M gins N nlrunjskJE Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO nL JUNIJ 1964 ŠTEVILKA 6 OBČINSKI SINDIKALNI SVET CERKNICA JE NA PLENAR¬ NEM ZASEDANJU DNE 29. APRILA TEGA LETA OBRAVNA¬ VAL SMERNICE OBČNEGA ZBORA RSS SLOVENIJE IN V. KONGRESA ZSJ. NA OSNOVI RAZPRAVE IN SMERNIC JE BILO SPREJETIH VRSTO SKLEPOV, IN SICER: _ Po petem kongresu ZKJ v občini Cerknica 1. Sindikalne podružnice v de¬ lovnih organizacijah naj temelji¬ to proučijo probleme znotraj go¬ spodarske organizacije. Poiskati je treba možnosti za boljše iz¬ koriščanje obstoječih kapacitet in sredstev, ki jih ustvari delov¬ na organizacija. Predvsem naj preanalizirajo realnost investicij in delitev sredstev v korist oseb¬ ne potrošnje v skladu s produk¬ tivnostjo dela. Intenzivno je tre¬ ba ustvarjati pogoje za 42-urni delovni teden in odpravljati niz¬ ke osebne dohodke. 2. Intenzivno je treba izpopol¬ njevati notranjo zakonodajo. Vse¬ binsko je treba preanalizirati statute in pravilnike ter odkloni¬ ti vse, kar ni v skladu z novo ustavo — in kar zavira hitrejši razvoj gospodarstva. 3. Posebno pozornost je potreb¬ no posvetiti delitvi po delu s po¬ sebnim poudarkom na tistih služ¬ bah in delovnih mestih, ki niso direktno vezana na proizvodnjo. Merila na neposredne proizva¬ jalce so do neke mere razvita, ni pa meril za dela strokovnih služb in ostalih mest izven ne¬ posredne proizvodnje. 4. Doslednejše se je treba pri¬ zadevati za hitrejši razvoj delav¬ skega samoupravljanja. Sicer lah¬ ko trdimo, da smo na tem pod¬ ročju napravili velik korak nar prej. Samoupravni organi se tru¬ dijo, da bi kar najbolje gospoda¬ rili s sredstvi, ki jim jih je za¬ upala družba. Vendar je že vrsto pomanjkljivosti in slabosti, ki ovirajo dela samoupravnih orga¬ nov. Ena od slabosti je, da je ma¬ terial za seje samoupravnih orga¬ nov pripravljen površno, na zelo težko razumljiv način in da je v več primerih pripravljen že v smislu sklepov. Prav tako se ma¬ terial v nekaterih manjših de¬ lovnih organizacijah ne posredu¬ je članom samoupravnih organov vzporedno z vabili tako, da bi se lahko bolj temeljito pripra¬ vili na sejo. Več primerov je tudi bilo, da je zaradi slabe udeležbe na sejah — zaradi nesklepčnosti — bila seja preložena in da imajo v ne¬ katerih delovnih organizacijah glavno besedo vodilni ljudje na sejah samoupravnih organov. Vse te pomanjkljivosti in še ostale, je potrebno razčistiti še pred izvolitvijo naših samouprav¬ nih organov. Sprejet je bil tudi sklep, da bo v smislu pokongresne dejavno¬ sti sklicanih več posvetovanj v občinskem merilu. ObSS Naši južni sosedje Hrvatje že gradijo sodobno asfaltno cesto od meje z našo občino pri Prezidu do magistrale Zagreb—Rijeka. Z dograditvijo te ceste, bo močno pridobila naša cesta od Planine pri Rakeku, skozi Cerknico in Loško dolino do Prezida, ker bo to najkrajša pot iz Ljubljane do morja. Prav zato bi bilo še po¬ sebno koristno, če bi novica o asfaltiranju te ceste v naši prvo¬ aprilski številki postala resnica. Slika kaže novo cesto od sloven- kohrvatske meje proti Prezidu Nekdanji kurirji na obisku po Notranjski (Članek berite na 6. strani) V S.tafeta mtadasti 13. maja 1964 smo občani cerkniške občine pozdravili okrajno štafeto, ki je pričela svojo pot v Novi vasi. Iz Nove vasi so jo po kratkem programu ponesli učenci osemletke Nova vas in vojaki bloškega garnizona proti Ložu, kjer so jo sprejeli mladinci »Kovino¬ plastike« Lož. Na gradbišču — kjer bo nova tovarna — jo je pozdravil v imenu občanov Loške doline tov. Jože Zgonc. Od tu je nadalje¬ vala pot skozi Grahovo, tu jo je pozdravil tov. Friderik Majhenič, do Cerknice. V Cerknici sta organizirali sprejem štafete »Brest« in osemletka Cerknica pred direkcijo »Bresta«. Štafeto je pozdravil in prečital čestitko tovarišu Titu tov. Andrej Hrblan. Iz Cerknice je štafeta nadaljevala pot proti Rakeku, kjer so jo lepo sprejeli mladinci in ostali občani tega kraja s fanfarami. Po krajšem pro¬ gramu smo jo iz Rakeka prepeljali do Laz, kjer so jo sprejeli mla¬ dinci logaške komune. Iz Logatca je nadaljevala pot proti Vrhniki, od tu pa v Ljubljano, kjer se je priključila zvezni štafeti. ObK ZMS Cerknica se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi štafete mladosti, posebno pa še organom LM, ki so poskrbeli, da je štafeta nemoteno nadaljevala pot. LOK POGLED NA SLAVNOSTNO OTVORITEV »DELAVSKIH IGER BREST 1964«. V PROGRAMU OB OTVORITVI SO SODELOVALI: PEVSKI ZBOR SVOBODE, MLADINA OSEMLETKE IZ CERKNICE IN VSI TEKMOVALCI IGER. IGRE SO TUDI LETOS V VSEM USPELE TEKST IN FOTO: URBAS ★ GLAS NOTRANJSKE Improvizacije investiranja v družbeni standard v naši občini 2 CILJ SOCIALISTIČNE DRUŽBE JE ClM HITREJŠE ZBOLJ- SEVANJE ŽIVLJENJSKE RAVNI. POGLAVITNI FAKTOR, KI TO OMOGOČA, PA JE VSE VEČJE PROIZVAJANJE, T. J. RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA. CE HOČEMO USTVAR¬ JATI v Čedalje večjem obsegu, moramo tudi Če¬ dalje VEC VLAGATI V PROIZVODNJO. VLAGANJE V PROIZVODNJO, VLAGANJE V RAZŠIRJENO PROIZVOD¬ NJO PA IMENUJEMO INVESTIRANJE. INVESTICIJE SO VAŽNE NE SAMO, DA SE Z NJIMI IZBOLJŠUJE ŽIVLJENJ¬ SKA