telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 347 Distance learning at pe through the eyes of the students of the faculty of sport during practical pedagogical training Abstract In 2020, physical education students in the Faculty of Sport (N = 46) had to complete a large part of the practical peda- gogical training online. Using online questionnaires, we investigated how they delivered distance learning in physi- cal education at Basic Schools, the extent to which they achieved their objectives, encouraged students to move, delivered content and assessed. The delivery mostly de- pended on whether the school included physical education as a subject in the timetable. On average, most lessons took the form of independent student activity following written or recorded instructions, and the others took the form of online outdoor or indoor live classes. The latter were often used to give instructions, check tasks and motivate. Some schools organized at least one sports day (26%), active break (21%) or active class break (9%). Most students chose differ- ent goals compared to traditional form of instruction: they emphasized the development of physical and functional skills rather than the acquisition of new motor and social skills. All delivered physical fitness, followed by athletics (59%), dance and aerobics (43%), ball games (except volley- ball 33%) were represented in a smaller proportion. 21% of the students taught content continuously. Assessment was done by 71.4% of the students (many of them only assessed the completion of the tasks) and evaluation by only 31.0%. They used a workout diary, videos or photos, or live confer- ence calls. The average response rate was 71% for 1st-6th graders and 59% for 7th-9th graders. 21% did not attempt to reach non-responding students, while 10% indicated that they did not have problems with nonresponding. Key words: COVID-19, online physical education, practical peda- gogical training. Izvleček S spletnim vprašalnikom smo preverili, kako so študenti Fa- kultete za šport (N = 46) med svojim praktičnim pedagoškim usposabljanjem izpeljali pouk na daljavo pri predmetu šport v osnovni šoli jeseni 2020. Ugotovili smo, da je bil način iz- peljave odvisen od tega, ali je šola umestila predmet šport v urnik v tem času. Študenti so večino ur izvedli v obliki samo- stojne dejavnosti učencev po pisnih ali posnetih navodilih, ostalo pa prek videosrečanj v naravi ali zaprtem prostoru. Del slednjih je bil namenjen podajanju navodil, preverjanju nalog in motiviranju. Nekatere šole so izvedle vsaj en športni dan (26 %), gibalno dejavne odmore (21 %) ali gibalno dejav- no prekinitev pouka (9 %). Večina študentov se je osredoto- čila na razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, manj pa na usvajanje športnih znanj in razvoj socialnih veščin učen- cev. Vsi so posredovali vsebine splošne kondicijske priprave, sledijo atletika (59 %), ples in aerobika (43 %), igre z žogo z izjemo odbojke (33 %) pa so vključevali v manjšem deležu. Petina študentov je vsebine podajala strnjeno v tematskih sklopih. Preverjalo je 71,4 % študentov, ocenjevalo pa 31,0 %. Pri tem so uporabili dnevnik vadbe, videoposnetke ali fotografije ter videoklic. Povprečna odzivnost učencev je bila v prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobjih 71 %, v zadnjem pa 59 %. Neodzivnih učencev ni poskušalo pridobiti 21 % študentov, 10 % pa je poročalo, da neodzivnih učencev ni bilo. Ključne besede: športna vzgoja, praktično pedagoško usposa- bljanje, COVID-19, poučevanje na daljavo. Neja Markelj, Žan Luca Potočnik, Gregor Jurak, Marjeta Kovač Pouk predmeta šport na daljavo skozi oči študentov Fakultete za šport med opravljanjem praktičnega pedagoškega usposabljanja 348 „ Uvod Praktično pedagoško usposabljanje (v nadaljevanju PPU) študen- tov športne vzgoje na Fakulteti za šport (FŠ) Univerze v Ljublja- ni se postopno nadgrajuje v več letnikih študija. Z uvajanjem v profesionalno delo (hospitacije, opazovalna učna praksa, skupno poučevanje, učni nastop) začnejo v drugem semestru 3. letnika dodiplomskega študija, v 1. letniku magistrskega študija opravijo PPU na osnovnih šolah (OŠ) in v 2. letniku magistrskega študija na srednjih šolah. V začetku leta 2020 so študenti 1. letnika magistrskega