom, mi ni ovirati temu članku temveč pozvediti kaj je dobro; in sicer pravi ta članek : .Prav velikokrat se nahaja de se pri napravi sadnih vertov mlada drevesca ne porežejo po verhu ne pri presajenji, ne pozneje.* Tega pravila sem se deržal mnogo let, da se namreč morajo drevesca pri presajenji po verhu dobro porezati, dobil sen) od različnih strani, od privatnih in od sadorejskih učilnic mladih drevesc, ktera so bila vsakokrat prav zlo porezana; to priča, da se občje ravnajo po gori imenovanem pravilu.
Sedaj pak so začeli delati temu ravno nasproti.
Izverstni učenjaki sadjereje, n. pr. dobro sliušen gospod doktor HalTner. odsvetujejo porezovati mlada drevesca pri verhu. Od sadno- in vinorejne deželne učilnice dobil sem letos vsa drevesca neporezana, in ravno imam pred saboj bukve v kterih je pisano :
.Navadno se porežejo rastlinkam verhovi do treh ali četirih pobkov. nnogoverstne skušnje pa so dokazale, da to ravnanje ni dobro, da je veliko boljše d.-evesca porezati po verhu le prav malo, ali čisto nič ne. Verh se sicer poreže, pa še le eno leto po presajenji. Vspeli, ki se s tim doseže, je: 1. Zgornji pobki začnejo rasti vedno popred kakor zdolnji, in drevesce začne po tem tudi hitreje korenine poganjati; 2. obrani se mnogo redilnega soka, drevescu ki je že v verhovih vejicah; 2. mlado drevesce ne dobi toliko ran: 4. Oe se poreže drevesce prihodno leto gotovo poganjajo popki pod odrezano vejico, kar se ne zgodi, če se drevesce poreže pri presajanji.
Veselilo bi me, če bi s temi versticami učenjakom in skušenim dal priložnost nam pokazati pravo pot.
Šentjur pri južni železnici.
Doktor Ipavic.
Poročilo iz kmetov.
Spielfeld, 16. aprila 1883. Kako ugodna je lega našega kraja za živinske sejme, nam kaže oči-vidno današni živinski somenj, pri kterem se je dognalo 621 pitanih govedin med temi izverstno pitani voli; od dognanih prodali ste se dve tretini.
Cena je bila visoka posebno brejim kravam in pitanim volom. Več skupaj (60 živine) prodanih je bilo na Avstrijansko, nar bolj pitane vole kupili pak so Mariborski kupčevalci.
Posebnemu trudu gospoda A. Schalhammer-a mesarja v Spielfeldu zahvaliti se moramo, da imamo pri nas živinske sejme, in posebno, da se tako dobro izplačajo.
Slovengradec, 23. aprila 1883. O neugodnem vremenu pretekle jeseni v našem kraji ni treba govoriti, ker po celi Avstriji bilo je neugodno mokro vreme z redkimi izjemami. Akoravno pa je jesen
prav slabo kazala, gre kmetovalec sedaj z veseljem na polje, ker zimsko žito zeleni in se zarašča, da ni lansko leto tega nikdo upal.
Spomladansko žito se je pak sejalo pozno, ker bilo je mogoče večinoma sejati ga še le drugo po-, lovico tekočega meseca; ravno tako godilo se je krompirju.
Marsikteremu kmetu iz naše okolice ne bo še znano, da so začeli naši kmetovalci pozimski ječmen sejati z dobrim pridom še le spomladi, ker prav dobro žetev so imeli, in bati se jim ni bilo treba, da bi ječmen pozebel.
Tako sejanje spomladi se verši na sledni način : Ječmeni, kterega so namenili za setev, namočijo po zimi, ko je še zelo mraz in ga pustijo zmerzniti. To zmerzneno seme so poseje spomladi, in pravijo naši kmetovalci, da jim donaša dobrega pridelka. Na ta način se obvaruje žito pred popolnem po-zebljenjem, ker čez zimo še ni bilo sejano, in ni kalilo.
Veseliti mora vsacega viditi. kako se trudijo kmetje, dobiti na posodo brano za mah odpraviti po travnikih od tukajšne podružnice, to je veselo znamnje, da kmet začne tudi misliti, in da mu gre v glavo prid, kterega nam donašajo kmetijske mašine (strogi).	B — e.