RAVEN, TEMVEČ SO NUJNO POTREBNE TUDI ZA TO, DA ABSORBIRAJO NARAVNI PRIRASTEK DELOVNE SILE, SLUŽIJO TOREJ TUDI ZA ZAPOSLOVANJE NOVIH RODOV. Kako določimo sredstva za investicije? Tu moramo omeniti delitev družbenega bruto proizvoda, ki je celokupna proizvodnja, ustvarjena v določenem ob¬ dobju. Ta DBP se potem raz¬ deli oziroma potroši v obliki osebne, kolektivne in investi¬ cijske potrošnje. Investicijska potrošnja pomenijo sredstva, namenjena za reprodukcijo v enakem in povečanem obsegu. Vidimo torej, da kolikor več DBP potrošimo v obliki inve¬ sticijske potrošnje, toliko manj nam ostane za zadovoljitev vsakdanjih življenjskih potreb. To pomeni, da moramo biti previdni pri določanju obsega investicijske potrošnje in ob¬ enem strogo paziti, kaj in kako se nam vračajo vložena sred¬ stva. Razumljivo je, da se pretežna sredstva za investicijo porabijo v gospodarstvu, vendar pa sam razvoj gospodarstva zahteva hkratno in skladno vlaganje tudi v negospodarstvo, t. j. v družbeni standard. Prav poli¬ tika investiranja v družbeni standard pa je tema tega se¬ stavka. Investicije v: stanovanjsko- komunalno, kulturno-prosvet- no, sodalno-zdravstveno in drugo splošno dejavnost so ta¬ ko imenovane investicije v družbeni standard. Nosilci teh investicij so predvsem skup¬ ščina občine s svojimi skladi in več ali manj tudi delovne organizacije same. Kot sem že uvodoma pove¬ dal, pomeni investirati to, da si danes odtrgamo od ust en kos kruha, da bomo zato lahko jutri dobili tri, zato nam ne more in ne sme biti vseeno kam in kako investiramo, kajti če smo napačno vložili sred¬ stva, se zna zgoditi, da ne bo¬ mo dobili nazaj tistega, kate¬ remu smo se odrekli. Ta eko¬ nomska resnica nas mora spremljati pri vseh investicij¬ skih odločitvah, bodisi v go¬ spodarstvu bodisi v družbenem standardu. Od pravilno in do¬ sledno izvajane investicijske politike je mnogo odvisno, kakšen bo efekt investicij. Prav ta politika investiranja v naši občini pa mislim, da je zelo pomanjkljiva, improvizi¬ rana. Naj najprej naštejem ne¬ kaj konkretnih primerov, ki so me napeljali na to ugotovitev: 1. nedograjen plavalni bazen V Cerknici; 2. telovadnica na Rakeku; 3. osnovna šola v Cerknici; 4. planinski dom na Slivnici; 5. zdravstveni dom na Ra¬ keku. To so objekti, ki so jih za¬ čeli graditi že pred nekaj leti, a se je njihovo dograjevanje ustavilo na pol poti, ker je namreč zmanjkalo sredstev. Taki »nedonošenčki« so: pla- Z Izidam novega zakona o obrt¬ nih delavnicah samostojnih obrt¬ nikov, ki je stopil v veljavo 21. 2. 1964, so po nekaterih določilih te¬ ga zakona dane široke možnosti razvoja zasebne obrti in obrtnih dejavnosti sploh. S tem predpisom pa smo dobili končno tudi predpis, ki uravnava takozvano postransko dejavnost posameznikov z obrtnimi stori¬ tvami. 18. člen tega zakona jasno določa in dopušča možnost, da se osebe, ki so v delovnem razmer¬ ju, osebni upokojenci, vojni in delovni invalidi, gospodinje in drugi lahko ukvarjajo z obrtni¬ mi storitvami kot postranskim poklicem. Pomanjkanje obrtnih uslug in storitev so mnogi naši občani iz¬ koriščali, da so se nekontrolirano bavili z obrtnimi storitvami, kar pa do izida novega zakona ni bilo dopustno. Razumljivo je, da so ukrepi inšpekcije, ki je tako dejavnost preganjala, naleteli na nerazumevanje in neupravičeno negodovanje. To hočemo pouda¬ riti zaradi tega, ker se po izidu novega zakona, kot smo že zgoraj navedli, lahko s temi storitvami bari jo občani, ki nimajo obrtne¬ ga dovoljenja. ninski dom, plavalni bazen, šola. Ti objekti stoje napol do¬ zidani že lep čas in so monu¬ mentalen spomenik neodgovor¬ ne in improvizirane investicij¬ ske politike. Telovadnica in zdravstveni dom pa sta le preurejena ob¬ jekta, vendar je tudi tu zmanj¬ kalo denarja za popolno ure¬ ditev in funkcionalnost. Ob takih primerih se občani upravičeno sprašujemo, kakšen smisel ima tak način graditve? Zakaj ne vskladimo bolje po¬ treb z možnostmi zadovoljitve? Ali se držimo neke načelne dolgoročnejše investicijske po¬ litike? Nočem reči, da telovadnica, šola, planinski dom itd. niso potrebni —- še kako se jih ve¬ selimo — vendar zagotovimo sredstva najprej za eno stvar in jo predajmo v uporabo, na¬ to pa se lotimo druge. Tako počasno dograjevanje objektov ima dve negativni posledici, na eni strani imamo zamrznje¬ na vložena sredstva, objekt za¬ radi vremenskih in drugih pri¬ lik že propada, na drugi strani pa rapidno rastejo cene in na koncu je za objekt potrebno ne le n. pr. 70 milijonov, ko¬ likor je bila predračunska vrednost objekta, temveč 100 ali več milijonov. Tako se še Možnost ustvarjanja dtodatnega dohodka iz takih storitev je vsekakor pomembna in spod¬ budna, zato pričakujemo, da se bodo občani s pridom poslužili pra/vic, ki jim jih daje zakon o obrtništvu. Zaradi nejasnosti -glede samega prijavljanja opravljanja obrtnih storitev kot postranske dejavnosti oziroma poklic dajemo vsem ti¬ stim, 'ki nameravajo te storitve opravljati, naslednje pojasnilo: Kdorkoli se odloči za opravlja¬ nje obrtnih storitev kot postran¬ skim. poklicem, mora to priglasiti bolj poslabša stanje finančnih sredstev. Prej je bilo zelo težko dobiti 70 milijonov, sedaj pa naj iščemo 100 milijonov. Zato moramo enkrat za vse¬ lej prenehati s prakso, da za¬ čenjamo z gradnjo, ko imamo zagotovljenih šele eno četrtino ali polovico potrebnih finanč¬ nih sredstev češ, ostalo bomo že kako dobili. Ko ugotavljamo napake in pomanjkljivosti, moramo najti tudi krivce. V tem primeru mislim, da je za pravilno investicijsko poli¬ tiko in za določeno gospodar¬ sko in negospodarsko življenje v komuni odgovorna predvsem skupščina, oz. bolj konkretno, njeni člani. Občani morajo od njih, na zborih volivcev in v drugih oblikah samoupravlja¬ nja, zahtevati pojasnila in od¬ govor za taka dejanja. Poudaril sem tukaj, da občan MORA zahtevati razpravo o napakah, zato ker je v primeru, da pre¬ pušča urejanje skupnih zadev nekomu drugemu, vendarle tudi on sam odgovoren za stor¬ jene nepravilnosti, zanimati se in odpravljati nepravilnosti, ki nastanejo v življenju neke skupnosti, ni samo pravica, temveč je tudi dolžnost vsa¬ kega člana te skupnosti. D. Korošec oddelku za gospodarstvo občin¬ ske skupščine. Na podlagi prijave doibi potrdilo, s katerim, tak ob¬ čan pridobi pravico opravljati prijavljeno obrtno storitev. Kdor je v rednem delovnem razmerju, mora ob prijavi predložiti tudi ustrezno potrdilo podjetja, v ka¬ terem je zaposlen, kot to določa 48. člen tega zakona. Razumljivo je, da inšpekcijski organi ne bodo upoštevali v svo¬ jem nadzoru raznih izgovorov, ker ravno ta zakon, kot smo že napisali, dopušča prav vsem mož¬ nost dodatnega zaslužka. Naši osebni dohodki do marca letos Povprečni osebni dohodek je bil lani v naši občini 32.000, letos januarja je bilo čutiti precejšen skok povprečnega do¬ hodka na 33.500 din. Nekoliko manjši je bil februarja, ko je bil povprečni dohodek 321800 din. V marcu so naši občani zopet prejeli večje dohodke, tako da je bil povprečni že 35.800 din. Pri tem je pomembno poudariti, da se je prepad med dohodki v gospodarstvu na eni strani in med dohodki v javnih službah nekoliko poglobil. Tako so narasli osebni dohodki v gospodarstvu za 8%, izven gospodarstva pa le za 1 %. D. M. IZ OBRTNIŠTVA GLAS NOTRANJSKE * 3 Gospodarjenje v I. tromesečju - uspešno Gospodarske organizacije, ki so letos začele poslovno leto pod ugodnejšimi pogoji zaradi organizacijsko-tehničnih izboljšav, bolj¬ ših tržnih pogojev in milejše zime, so v I. tromesečju letos dosegle zadovoljve rezultate. Ustvarile so skoraj dve milijardi celotnega dohodka, kar pred¬ stavlja 18 % več od istega obdobja v preteklem letu. Ustrezni del letnega plana je sicer višji od te vrednosti, vendar gre tu za ne¬ pravilno razporejanje letnega plana v kmetijstvu z ozirom na se¬ zonski značaj dejavnosti. Razen tega je celotni dohodek povsem odvisen od plačilne sposobnosti kupcev, ti pa v I. tromesečju običajno nimajo dovolj obratnih sredstev, bodisi zaradi odvodov po zaključnem računu ali še ne najetih kreditov. Značilno je tudi, da je dinamika gospodarstva po tem obdobju hitrejša, posebno pa še proti koncu leta. Čeprav to dejstvo letos ni prišlo do večjega izraza, pa v določeni meri le vpliva na izkazani rezultat. Industrija kot najmočnejša veja v našem gospodarstvu je svojo realizacijo povečala od lani za 24 %. To je 71,44 % vsega celotnega dohodka vzeto po podjetniškem principu. Svoj fizični obseg pro¬ izvodnje je povečala za 30 %, kar odgovarja planski postavki. Po predvidevanjih se je gibal tudi izvoz. Brest je izvozil v prvih treh mesecih za preko 500.000 dolarjev. Uspeh so pokazala vsa indu¬ strijska podjetja in tudi Jelka, čeravno v tem obdobju v realiza¬ ciji še ni izkazala vrednosti nove proizvodnje (oprema gostinskih in trgovskih lokalov). Panoge s sezonskim značajem dejavnosti, kot je gradbeništvo, kmetijstvo in gostinstvo, naravno niso mogle ustvariti pomemb¬ nejših rezultatov; razen kmetijstva, pri katerem se je spremenila struktura celotnega dohodka (oddaja lesa), pa so dosegle znatno višje rezultate kakor v X. tromesečju lani. Trgovina je z doseženim blagovnim prometom presegla priča¬ kovanja. Gre za večjo izbiro blaga, pogostejše jemanje blaga na potrošniški kredit in porast cen. Obrtna podjetja pa so, razen Elektrožage, ki uspešno rešuje slabosti prejšnjih let in prilagaja svojo proizvodnjo tržišču, vezana na krajevne potrebe po raznih uslužnostnih dejavnostih; kot taka so vsa povečala dohodek preteklega leta. Nekaj o prehrani Šoloobvezni otrok mora dobiti zadostno število beljakovin, kal¬ cija, fosforja in vitaminov. Škrob¬ nih živil, sladkorja in maščob dobi v večini primreov dovolj ali pa celo preveč, seveda na račun ostalih hranljivih snovi. Za rast in vzdrževanje organi¬ zma so potrebne beljakovine. Pre¬ vladovati pa morajo polnovredne, t. j. živilske beljakovine (mleko, skuta, jajca itd.). Ako otrok ne dobiva dovolj beljakovinaste hra¬ ne, lahko pride do raznih mo¬ tenj. v otrokovi zmogljivosti, v harmoničnosti njegovega razvo¬ ja, 'kar vpliva tudi na šolsko delo. Cimi več se otrok giblje, igra, udejstvuje v športu, tem večja je njegova potreba po hrani. Na splošno bi lahko rekli, da