študijske- ga programa športna vzgoja začeli opravljati PPU na OŠ. Februarja 2020 so opravili skupinske hospitacije na mentorskih šolah, marca 2020 so začeli z individualnimi hospitacijami in uvodnimi učnimi nastopi, vendar so morali svojo dejavnost prekiniti zaradi zaprtja šol zaradi epidemioloških razmer. V dogovoru s študenti in vod- stvom FŠ smo predmet Učna praksa v OŠ prestavili v drugi letnik njihovega programa. Učne nastope so tako tisti, ki jih niso opravili marca, izvedli septembra 2020. S PPU na posamezni OŠ so začeli 21. septembra 2020 (najprej so opravili hospitacije v oddelkih, kjer so nato poučevali, nato pa so opravljali PPU pod vodstvom men- torja dva dni v tednu, vsak dan po tri ure), nekateri med njimi tudi na drugih šolah in pri drugih mentorjih, kot so jim bili določeni v pomladanskem obdobju. S PPU so zaključili decembra 2020. Te- densko mentorsko PPU, ko poučujejo vse ure svojega mentorja (20-25 ur tedensko), so opravili ob koncu januarja ali februarja 2021 po končanih drugih študijskih obveznostih oziroma takrat, ko so PPU že lahko opravljali v živo. Med izvajanjem PPU so se študenti prve tri tedne srečali s pou- čevanjem “v živo”, torej na klasičen način, nato pa so do konca dvomesečne PPU poučevali na daljavo. Vlada RS je 19. 10. 2020 prepovedala izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v šolskih prostorih, zato so šole prešle na izvajanje pouka na daljavo po t. i. modelu D. Ker so se študenti morali prilagoditi izvajanju pouka na daljavo glede na izvedbo na šoli, predstavljamo glavna priporočila, ki so vplivala na izvajanje predmeta šport na daljavo. Po modelu D mora šola pripraviti poseben načrt organizacije dela za vse učitelje in oddelke, pri čemer mora nameniti pozornost obremenjenosti učiteljev in učencev (Logaj, 2020). Pri tem šola oblikuje prilagojen urnik, oddelčni učiteljski zbor in strokovni aktivi pa se dogovorijo o ciljih, standardih znanja in vsebinah iz učnega načrta, ki jih bodo obravnavali na daljavo. Pri tem strokovni aktivi upoštevajo cilje in vsebine, ki jih je priporočil Zavod RS za šolstvo in so se z njimi seznanili na predhodnih študijskih skupinah, do- stopni pa so tudi v spletni obliki. Šola je dolžna izvajati obvezni in razširjeni program brez ekskurzij, plavalnih tečajev in praktičnega dela prometne vzgoje. Lahko pa izvaja dneve dejavnosti, ki naj bi bili interdisciplinarno zasnovani. Učitelji naj bi učence spodbujali tudi ‹›h gibalnim aktivnostim, saj je učenje na daljavo močno po- vezano z delom v digitalnem, spletnem okolju›› (Logaj, 2020, str. 41). Pomembni priporočili sta tudi, da šola vzpostavi enoten ko- munikacijski kanal in da razrednik spremlja odzivnost učencev, da lahko v primeru, ko se učenec ne odziva, vzpostavi stik s starši ter poskuša ugotoviti in odpraviti razloge. Zavod RS za šolstvo je pripravil digitalizirane učne načrte, v katerih so označili splošne in operativne cilje, ki naj bi jih pri poučevanju predmeta šport na daljavo uresničevali prednostno, ter cilje, ki jih je pri poučevanju na daljavo sploh možno uresničevati. Operativni cilji v učnem načrtu za predmet šport so razdeljeni v štiri sklope (ustrezna gibalna učinkovitost, usvajanje temeljnih gibalnih spre- tnosti in športnih znanj, razumevanje pomena gibanja in športa ter oblikovanje stališč, navad in načinov ravnanja ter prijetno doži- vljanje športa) (Kovač idr., 2011). V vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih so kot cilji, ki jih sploh lahko zasledujemo, označeni vsi ali skoraj vsi operativni cilji iz treh sklopov 1 : ustrezna gibalna učinkovitost, razumevanje pomena giba- nja in športa ter prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč in navad ter načinov ravnanja. V sklopu usvajanje različnih športnih znanj so v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju označeni vsi cilji, razen tistih, ki se nanašajo na plavanje, igre z žogo, gimnastiko (v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju) ali vključujejo orodja in pripomočke, ki jih večina učencev doma nima (npr. letvenik, kiji). V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju so izpuščeni vsi cilji tega sklopa, razen tistih, ki se nanašajo na izvaja- nja različnih gibalnih nalog ob glasbeni spremljavi. Kot prednostne cilje sklopa ustrezna gibalna