Iz Pesnice pri južni železnici 24. aprila 1883.
Iz Pesniške okolice pri južni železnici poročati se da o stanji setev nasledno: Jesenska pšenica raste tako dobro, da smemo upati vkljub hudemu mrazu dobrega pridelka; jesenska rež pa ne bo dala nič, če smemo soditi po sedanjem stanji. Pozimski ječmen slabo stoji. Spomladanska pšenica, spomladanski ječmen in oves kažejo dobro, in dali bodo, če jim bo vreme pozneje ugodno, prav dobro žetev.
Detelja, ktera se bo letos kosila, je prav lepo zaraščena, krompir in repa sta večinoma posajena in posejana.
Sadne drevesa do sedaj še nimajo ne listja ne cvetja; in kakor je viditi jablane letos ne bode veliko ali prav malo cvetle.
Trava po vertih in travnikih zavoljo neugodnega merzlega vremena le pravo počasno raste, akoravno je že željno pričakujemo za kermo živini, ker suba piča je v velikih krajih že do zadnjega porabljena; in nastanja pomanjkanje kerme za živino.
Vinska terta še ni pognala, pa je vender že večidel vinogradov prekopaDih.
Za koruzo se polje gnoji in obdelava, na nekterih krajih je že nasajena.
J. Wacek.
Delovanje staj. kmetijske dražbe.
Obravnave centralnega odbora.
Skrajšani zapisnik seje od 3. aprila 1883.
1. Solarni pri mali nedelji, v Pletroviču, pri sv. Jederti pri Laškem, p i sv. Kungerti in v Fürstenfeldu dale so se za šolske verte po njihovih prošnjah deloma sadjeve peške, deloma necepljena, deloma cepljena sadna drevesa; in podpirala se je
prošnja cesarjevič Kudolfovega sadjerejnega društva spodno Štajerskega v Šentjurji za večletno deržavno podporo poslano ministerstvu poljedelstva.
Ker je dovolilo poljedelno ministerstvj podpore iz deržavnih pripomočkov za leto 1884, sostavilo se je, kam se dajo po vrednosti in potrebi te podpore
3. Ker sta prosila dva okraja gornega Štajerskega, da bi smela imeti okrajne razstave, sklenilo se je dovoliti le nekterim odločenim krajem takih razstav, oziraje se na te/.avna pota do nekterih krajev, kjer bi se razstava zavoljo tih potov gotovo ne bi izplačala.Razstavam za živino priporočajo se na gornim Štajerskem : Murau, Neumarkt, Oberwölz. Oberzeiring Judenburg, Knittelfeld, Lsoben, Bruck, Kapfenberg, Allenz, Kindberg, Marzzuschlag, Admont, Liezer., Rottenmann,, Irdning Oeblarn, ker do tih krajev so dobra pota in večidel železnične postaje.
3.	Naprava izgledne drenaže v Kirchbachu se je poterdila.
4.	Ker se je priporočalo posvetovati se o šoli, v kteri se dalje izobražijo učitelji v sadje- in vinoreji, sklenilo se je imeti za učitelje na Mariborski sadje-in vinorejni šoli vaje, ki terpijo pet tednov, ter se začnejo 1. avgusta tekočega leta. Učilo se bo s predavanjem in s praktičnim delom sadje- in vino-reja, napravljanje vina in znanost zemlje, in gnoja, zaznamnovale se bodo živali, ki so škodljive sadje-in vinoreji in učila se bo naprava šolskih vertov. Podučevali bodo učitelji te šole, potovalen učitelj J. Hansel in gospod professor Alexander Meli. Za stroške te šole misli se dobiti deržavna podpora, ter prosije se c. k. poljedelsko ministerstvo, deželni odbor, in deželni šolski svet dovoliti, da se iz-veršijo te predloge.
6.	Povzdigniti mlekarijo sklenilo se je nakupiti vsih povsod in orodja potrebnega za posnemanje mleka no Schwarzevem navodu, rabiti te posode in to orodje pri mlekarskih kurzih, kteri bi se na-pravljali vsako leto po deželi, vsakrat kje drugod; letos naj bi bil ta kurz na planini gornega Štajerja. če pa to ne bi bilo mogoče, bo ta kurz «v jeseni v Grottenhofu in v Gradcu kakor lansko leto.