je po¬ treba po posameznih hranilnih snoveh na 1 kg telesne teže večja pri otrbku kot pri odraslem člo¬ veku. Zelo važen obrok je zajtrk, 'ki mu razmeroma malo družin po¬ sveča dovolj pozornosti. Otrok naj zajtrkuje v miru in sede. Kaj naj 1 zajtrkuje? Iz vsake Skupine bomo vzeli po eno živilo za zaj¬ trk: a) mleko, mlečne pijače, sadni sokovi; ib) črn kruh; c) skuta, skutini namazi, sir, mortadela, pašteta, klolbasa, vča¬ sih surovo maslo ali margarina; d) sadje. Pri zajtrku smo se dlje zamu¬ dili, ker otrok največkrat zajtrku¬ je kavo in kruh, ali pa še tega ne. Dopoldansko in popoldansko malico dobijo otroci v teku šol¬ skega leta v šoli. Nekateri starši ne poznajo pozitivnih prednosti šolske malice in razmišljajo, ali naj dajo otroku denar za malico ali ne, zato je v šolah še mnogo šolskega otroka otrok, ki malice ne prejemajo. Šolska malica je dopolnilo do¬ mače prehrane in ima vzgojni pomen zato, ker: 1. razbremeni starše v priprav¬ ljanju malice; 2. ni suha, ampak ima vedno dodatek toplega mleka ali drugega toplega jedila, včasih celo kom¬ pot; 3. jo dobi ob primernem času; 4. malica je enotna, zato ne pri¬ dejo do izraza socialne razlike. Prav bi bilo, da starši poskrbe, da bo njihov otrok prejemal ma¬ lico v šoli. Kosilo naiji bo kot glavni obrok dneva sestavljeno iz vseh vrst glavnih hranilnih snovi. Večerja naj' bo lahka, predvsem pa servirana dovolj zgodaj, da ne bo nepotrebnih prebavnih mo¬ tenj in težav pred in med spa¬ njem. Novolil — nov izdelek Elektrožage iz Nove vasi V zadnjem času so se v gradbe¬ ništvu zelo uveljavile lahke grad¬ bene plošče, predvsem pri izgrad¬ nji večjih industrijskih hal. Elek- trožaga iz Nove vasi je ob ugoto- tovitvi potreb na tržišču začela izdelovati tovrstne plošče z ime¬ nom novolit. Izdelek gre zelo do¬ bro v prodajo, saj je s temi plo¬ ščami mogoče zagotoviti zahteve po montaži in uporabi v indu¬ strijski kot tudi v stanovanjski iz¬ gradnji. Kolektiv Elektrožage do¬ sega z novim izdelkom zavidljive komercialne uspehe. D. M. Na pobudo gospodarskih organizacij v Loški dolini je Delavska univerza iz Cerknice organizirala v Starem trgu tečaj prve pomoči. Tečaj obiskujejo člani kolektivov iz Kovinoplastike Lož, Gaber Stari trg, KZ Loška dolina in Brest Cerknica — obrat Marof in sicer tisti, ki so po gospodarskih organizacijah zadolženi, da v pri¬ meru poškodb nudijo članom kolektivov prvo pomoč. Tečaj je dva¬ krat tedensko po tri ure in bo trajal 6 tednov, obiskuje pa ga 18 tečajnikov. Tečaj vodi dr. Emil Truden. — Na sliki: Praktično prikazovanje obvezovanja roke. S. B. Tovarna šivalnih strojev »BAGAT« iz Zadra je organizirala v Sta¬ rem trgu tečaj za krojenje in šivanje. Tečaj obiskuje okoli 40 žensk, ki so razdeljene v dve grupi. Ena grupa ima tečaj štirikrat tedensko po 3 ure, druga pa dvakrat tedensko po 7 ur. V 74 urah, kolikor časa bo tečaj trajal, bodo tečajnice spoznale osnove krojenja in šivanja in se seznanile z načinom delovanja šivalnega stroja. — Na sliki: Tečajnice pri praktičnem delu. S. B. Udeleženci občnega zbora avto-moto društva iz Cerknice. Sprejeli so program dela, v katerem je osrednja naloga prometna vzgoja občanov Foto: Žnidaršič GLAS NOTRANJSKI IB R IE S ¥ (IRKMKA IZ KOLE K T X V A ZA KOLEKTIV PLAN ČETRTLETJA DOSEŽEN DRUŽBENI PLAN KOMBINATA BREST CERKNICA PRED¬ VIDEVA ZA LETO 1964 PROIZVODNJO V VIŠINI 4.100 MILI¬ JONOV DINARJEV. DO KONCA APRILA JE BIL PLAN PRO¬ IZVODNJE DOSEŽEN Z 1.114 MILIJONI DINARJEV OZIRO¬ MA 34 5. TO POMENI. DA JE PLAN PROIZVODNE ZA PRVO ČETRTLETJE DOSEŽEN. LANSKOLETNA PROIZVODNJA JE DOSEŽENA Z 38 %, MEDTEM KO JE PROIZVODNJA PRVIH ŠTIRIH MESECEV LANSKEGA LETA PRESEŽENA Z INDEK¬ SOM 118. V letu 1964. Je imel komfotmiat ugodne pogoje tako pri povpra¬ ševanju in pri gotovih izdelkih kot pri polizdelkih in pri struk¬ turi asorttEimana, ki gre v korist večjih serij in bolj utečene pro¬ izvodnje, Doseganje še boljših re¬ zultatov ra dviganje obsega pro¬ izvodnje Je otežkračala slaba pre¬ skrba a nekaterimi reprodukcij¬ skimi materiali in surovinami. Neugodne posledice so imeli tudi siabii klimatski pogoji v prvih me¬ secih leta. Tako je vplival sneg na primarno proizvodnjo, mrzel, suh zrak pa na poškodbe neka¬ terih gotovih izdelkov, katere je bilo treba pogosto adaptirati. Fluktuacija delovne sile se je na- pram preteklim letom občutno zmanjšala, vendar je v prvem če¬ trtletju kljub temu primanjkovalo predvsem moške delovne sfle. Skladno z izvrševanjem plana proizvodnje se giblje tudi proda¬ ja. letni plan prodaje znaša 3.500 milijonov dinarjev. V tem obdob¬ ju je bil dosežen s 35 %. Plan iz¬ voza znaša 2 milijona dolarjev in je bE konec aprila dosežen s 700.800 dolarjev- oziroma 35%. V izvozu gre predvsem za porast go¬ tovih izdelkov, medtem ko je bE plan izvoza v primarni proizvod¬ nji dosežen s 30 %. Nižji izvoz je¬ lovega lesa je posledica večje produkcije bukovega lesa, ki gre za lastno predelavo. Prodaja na domačem tržišču je v konjunkturi, tako da kombinat ne more zadovoljiti vseh potreb, ker je vezan na pogodbene obvez¬ nosti predvsem za izvoz. Z naraščajočo produktivnostjo