List 35. Z Dolenjskega, 1. sept. 1891. Dopis v „Slovencua od dne 25. avg. t. 1. nas opominja, da delajmo na zjedinjenje vtočne z rimsko cerkvijo ; da je to želja našega sveteag očeta papeža ter da bi bilo to na veliko korist obema cerkvoma. To je blažena misel Katero z veseljem pozdravljamo. Ta misel je vredna, da bi se je vsi Slavjani in tudi mi Slovenci čvrsto oprijeli ter vsak po svoji moči pomagali, da se uresniči. Zakaj dobrjjjasledki zjedinjenja__bi bUi velikanjskL To je pot, da se dopolni Zveličarjeva obljuba, rcda bo za vse verne en hlev, en pastir. Kaj pa moremo, Vporečete, mi Slovenci v ta namen storiti ? Saj še sam C,sv. oče pri današnjih razmerah ne more skoraj več, \ kakor izreči svojo srčno željo po zjedinjenji. Rešuje, to. Bog vedi^kaj m^ ne moremojstoriti. N|^gj_p^i:_:y^n^exie. Zraven si pa mislimo, da delo tolike važnosti, tolicega pomena ne zvrši se v enem letu ; zato je treba časfl, truda, modrosti in krščanske_j)Qtrpežljivo8ti. A kaj da naj zdaj storimo, zato nam je sv. oče sam dal najboljši napotek. Živo nam je priporočil častiti apostola Slovenov sv. Cirila in Metoda. Zakaj ona dva sta kakor dušna vez medr y rimsko-katoliškimi in pravoslavnimi kristjani. Oboji ju? \ časte; oboji jima hranijo v srcu hvaležen spomin. Znala/ / sta ona dva ustreči verskim potrebam slovenskih na-S S rodov ter pridobiti veljavo njih jeziku ob enem pa/ ohraniti edinstvo z rimsko stolico. Zatorej je čisto naravno, komur je pri srcu zopetno zjedinjenje, ta si jemlje ta dva služabnika Božja za zgled in prosi nju priprošnje pri Bogu. ¦ Na hvalo se mora reči slovenskemu narodu, da ni /preslišal modrega sveta svojega najvišjega pastirja. Če- C ščenje blagovestnikov slovenskih se širi od leta do Jeta. ytyju dva smo si izbrali tudi za vrhovna pokrovitelja svoji uiružbi, ki ima namen podpirati slovensko šolstvo na katoliški podlagi, družbe sv. Cirila in Metoda. žali Bog, da, kakor pri nobenem človeškem delu, tudi tukaj ni brez nasprotovanja. Nekateri se boje slovenske liturgije, drugi celo, da bomo zapeljani v pravo-slavje. Ali ti strahovi so, brez vsake skrbi rečeno, čisto^ njaoLxav[čeni. Slovenska liturgija ni protivna katoliški cerkvi. J3na ne ugaja morebiti nekim nemškim in mad-jarskim politikom , cerkvi pa ni nasprotna. Potrdili in posvetili so jo rimski papeži in poslužuje se je več milijonov pravih rimskih katolikov. KAr je pa poglavitno in kar tukaj posebno poudarjamo: Ona se ne bo pri nas nikdar vpeljavalaj^roti volji nasejduhovščine in brez privoljenja timske_stoHce, ker je nemogoče. Ko w/pa kedaj pritrdila ta dva f a k to rj a ,kdo bi potem še nasprotoval ? Katerj pa v čaščenji sv Cirila in Metoda vid.ijo nevarnost, da zajdemo v pravoslavje, tj prezirajo, da sta r^avno ta dva_ svetnika najlepši zgled katoliške stanovit-r^osjj. Koliko zopernosti, koliko preganjanja je trpel sv. Metod od svojih katoliških tovarišev, nemških škofov, ali zvest je ostal katoliški cerkvi do svojega zadnjega vzdihljaja. Oni prezirajo na dalie moč katoliškega prepričanja. Slabo spričevalo za nas bi bilo to, da Di pri ožji dotiki pravoslavno prepričanje premoglo naše katoliško. Taki ,^labički7/ mi katoliki nismo. Nasprotno se nadejamo, da mi prepričamo pravoslavne, da je Rjava resnica, na flftši stegni. Še z nečim družim mi Slovenci lahko pomagamo pripravljati pot zjedinjenju, namreč s tem, da si pri-prizadevamo dobro spoznati pravoslavje, kako je nastalo, kako je urejeno in ktera je bistvena razlika med nami in njimi. To je najpred potrebno, Zakaj v naših d^j- ( hoy8kih glasilih nahajamo mnogokrat neko mržnjo, neko posebno sovraštvo do pravoslavnih, zlasti do Rusov, mnogo hujše kot do protestantov ali celo do Židov. Ne- i razumljivo bi to bilo, ko bi ne vedeli, da je vzroka , iskati posebno pri Nemcih in Poljakih in njih časnikih. Ti črte pravoslavne ne toliko iz verskih, kakor iz poli- tičnih in naroalniliozirijv, rekej bi, fanatično. Naličasj: » —¦—¦—-----------¦— ,_i -»—;---------------------------^, niki_pa za njimi_pobiiajo. Tako se širi tuje .sovraštvo iudi med nami Slovenci. Ali to ni prava pot do zje-dinienia. S sovražtvom ne pridobimo pravoslavnih nikdar. ^To je mogoče~Te, kakor ]^~tudT poglavitni nauk naše krščanske vere, z ljubeznijo, ktero tudi naš sv. oča^ 276 lmeauje kraljico vseh druzih kreposti. Pokazati moramo pravoslavnim, da poznamo Kristov nauk in da se tudi po njem ravnamo. Da se pa ljubezenjlopr^v^slav^jh kot prvi pogoj k pripravam za zjedinjenje laglje med nami obudi, treba je, kakor omenjeno, da jih prav,spoznamo^ Tako n. pr. pravi jo^zgodovinani, da poglavitna in skoraj edina razlika med nami in njimi je, da ne priznavajo prvenstvu rimskega patrijarha - papež i , kot naslednika glavarja apostola sv. ['etra, trdeč, da so vsi patnjarhi med seboj jednaki. Na dalje ,pripovedujejo zgodovinarji, da bi bila večina pravoslavnih prišla v razkol, rekel bi, nevedoma. Oni so namreč sprejeli Kristovo vero feie po razkolu po duhovnikih izpod oblasti carigrajskih patriarhov, pod kterimi so potem ostali in bili tako brez svoje krivice po #,uevednostr razkoluiki. Ako je pa temu tako, potem res ni razumljivo, za&ai bi se ti bolje črtili ko židje. ki so Kristusa naravnost zavrgli ali ko pro- testantje, ki so ^vedoma^odpadli od rimske stolice. Naši Slovenci so goreči za katoliško vero, živo se brigaio celo za kristiane v daljni Azili in Afriki: zakai bi z isto gorečnostjo ne obračali svoje pozornosti na bližnje večinoma soplemenske pravoslaven kristjane? Zato bomo gotovo hvalezniVsaVemu, ki nam bo na pomoč s pismom ali naukom, da bomo po naših slabih močeh skušali ustreči blagosrčni in pravi krščanski želji našega najvišjega cerkvenega poglavarja in tako ob enem zadostiti svoji verski dolžnosti do svojega najbližjega krščanskega brata.