7.	Novovoljena uda centralnega odbora gospod doktor Äusserer in gospod A. Posch stopila sta pervi v komitč za šole v daljo omiko in za vinorejo, sledni v komitč za živinorejo.
8.	Ukaz c. k. poljedelskega minsterstva naz-nanujoč vspeh posvetovanja proti tertni uši vzel se je v naznanje.
9.	Da bi se posvetovale nektere priporočene premenbe družbenih pravil, vstanovil se je komitč obstoječ iz gospodov: Predsednikov namestnik Pairhuber, namestniški svetovalec Stadler in direktor Werk.
Podružnična poročila.
Konjiška podružnica. Predseja podružnična bila je 28. decembra 1882 in voljena sta bila gospoda Ladislav Possek in Martin Grill zastopnika pri 59. občnem zboru. Obravnave tikale so n&čert poseljskega
reda in predloge centralnega odbora o poboljšanji občinske službe. Obe predloge bile ste dobro pre-rešctane in konečno sprejete. Podružnica je sklenila prositi centralni od*>or, da bi ji prodal po znižani ceni triero. Konečno sprejelo se je 15 novih udov.
(T e r b o v 1 j s k a podružnica.) Pri seji 21. januarja 1883 naznanilo se je vse kar je došlo od zadne seje podružnici, nadalje poročilo računa in stanje podružnične blagajnice. Volili so novega predsednika, ker je bil primoran dosedajni predsednik gospod Pongrac Eichelter odložiti predsedništvo podružnice zavoljo svoje nove službe kot rudarski ravnatelj v Litiji. Predsednika volili so gospoda nadučitelja Karola Valentiniča, ki je bil tudi odločen z gospodom Planinšakom za zastopnika podružnice pri 59. občnem zboru, Podružnica sklenila je naročiti se na časopis .Obstgarten* in oddajati udom zastonj sadnih drevesc iz sadne drevesice v Hrastniku in Terbovljah. Gospod podučitelj Moritz v Hrastniku sprejet je bil uJ kmetijske družbe.
Razne vesti.
(Patrijotična darila.) Predsednik štajerske kmetijske družbe gospod Maks vitez Washington podelil je za nadvojvoda Janezovo štiftengo in za praznovanje 600 letnega vladovanja Habsburškega roda na Štajerskem za vsako petsto goldinaijev.
(Umeri) je vnovič ud kmetijske družbe, ki si je bil pridobil mnogo zaslug s svojimi dopisi. Gospod Andrej Bruckmüller c. k. vladni svetovalec, profesor na živinozdravniški šoli, in učitelj na visoki šoli za obdelovanje zemlje na Dunaji umeri je 15. aprila t. I. po dolgi bolezni 60 let star. Bil je eden nar boljših učiteljev imenovanih šol, in njegovi učenci obderžali ga bodo v dobrem spominu. Tudi na literarnem polji je bil marljiv delavrc, in bil je več let predsednikov namestnik Dunajske kmetijske družbe.
(Svet deržavnih železnic,) čigar uda sta gospoda Julij Krepesch in profesor doktor Wilhelm iz Gradeča, zbral se je 26. aprila v svojo drugo sejo; posvetovanje o železni č n i h tarifah, ki ae je začelo 27. marc i 1882 končalo je 30. aprila t. 1. avoje delovanje. O sklepih tega zbora bomo pozneje natančje poročali. —
(Razstava kuretnine na Dunaji.) Pervo avstrijansko kuretnino in pasjerejsko društvo napravi od 13. do 2<>. maja t. 1. deveto internacionalno razstavo kuretnine v društveni hiši (v prateru) na Dunaji. Naznanila k ti razstavi jemljejo se da 5. maja.
(Slezižka vertna razstava.) V Liegnitz v Pruski Šleziji bo od 5. avgusta do 10. septembra t. 1. v velikem vertu vertnarskega društva razstava vertnarskih reči zedinena z razstavo kmetijskih in gozdarskih mašin ; k ti razstavi se dopušajo tudi razstavlalci drugih dežel.