so se povečali tudi osebni dohod¬ ki, ki znašajo povprečno na za¬ poslenega v pivih štirih mesecih leta 33.280 din, oziroma so na- pram lanskoletnemu povprečju preseženi z indeksom 117. KRKO SE UVELJAVLJA ŽE SPREJETI STATUT BRESTA Shrihrt Ijss.rxxndasirijsk«ra kom¬ binata BRES T Cerknica Je delav¬ ski svet sprejel v aprila. Komaj dva meseca Je od tega in že so trn spremembe v praksi kot posle¬ dica statutarnih določil. Sprejet Je Pravilnik o delitvi čistega do¬ hodka in osebnih dohodkov, ki je oraeKvčiL tis so se neskladja, ki s* se pojavljala v starem s*s*e- iffltt. temelji*« popravila. Sicer pa Je BRESTOV status značilen po tem. da. jje raje! vse napredne iMviike samouprave, odnosov iz prakse, istočasne, pa nakazal per- spiektivtiv kako Je' treba delati s inOjeon zadovoljevanja delovnega čJoveka. svjegoveiga. standarda, z »sočasno naSingo. da sleherni član deževne skupnosti da od sebe. kar največ more. Statut .g»vwti © Cl-atrmem tednika: ni daleč čas — vse priprave gredo v to smer in razumevanje kolektiva sadi — ko bodo temS maše FE dejansko krenite r zKisanje deževnega ča¬ sa. Vendar, ndn vazno je še in še podčrtati, da je to anada« res z dobro organizacijo dela. Dobra organizacija vzpodbuja produk¬ tivnost. In prav v organizacij proizvodnje je največ rezerv. V pripravi so pravilniki kot se¬ stavni del statuta. Člani BRESTA imajo tiskan izvod statuta. Poglej¬ mo ga še in še, delajmo, da bo statut res dajal to delu in priza¬ devanjem- ki smo ga do skupnosti BRESTA dolžni vsi dajan. Proučevanje učinkov skrajšanega delovnega časa na podjetja in posameznike tudi v Brestu V maju so se pričele v Tovarni pohištva znanstvene raz¬ iskave. ki jih izvaja Sociološki institut univerze iz Ljubljane v sodelovanju z drugimi znanstvenimi institucijami. Institut namerava proučiti učinke skrajševanja delovnega časa na posameznike in podjetje. Zato se bodo analize izvršEe pred uvedbo 42-umega tednika, šest mesecev po uvedbi 42-umega tednika in približno eno leto po uvedbi 42-umega tednika. Vsestransko bodo raziskali ekonomske, sociološko zdrav¬ stvene in druge pogoje, ki bodo vplivali tako na podjetje, kot tudi na posameznike pri izvajanju tako važne spremem¬ be, kot je skrajšani delovni čas. Z vsemi rezultati bo po obdelavi podatkov Socološki in¬ stitut- seznami podjetje. Podjetje pa bo nato praktično pri¬ stopilo k odstranjevanju problemov, ki so bili ugotovljeni. Irt organizaciji same raziskave pomagajo strokovni kadri podjetja in se seveda tudi sami usposabljajo za analiziranje v drugih poslovnih enotah našega podjetja. Naša tovarna je edina med vsemi lesnoindustrijskimi tovarnami v Sloveniji, v kateri se te raziskave izvajajo. Re¬ zultati, dobljeni v naši tovarni, pa bodo služEi vsem ostalim lesnoindustrijskim tovarnam. Delavske igre Brest — 1. maj 1964 Delavske igre ma BRESTU, ki jih prireja Mehttiv Tovarne po¬ hištva Oerkmiica za 1. maj. Tovar¬ na .pohištva Martinjak, M je lami tudi priredila take igre 4. Julija, so postlale že skoraj tradicija. li/etašmje Delavske igre za prvi maj miš® bide Mink® mmuažičiie, kot je bilo pričakovati, vendar je tek¬ moval® 118 tekmovalcev, kar je priličmo veliko. Tekmovali so v ocenjevalni vožnji avtomobilov (Meden Marjan L, Tomšič MEoš H_ Pirnat Prane UL), v ocenje¬ valni vožnji motorjev (Gornik Jo¬ že, Debevc Ivan, Zalar Janez), v Kontrola bolnikov Prt bučtaiSunc. iac»:isie- ■dh t BRESTU. ki*- Smeitar, da se večina MMtanr juri— držaje Mfaaora&anrifc aneffi Im čta. :sc. 'an vzburjala domišljijo že očetom današnjih prebivalcev Žile. Toda premajhna zavzetost za delo, težke razmere in odpor nekaterih niso dopustili, da bi se zamisel že prej uresničila. Letos, ko je izginil sneg, so pre¬ bivalci Žile odločno poprijeli. Ustanovili so svoje 'turistično dru¬ Bruna, ki bedo zadrževala velike količine vode, so že postavljena. Ogleduje si jih Miro Bavdek, tesar, ki je dela strokovno vodil. Jez bo visok S metrov. Miro zagotavlja, da jez ne bo puščal štvo in postavili za predsednika Bavdka, lastnika edine gostilne v vasi, ker je pač »poklicno zainte¬ resiran« za razvoj turizma. Obrni¬ li so se na delovne kolektive v občini in skoraj vsi so jim po svo¬ jih močeh priskočili na pomoč. SGP Gradišče je posodilo stro¬ kovnjaka tesarja. Vodna skupnost je priskrbela železno okovje, Cest¬ na baza je posodila tri delavce, Občinska turistična zveza je dala 100.000 din, Gozdno gospodarstvo Postojna 10 m 3 lesa, Škocjan 15 vreč cementa, in Kmetijska za¬ druga svoj buldožer. Pri delu so¬ delujejo prav vsi prebivalci. Ka¬ dar kdo nima dopoldan časa, pri¬ de popoldne, ob nedeljah pa de¬ lajo skoraj vsi. Brez misli na plačilo, temveč z eno samo željo, da bi jezero obstalo. Ker teren, kjer bo voda osta¬ jala, ni znanstveno raziskan in je morda nekaj možnosti, da bi voda skozi kakšno odprtino v zemlji uhajala, so se odločili za leseno pregrado. Ob pregradi, za katero pravi mojster tesar, da ni nevarnosti, da bi puščala, se bo nabrala voda do vrha pokončnih tramov, to je kakih šest metrov, potem pa se bo proti gornjemu koncu doline nižala. Tako bi utegnili dobiti jezero, dolgo sko¬ raj 500 metrov in široko 100 m. Nevarnosti, da bi se jeezro zabla- tilo, se bodo izognili z zgraditvijo posebnih dohodov do vode. Po¬ tok ne usahne niti v najhujši su¬ ši, zatorej glede vode ni skrbi. Ko človek gleda zavzetost ljudi iz Zilc in posluša pogovore, ki se nenehno sučejo okoli novega je¬ zera, si začne tudi sam predstav¬ ljati, koliko se bo spremenilo z dograditvijo tega jezera. Ljudje so se sami lotili dela, kljub tve¬ ganju, da voda morebiti ne bo obstala. Svečano »otvoritev« je¬ zera so predvideli za sredino ju¬ nija. Tisti dan bodo ob bregovih pripravili veselico. D. M. Prostor, kjer ležijo hlodi, bo čez nekaj dni zalila voda. Na pokonci stoječa bruna bodo pribili deske, potem pa z buldožerjem nako¬ pičili zemljo do vrha jezu. Bolj spoštovati poslovnik lovske družine Ko pride pomlad, se pričnejo dela na polju in na — cestah. Asfalt, ki ga je pretekla zima močno zdelala, je treba zopet zakrpati. In do kdaj tako? Najbrž do prihodnje pomladi. Foto D. M. Pridni sadjarji so še v mesecu marcu in aprilu obrezali sadno drevje in opravili škropljenje proti raznim zajedalcem in lahko upajo, da jih priroda ne bo razočarala. Foto Lenč Lovska družina Stari trg — Lož šteje 38 članov in obsega 3350 ha površine. Lanskoletni plan odstrela jelenjadi in srnjadi je lovska družina izvršila 100'%, medtem ko plan odstrela zajcev, fazanov in gozdnih jerebov ni bil izpolnjen. Poleg odobrenega pla¬ na so lovci uplenili večje število roparic, kar je dokaz, da so lovci tudi po tej plati zainteresirani. Ob priliki ocenjevanja trofej na Rakeku je bilo s strani komisije ugotovljeno, da je lovska družina Stari trg — Lož pri rogarjih z odstrelom ,zelo napredovala od prejšnjih let in žela splošno za¬ dovoljstvo. Že na prejšnjem obč¬ nem zboru so lovci sklenili, da bodo napravili eno večje krmišče za zimsko, krmljenje srnjadi in jelenjadi ter dve visoki montažni preži. Vendar visoke montažne preže niso napravili. Razlog je v tem, ker se nekateri premalo za¬ vedajo in ne pomagajo pri pro¬ stovoljnih deliih, da s tem dopri- našajo k izboljšavi svojega lovi¬ šča. Povprečna udeležba članov v 10 skupnih pogonih je znašala le 38,8 %, udeležba na družinskih po¬ svetih pa je bila povprečno le 20 članov. Nekateri člani lovske družine pozabljajo na sklepe obč¬ nih zborov in družinskih posve¬ tov, kar zelo otežkoča delo dru¬ žine. Zavedati bi se morali, da je divjad splošno ljudsko premo¬ ženje, izvajanje lova šport, 'kar zahteva od vseh članov lovske družine, da si enako porazdelijo delo obsežnih organizacijskih in gospodarskih zahtev upravljanja. Zato ni prav, da se nekateri za¬ nimajo samo za obravnavanje raznih dajatev, izvajanje lova in njegovih pogojev ter šele nato za upravljanje, urejanje lovišč, lov¬ ski turizem, poslovanje družine in podobno. V bodoče naj bi člani lovske družine bolj spoštovali poslovnik lovske družine, ga izvajali in se po njem tudi ravnali. Sodeč po razpravi na občnem zboru Lovske družine Stari trg — Lož bo leto 1964/1965 pomenilo prelomnico v dosedanjem delu in poslovanju lovske družine. S. B. glas notranjske 9 p LSniCL btalca o Tudi prosvetnim V prvomajski številki ste ob¬ javili dopis o priznanju delav¬ cem za dolgoletni staž v Bre¬ stu. Vse priznanje temu velike¬ mu kolektivu, ki nagrajuje zve¬ ste delavce pri gradnji in razvo¬ ju Bresta. Vendar... še nikdar nismo či- tali o kakršnemkoli priznanju prosvetnim delavcem. Menim, da je zato več vzrokov. Poglavitni vzrok je odnos vseh javnih in političnih delavcev do prosvetne¬ ga delavca. Drugi vzrok je pri prosvetnih delavcih samih, ki so zadovoljni z vsem, kar se jim nu¬ di, da se ne izrazim še bolj krep¬ ko, občina. Celo v kolektivih sa¬ mih se ne upajo z besedo na dan, kadar gre za njihove pra¬ vice in krivice. In to dobro vedo tisti, ki o tem kaj odločajo. Mi¬ slim, da je zadnji čas, da to mučno mentaliteto prekinemo. Ali res ni med prosvetnimi de¬ lavci niti enega, ki bi zaslužil vsa.i skromno priznanje? Za od¬ govor vem 1 že vnaprej: ni sred¬ stev! To ie stalni refren, zelo jalov seveda, ki pa menda velja le za prosvetne delavce. delavcem priznanje Koliko je v naši občini pro¬ svetnih delavcev, ki so zaposleni v cerkniški prosveti nepretrgo¬ ma ne samo deset, marveč ves čas po osvoboditvi. Koliko gara¬ nja so vložili v šolsko in izven- šolsko delo, predvsem na kultur- no-političnem področju takoj po osvoboditvi. Omenil bom le dva drastična primera »nagrajeva¬ nja«. Tovariš, ki je deset let službo¬ val, kar seveda ni primeren iz¬ raz, temveč 10 let obnavljal, gra¬ dil in se iztrošil. No, po 10-let- nem delu, ga ob njegovem odho¬ du ni nihče niti povohal! Drugi primer je tovarišica, ki že ves čas po osvoboditvi ob ne¬ premakljivem možu junaško, da ne rečem herojsko opravlja svoje naporne posle kot učiteljica in mati. Mislim in upam, da bodo na podlagi teh kratkih vrstic me¬ rodajni vendarle krenili z mrtve točke in popravili diskriminacijo do prosvetnih delavcev. Bliža se konec šolskega leta in sedaj je prilika, da se popravi velika kri¬ vica. Metod Jenko do nedavnega živela v Loški do¬ lini in mnogo njenih