(Živinski terg in mesnica vGra-decn.) Leta 1882 dognalo s> je na graški goveji somenj, ki je vsak teden 15.406 volov, 1040 bikov, 12.977 krav in 2000 telet. Od tih izpeljalo ae je deloma na Dunaj deloma na gorno Staerako in na dolno Avstrijansko 1400 govedi. Novo vpeljani konjski somenji so ae prav dobro izkazali. Doganjalo ae je od 150 do 400 konjev, kupci prišli so iz Dunaja, iz Ogerakeg.i in iz Nemškega Na terg za malo živino dognalo se je na prodaj 38.000 svinj, 28.000 telet in 3000 druge male živine. V mestni mesnici pobilo se je 20.206 velike govedi, 1062 konjev in zakljalo 5264 telet in 1277 druge male živine. Pri živi-nozdravskih ogledih na mestnem živinskem tergu vzetih in danih konjedercu je bilo 5 konjev, 8 go-vedin, 10 telet in 15 svinj.
(Pervo štajersko mlekarsko društvo) v Gradecu napravilo je začetek tega leta tudi na Dunaji (V. Matzleinsdorferstrasse 29) centralno zalogo, in prodaja tam štajerako planinsko mleko, smotenjo in sirovo maslo. Graška mleka-rija imenovanega društva prodala je leta 18s2 815.186 litrov mleka, liter po 7'/, krajcarjev. Mlek1, ki so ga pripeljali udje pride 2286 litrov na vsak dan.
(Izvaževanje žita in moke Avstrijanskega.) Izvaževanje žita iz Avstrijansko-Ogerskega se je pomnožilo od 7,299.247 meterskih centov od leta 1881 na 11.273.503 me-terekih centov v letu 1882, izvaževanje moke od 1,221.821 na 1,783.853 metriških centov, izvaževanje aočivja od 525.196 na 570.944 centov. Vrednost izpeljanega žita in moke leta 1882 preseže vrednost od leto 1881 za 57 milijonov goldinaijev. —
(Šentjanževa rež P) Ta rež se hvali kakor kaj prav posebnega, in se prodaja po tem prav drago. Jaz pa sem poskusil našo navadno rež brez kacega posebnega namena z narboljšim vspehom. Po ječmenovi žetvi dal sem sejati reži mešane z ovsom in ječmenom, ter sem jo v jeseni dvakrat pokosil v kermo živini. Ko sem mislil kositi drugo spomlad za živino, vidil sem da rež tako lepo atoji, da se mi je zdelo škoda pokositi jo, ter sem jo pustil dozoreti. Akoravno bilo je neznano veliko plevela med žitom, ker njiva odločena, za pokošenje ae ni oplela, dala je ta rež mnogo dobrega žita.
Doktor lpavic.
Štipendije na deželni poljedelski šole v Grottenhofu.
Na deželni poljedelski šoli v Grottenhofu pri Gradecu podelilo se bo začetek prihodnega šolskega leta to je od 1. oktobra 1883 več štipendij, ki iznašajo na leto deloma 120 goldinaijev deloma 100 goldinaijev. Kdor hoče proeiti sa tako šti-
pendijo mora biti, ko vstopi v to iolo, nar manj 10 let star, zdrav , neoženjon , mora imeti koze stavljene, in dobro obnaianje, ter znati mora dobro vse predmete, ki se učijo v ljudskih iolah.
Prošnje ::a te štipondije oddati se morajo osebno ravnatelju dešelne poljedelske šole (Landes-Ackerl.auschule) zadni; do 31. julija 1883, in pridati se jim mora: Kerstni list, zdravniško spričevalo, da je prosilec popolnoma zdrav, in da ima stavljene koze, spričevala iz ljudskih šol, poter-jenje od župana, da je dostalen na Štajersko, poročilo o njegovem zaderžanji in o premoženji.
Komur se bo podelila taka štipendija, ta	ne
dobi denarja v roke, temveč skerbelo se mu	bo
za stanovanje in za hrano, in za učenje mu	ne bo treba plačevati šolskega denarja.
Gradec, 14. aprila 1883.
Od št a j. deželnega odbora.
Vrednost gnojenja travnikov.
Skoraj po vsih krajih se gleda veliko premalo na gojo travnikov. Vsako leto se kosi seno in otava po travnikih, vsako leto vzame se jim mnogo vredne tvarine, ktero donaša zemlja, pa le malokdo misli na to, da zemlja tudi potrebuje nove hrane in redilne moči, ktero oddaja od aeSe leto na leto. Pregovor pravi: „Travnik je njivna mati." Njiva pak je nehvaležen otrok, dobi vsako leto dovolj lepe hrane (gnoja), ki se je naredila iz kerme, ktero donaša mati leto na leto, travniku pak so ne da nikolj ali prav redko nove hrane za vse svoje ddneske. Po tem se ni čuditi, če travniki donašajo leto na leto manj pridelkov, če hira detelja in druga dobra travna plemena po travnikih in na zadnje popolnoma zginejo, ter naredijo prostor travi, ki za kermo ni veliko vredna.