pesmi je nastalo iz ljubezni do naše no¬ tranjske zemlje. Na našo prošnjo nam je ljubeznivo poslala svojo pesniško zbirko Človek in zemlja, s katere ponatiskujemo 2 pesmi. VEČERNI MIR Z nevidno roko je večer natrosil toplih, rožnih barv, v grmovju je zapel skovir in mesec je kot mak krvav. Telesni kulturi bomo posvetili več skrbi Višnjevo zlat je zdaj Obrh, in vrbe sklanjajo se nanj, kot'kreš 'gori ves Križni vrh, JUTRO V GOZDU ogrnjen v tisoč novih sanj. V Starem trgu je GRADIŠČE iz Cerknice za svoje delavce posta¬ vilo montažno zgradbo tipa -Jelovica-. V njej začasno domuje sko¬ raj 30 delavcev v petih sobah, mimo tega pa je v zgradbi tudi za¬ časna menza s kuhinjo in jedilnico. V njej dobijo delavci tri obroke dnevno. S tem je na zadovoljiv način rešeno vprašanje prehrane in stanovanj za sezonske delavce. Investicija je veljala skoraj milijo¬ ne in ima to prednost, da je zgradba sama zelo hitro premakljiva, pač po potrebi gradbincev Tekst in foto: Urbas Dve pesmi Moričke Žnidaršičeve Pesnica Marička Žnidaršičeva je Občinski komite ZKS je skup¬ no z občinskim odborom SZDL in občinskim svetom Zveze sin¬ dikatov pripravil dne 17. maja posvetovanje možnosti za pospe¬ šitev telesno-kulturnih in rekrea¬ cijskih dejavnosti v naši občini. Posvetovanja so se udeležili po¬ leg političnih in telesno-kulturnih delavcev tudi predstavniki šol in sindikalnih organizacij. Največ govora je bilo o tem, kako bi pritegnili veliko večino zaposlenih v naših podjetjih k vsaj minimalni telesno-vzgojni ali rekreacijski dejavnosti. Med šte¬ vilnimi odločitvami so sprejeli tudi sklep, da je treba funkcije v raznih telesno-vzgojnih organiza¬ cijah izenačiti z ostalimi v dru¬ gih organizacijah. Poleg tega je treba poskrbeti, da se tiste teles- no-vzgojne delavce, ki delajo v športnih društvih ah pospešujejo rekreacijsko dejavnost v sindi¬ kalnih organizacijah razbremeni ostalega političnega dela. Sploh pa je treba dati ljudem, ki se bavijo s telesno-vzgojno dejavno¬ stjo večjo podporo in priznanje. Zlasti večji poudarek je treba dati prizadevanjem sindikalnih organizacij v delovnih kolekti¬ vih, da hi pospešili rekreacijske dejavnosti. Zlasti v Cerknici so za to že dani temeljni pogoji. Delavske športne igre, ki jih pri¬ reja sindikalna organizacija oh prvem maju, ie treba prirediti večkrat letno, ker so se izkazale kot zelo uspešne. Prisotni so ugotovili, da sicer nimamo telesno-kulturnih objek¬ tov v izobilju, kljub temu pa bi za sedaj zadostovali. Potrebno bi bilo le boljše vzdrževanje neka¬ terih poslopij. lil?""! 1 ' v ! ■111 RAZPRAVA V BRESTU 0 zaključkih kongresa sindikatov (Jugoslavije Pretekli teden je sindikalni od¬ bor 'kombinata BREST organiziral posvetovanje o zaključkih V. kon¬ gresa Zveze sindikatov Jugosla¬ vije. Na posvetovanju je bilo dogo¬ vorjeno, da se sprejeta stališča aplicirajo na probleme, ki se po¬ javljajo v 'kombinatu. Sindikati stališč, zlasti za možne oblike, ki naj se borijo za uresničitev teh bi zagotavljale izboljšanje živ¬ ljenjskega standarda delavcev, t. j. za take pogoje dela, v katerih bi delavec lahko ustvarjal več. S tem bi bolje izkoriščal proiz¬ vodne kapacitete, ki so mu na razpolago in bi si tako formiral večje osebne dohodke na podlagi sistema delitve osebnih dohod¬ kov, ki mora zagotavljati za ena¬ ko delo enako plačilo. Sindikati PE so s tem posveto¬ vanjem dobili nove naloge, kate¬ rim bodo kos le z aktivnim de¬ lom. Nad Javorniki se je dan natihoma iz sanj prebujal, na nebu se je mesec kujal, od medlih jutranjic obdan. Po prebujeni, mladi hosti se je razlila topla pesem, ob njej se je razcvetal jesen, vabeč vesele ptice v gosti. In stari samotar odpel poslednjo pesem je med bore^ ogrnjen v haljo mlade zore je v luči dneva obnemel. Po nebu jadra bel oblak kot mlad mornar, vesel, vihrav, po zlati niti je skoz mlak kot kaplja mir v srce mi pal. OGLAS Prodam motorno kolo NSU-Pri- ma, 7400 km, v brezhibnem sta¬ nju. Pojasnila dobite pri podruž¬ nici Socialnega zavarovanja Cerk¬ nica, soba 8. Škocjanu gre dobro • Kljub nekaterim pomanjkljivostim gre v Rakovem Škocjanu ; kar dobro. Čuti se bolj organizirano delo, boljši kadri in prizade- ; vanje kolektiva za čimboljšo postrežbo. Prireditev ne manjka in ! jih bodo vedno organizirali tudi v bodoče. ! Pomanjkanje prenočitvenih kapacitet bodo rešili z gradnjo ! novih \veekend hišic. I I Turistični teden ■ Občinska turistična zveza Cerknica pripravlja program za ! organizacijo turističnega tedna v občini Cerknica. Ko bo program I izdelan, bodo skupno s kulturno prosvetnimi društvi, šolami in ! turističnimi društvi poskrbeli za čim uspešnejšo turistično propa- • gando. Pričakujejo zelo dober uspeh in zanimanje občanov. j j Kaj obeta turistična sezona? i i ; Težko je točno napovedati, koliko bo večji turistični izkupiček ! v tem letu, vendar po prvih podatkih sodimo, da bo to leto nepri- ! memo plodnejše za turistične organizacije. Veliko zanimanje za naše kraje, predvsem za Škocjan in Snež- | nik, pripelje vsak dan več avtomobilistov in avtobusov. Ni redek | pojav, da že sedaj pride ob nedeljah nad 100 avtomobilov in nekaj ! avtobusov v naše kraje. Lansko leto je, po grobih podatkih, obiskalo ! Rakov Škocjan 24.880, to leto lahko pričakujemo nad 50.000 turistov. 