Kdor hoče ohraniti svoje travnike v dobrem stanji, kdor hoče da mu donašajo vsako leto veliko pridelka in dobrega pridelka v živinsko kermo mora jim nadomestiti tudi moč, ktero zemlja odda z reditvijo rastlin, ta moč se pa da zemlji s pripravnim gnojem in z dovoljno mokroto.
Kar se tiče gnojenja travnikov, je v resnici večkrat teško misliti nanje, ker gnoja iz domačih hlevov ima kmetovalec večinoma komaj toliko, da svoje njive za potrebo pognoji. To pa je samo zato, ker se v pervo napravlja pre.eč njiv, in se pusti premalo zemlje za travnike, drugič pak se ne gleda na veliko reči pri gospodarstvu, ki bi dajale prav dobrega gnoja. Kolikokrat se je že povedalo, da se zgubi mnogo gnoja, če se ne gleda na gnojnico, in se ne porabi v napra/o dobrega gnoja (kompost), če se ne porabi pepel in cestno blato v gnoj, in več takih reči. Ravno tak gnoj,
ki se dobi na imenovani način je travnikom nar bolj ugoden. — Kako dobro pa je gnojiti travnike, dokazale so več kot dvajsetletne škušnje na Angleškem. Po travnikih, kteri niso bili gnojeni, zginila je vsa detelja, in trava, ki ima vrednost za kermo, rasti začel je malo vreden plevel, mah, iu celo praprot. Po gnojenih travnikih pak zginil je plevel in malo vredne travne sorte, trava pak, ki je narboljša za živinsko kermo, in detelja rastli ste da je liilo pravo veselje. Po gnojenih travnikih bilo je 20"/o detelje, po negnojenih pa komaj i»®/0 detelje in take trave, ki ima kaj vrednosti za živinsko kermo.
Da bi se poboljšala živinoreja, ni mogo.e dovolj svetovati kmetovalcem, naj bi opustili nepotrebne njive in jih napravili v travnike, potem dobijo dovolj gnoja za njive, ktere jim bodo dona-šale več pridelka ker so dobro gnojene, in ostalo jim bo še gnoja za travnike, toraj dobiček na vse strani, ker tudi travniki bodo potem donašali obilne kerme.
Snaženje hmeljskega polja.
Polje, kjer je nasajen hmelj, mora se prekopati vsakokrat naglo potem, ko so rastlinke privezane Če je pa kdo prisiljen okopavati še dru-gokrat zavoljo mnogega plevela, ali pozneje ogre-bati, mora dobro paziti, da pri okopovanji ne pride preveč bilzo rastlin, ker, če hmelj začne cveteti, ne dobi hrane samo iz korenin, ktere poganja globoko v zemljo, temveč poganja mnogo poveršnih koreninic, ktere mu donašajo mnogo hrane. Če se te poveršne korenini e poškodujejo, postane hmelj rumen, in začne bolehati; bilo bi toraj boljše pozno okopavanje opustiti. Vež let zaporedoma se ve da se to ne sme zgoditi, ker potem plevel vzame zemlji vso redilno moč. Ker hmelj poganja tudi postranske koreninice, ktere mu donačajo veliko redilne moči, svetovati bi bilo gnojiti celo polje, ne samo pri hmeljovih koreninah. —
Skušnja nas uči, da je hmelj postal rumen, kterega smo okopavali začetek meseca julija, ker smo ravno imeli dovolj ljudi, in sicer je hmelj postal rumen hitro po okopavanji čez nekoliko dni. Nehali smo tonj okopavati, in na neokopanem kraji je hmelj zelen ostal. Mislili smo iz pervega, da so bili škodljivi merčesi v travi, in so se po prekopavanji preseli na hmelj; ko smo pa natančje preiskali, vidili smo, da je hmelj orumenil samo zato, ker so mu bile postranske koreninice poškodovane. Pri pridelku se nam sicer s tim ni napravilo veliko škode.
Prilaga štajerska kmetijska dražba.