10 GLAS NOTRANJSKE ★ Nagradna križanka s IZ prejšnje številke Vidii se, da ste v prvomajskih praznikih imeli precej časa, da ste nas kar zasuli z rešitvami. Prav gotovo ste križanki posvetili precej časa. Pravilno so rešili križanko na¬ slednji naši bralci: Jernej MALOVRH, Cerknica; KRANJC, Ljubljana; Tatjana ŠAJN, Cerknica; Frančiška MAJ¬ CEN, Vrhovci; Polda KUK, Ko¬ čevje; Kristina PIRC, Rakek; Marjanca ALBREHT, Rakek; Ire¬ na ŽNIDARŠIČ, Cerknica; Mili GOGOLA, Cerknica; Davorin MATIČIČ, Rakek; Milan PREŠE¬ REN, Rakek; Anii ARHAR, Cerk¬ nica; Nada MIŠIČ, Rakek; Sonja GABRElNJA, Unec; Cvetko SMO¬ LIČ, Kočevje; Sinila HRIBAR, Ljubljana; Zofka BRANISELJ, Škofja Loka; Marta GAGULA, Cerknica; Vanda GNEZDA, Unec; Milena PUNTAR, Unec; Janez ŽNIDARŠIČ, Cerknica; Janko SEŽUN, Cerknica; Franjo GA¬ GULA, Cerknica; Janez BUČAR, Rakek; Štefka TROBEC, Rakek; Darinka PRITEKEL, Celje; Ta¬ nja MLAKAR, Celje; Zdravka SRNEL, Ljubljana; Štefka ORA- ŽEM, Dolenja vas pri Ribnici; So¬ nja PIRNAT, Ljubljana; Dušan GOGOLA, Cerknica; Jože ZA¬ KRAJŠEK, Cerknica; Anica STA¬ NIČ, Lož; Marija ŠKRBEC, Go¬ renje jezero; Marta ŽAGAR, Ljubljana; Majda ŽAGAR, Koza- rišče; Marija DOBROVOLJC, Vr¬ hovci; Marija VEVAR, Golnik; Franc OPEKA, Izola; Marija STARE, Ljubljana; Marija GO- DEŠA, Unec. Izžrebali smo naslednje tova¬ riše: Prvo nagrado 3000 din dobi Marta GOGALA, Brest Cerknica. Drugo nagrado 2000 din dobi Franc OPEKA, Izola, Industrij¬ ska 3/V. Tretjo nagrado 1000 din dobi Slavko SRNEL, Ljubljana, Šmar- tinisika 14. V tej številki ne objavljamo na¬ gradne križanke, obljubljamo pa vam, da vam bomo prihodnjič po¬ stregli z zelo zanimivo. Cesti so ostali zvesti. Prišli so po njej, se oddahnili in zopet jih bo vzela pot. Prišli so na Rakek od nekod, nihče ne ve ne kam ne kod, obredli bodo pač vse kraje na okrog Foto: Karo »Glas Notranjske« Izhaja mesečno — Izdaja ga občinski odbor SZDL Cerkni¬ ca — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni ured¬ nik: Dane Mazi — Člani uredništva: Franc Tavzelj, Slavko Brglez, Slavko Tornič in Milan Strle — Tehnični urednik: Janko Novak — Korektor: Janez Lavrenčič — Tisk: ČZP »Kočevski tisk« Kočevje — Letna naročnina 240 din — Ro¬ kopisov in risb ne vračamo Predsednik sindikata TP Cerknica tov. Hrblan otvarja letošnje de¬ lavske igre BREST 1964. V ozadju vidimo vrhovnega sodnika iger tov. Trotovška, njegovo desno roko »ozvočevalca« Lipovca in zbor »Svobode« Brest, ki je ob otvoritvi izvajal krajši kulturni program Tekst in foto: Urbas KONČNO IZDATNA ZMAGA Po dveh porazih so raikovški nogometaši izdatno zmagali v Podpeči z rezultatom 5:1 (1:0). Tekma ni bila posebno lepa zaradi slabega igrišča in močnega vetra. Prvi polčas se je končal z rezultatom 1 : 0 z golom Stojko¬ viča na zelo dober predložek Arka. V drugem polčasu so domačini dosegli izenačenje z enajstmetrovko', nakar so bili prisiljeni v obrambo. Mlakar je bil strelec treh in Tone Urbas enega gola. Izkazal se je mladi Franc Urbas v vratih, a tudi drugi so igrali dobro in ni bilo slabih mest. Dušan Arko je nastopil s težjo poškodbo na nogi, vendar je igral zelo koristno. Nastopili so v naslednji postavi: Tone Urbas, Vengust, Benčina, Korošec, Prešeren, Janez Otrin, Franc Urbas, Franko Mišič, Mla¬ kar, Arko, Stojkovič (Kuhat). REDEK JUBILEJ ZDRAVSTVENEGA DELAVCA Lteso poteka 40. leto, kar živi in dela med nami zdravnik tov. dr. Stanko Pušenjak. Vsa ta dolga leta bdi nad zdravjem naših ob¬ čanov, marsikatero dragoceno živ¬ ljenje je iztrgal iz objema smrti. Občani se mu ob tem redkem ju¬ bileju toplo zahvaljujemo za ves njegov trud iin požrtvovalnost. Tov. dr. Pušenjaku želimo, da bi še dolga leta ostal zdrav in zadovoljen med nami. Cerkničani Slikovitost Cerkniškega jezera privablja vse več obiskovalcev, ki si želijo miru in razvedrila. — Slikar-amater je našel tu lepe mo¬ tive za svoj »hobby«. Foto Karo POUDAREK BOLJŠI DISCIPLINI Tehnično vodistvo NK Rakek je apeliralo na vse nogometaše, da popravijo svoj odnos do kluba in športa. Dogajalo se je namreč, da vsi igralci niso trenirali niti se udeležili vseh tekem. Po resnem opominu nekaterim igralcem se stanje močno izboljšuje, kar se je pokazalo že na naslednji tekmi. Tudi mladi nogometaši, nekateri redno igrajo, so bili opozor¬ jeni, da šport, posebno pa tekmovalni, zahteva primerno disciplino. Od mladih nogometašev bodo kandidati za prvo moštvo: Urbas, Raljevič, Razdrih, Ribič, Založnik, Istenič in še nekateri od 23 mladincev. 'IS? '»»SBI Moderen dom Par¬ tizana v Novi vasi je okras Bloške planote. Dom ima veliko dvorano, opremljeno za te¬ lovadnico, gasilski dom in številne stranske prostore, v katerih sedaj posluje pošta in zdravstvena am¬ bulanta. Člani TVD Partizan, ki upravljajo dom, se trudijo, da bi ga čimbolj racio¬ nalno izkoristili. Predvsem si ga žele napolniti z vrstami mladih te¬ lovadcev, kar upa¬ jo, da jim bo uspelo s tesnim sodelovanjem šole. Moderen dom Partizana v Novi vasi ;