učinkovitost so v pr- vem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju označili cilja, ki se nanašata na izboljševanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter oblikovanje pravilne telesne drže, v tretjem vzgojno-izobraže- valnem obdobju pa še tiste, ki se nanašajo na spremljanje lastne gibalne učinkovitosti. Kot prednostne cilje sklopa usvajanje špor- tnih znanj so v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju izbrali ci- lje, ki se nanašajo na naravne oblike gibanja, prvine atletike in rav- nanje z različnimi športnimi pripomočki, v drugem na teke, skoke in mete ter ravnanje z različnimi športnimi pripomočki, v tretjem pa prednostnih ciljev v tem sklopu niso izbrali. Kot prednostne cilje sklopa razumevanje pomena gibanja in športa so v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju izbrali cilje, ki se nanašajo na spoznava- nje primernih športnih oblačil in obutve, poimenovanje položajev telesa in gibov, pravilno telesno držo in osnovna načela varnosti, v drugem cilje, ki se nanašajo na športna oblačila in obutev, športno izrazoslovje, načela varnosti in razumevanje pomena športne vad- be na telesni in gibalni razvoj, v tretjem pa poleg osnovnih načel varnosti še tiste, ki se nanašajo na razumevanje vpliva športne vad- be in prehrane na telesni in gibalni razvoj, odzivanje organizma na vadbo in izbiranje sebi primerne vadbe. Kot prednostne cilje sklo- pa prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč in navad ter načinov ravnanja so v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju izbrali cilja, ki se nanašata na preizkušanje lastne zmogljivosti in higieno, v drugem cilj, ki se nanaša na higieno, v tretjem pa razvi- janje odgovornega odnosa do svojega zdravja. To so uradna priporočila, ki so jih šole v večji meri upoštevale, zato predstavljajo izhodiščno točko za oblikovanje dela tudi pri predmetu šport. Ob teh priporočilih je bila organizacija pouka na daljavo prepuščena šolam, te pa so organizacijo dela pri po- sameznih predmetih v večji ali manjši meri prepuščale strokov- nim aktivom in učiteljem. Učitelji športa in športne vzgoje so na srečanjih študijskih skupin https://skupnost.sio.si/course/index. php?categoryid=40 (N. Markelj, osebna komunikacija, 2020), na različnih spletnih kanalih (npr. Facebook (FB) Športni pedagogi) poročali o različnih načinih izpeljave predmeta športa in športne vzgoje ter o različni stopnji odzivnosti učencev. V Sloveniji izvajanja športne vzgoje na daljavo do sedaj nismo poznali, čeprav so nekateri učitelji že dopolnjevali pouk športne vzgoje z delom v spletnih učilnicah ali z e-listovniki, prve izkušnje 1 Sklopi operativnih učnih ciljev v učnem načrtu za predmet šport se po vzgojno-izobraževalnih obdobjih različno imenujejo, zato so tu njihova imena poimenovana smiselno glede na skupno vsebino. telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 349 pa so si nabrali v prvem valu epidemije spomladi 2020. V osnovi obstajajo trije temeljni načini poučevanja športne vzgoje na dalja- vo: (1) vadba prek video srečanj v živo, (2) pošiljanje pisnih navodil ali posnetkov za samostojno izvedbo gibalnih nalog in (3) kombi- nacija obeh opisanih (Jurak, Starc, Sember, Markelj in Kovač, 2020). Ponekod v tujini so že pred pojavom COVID-19 pandemije preiz- kušali različne načine izvajanja pouka prek spleta. Tako Jeong in So (2020) ugotavljata, da pouk športne vzgoje na daljavo v primerjavi s klasično izvedbo in v primerjavi z drugimi predmeti zahteva dru- gačno načrtovanje in izvedbo, da bi lahko učencem posredovali vrednote športne vzgoje. Učitelji športne vzgoje se pri tem sre- čujejo s težavami, kot so: monotonost zaradi omejenih praktičnih vsebin in pogojev dela, zaradi česar se zmanjša učinkovitost po- sredovanja vrednot športne vzgoje; premalo znanja s področja poučevanja na daljavo, zaradi česar se učitelji zatekajo k metodi poskusov in napak; ter pomanjkanje načinov preverjanja znanja na daljavo s področja športne vzgoje. Poudarila sta tudi, da je eden od pomembnih dejavnikov uspešnosti poučevanja športne vzgoje na daljavo prevzemanje odgovornosti učencev za dejavno vključe- vanje v učni proces. Podobno razmišljata tudi Filiz in Konukman (2020): pri poučevanju na daljavo je motivacija vseh udeleženih, tudi učencev, ključ do uspešnega učnega procesa. Vodstvo šole naj bi motiviralo učite- lje, učitelji starše, starši pa svoje otroke, vodilo pa je komunikacija med vpletenimi v učni proces. Osnovni namen športne vzgoje na daljavo je po njunem ohranjati raven telesne pripravljenosti učen- cev s ciljem, da ostanejo zdravi in telesno vzdržljivi. Učitelj špor- tne vzgoje se lahko odloči za simultano poučevanje (npr. vodenje vadbe prek videosrečanj) ali za asinhrono (prek elektronske pošte, spletnih učilnic ipd.). Ne glede na način poučevanja pa mora upo- števati učenčeve pogoje dela (dostop do spleta, prostor in pripo- močki doma) in temu prilagoditi vadbo. Gradiva morajo biti boga- ta z informacijami in naj vključujejo preverjanja znanj, spretnosti in sposobnosti. Učitelji naj bi učence dejavno vključevali v proces odločanja in načrtovanja lastne vadbe, kar povečuje njihovo mo- tiviranost za vadbo. Raziskav o poteku športne vzgoje na daljavo v tujini je malo, tiste, ki smo jih uspeli najti, pa poročajo o zelo različnih izkušnjah športnih pedagogov in študentov športne vzgoje na praksi s poučevanjem na daljavo. Raziskava med španskimi študenti športne vzgoje, ki so spomladi 2020 opravljali PPU, navaja, da zaradi doživetih izkušenj poučevanja na daljavo ter upoštevanja omejitev pri športni vadbi zaradi preprečevanja širjenja korona virusa obstaja nevarnost pre- oblikovanja notranjega konstrukta dojemanja športne vzgoje pri študentih, ki so šele v fazi usposabljanja za poklic učitelja športne vzgoje, v smeri uporabe več individualnih nalog in dejavnosti, več vodenja vadbe namesto učenja novih vsebin ter zmanjšanje dotika in sočutja pri poučevanju (Varea, González-Calvo in Garcia-Mon- ge, 2020). Ob poučevanju športne vzgoje na daljavo so doživljali paleto čustev: pogrešali so predvsem osebni stik in dotik (ki so ju označili kot glavni značilnosti poučevanja športne vzgoje), večino- ma pa izkusili strah in negotovost (Varea in González-Calvo, 2020). V raziskavi iz ZDA (Mercier idr., 2021) so ugotovili, da so pri pouče- vanju na daljavo spomladi 2020 učitelji športne vzgoje osnovnih in srednjih šol večinoma izbirali cilje s področja pozitivnega vredno- tenja športa in uživanja v športnih dejavnostih (42 %) ter razvoja spretnosti in pridobivanja znanja s področja gibalnih dejavnosti, povezanih z zdravjem (32 %). Uporabo video posnetkov pri ob- delavi snovi ali vadbi je zahtevalo 37 % učiteljev športne vzgoje, opravljanje pisne domače naloge (npr. reševanje delovnih listov, pisanje poročil ipd.) pa je od učencev/dijakov zahtevalo 51 % uči- teljev športne vzgoje, pri čemer se je delež statistično značilno po- večeval s starostjo učencev. Ne glede na pristop je verjetno vsem učiteljem športne vzgoje skupno to, da spodbudijo učence k zadostni količini gibanja ob ustrezni intenzivnosti. Posledice epidemioloških ukrepov so na- mreč vplivale na zmanjšanje priložnosti otrok za igro zunaj, ukvar- janja s športom v šoli in v prostem času ter uporabe gibanja za pot v šolo, na treninge in druge obšolske dejavnosti (Guan idr., 2020). Glede na poročila o zmanjšani gibalni dejavnosti otrok in upadu njihovih gibalnih sposobnosti (Kovacs idr., 2021; Starc idr., 2020) lahko sklepamo, da je to v času poučevanja na daljavo pomembna, a težko uresničljiva naloga. Analiza spremljave telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti v letu 2020 je pokazala, da je samo OŠ Žiri z izjemnimi napori učiteljev, staršev in lokalnega okolja kot edina v Sloveniji uspela ohraniti gibalno učinkovitost svojih učencev na ravni, kot je bila pred pandemijo (Jurak idr., 2020). Ker model D (izvedba pouka na daljavo) predvideva prilagoditev urnika tako, da se zmanjša število simultano izpeljanih učnih ur prek spleta, nas je v pričujočem prispevku zanimalo, kako so šole v prilagojeni urnik umestile predmet šport in nekatere druge gibalne dejavnosti. Nadalje nas je zanimalo, na kakšne načine so študenti na PPU na OŠ izpeljali pouk na daljavo pri predmetu šport, v koli- kšni meri so uspeli uresničevati njegove cilje, vzpodbuditi učence h gibalni dejavnosti, podati vsebine in preveriti znanje učencev. Pri tem so njihovi mentorji že imeli izkušnje s poučevanjem na daljavo iz pomladanskega obdobja, študenti so poznali priporočila stroke, objavljene v spletni reviji SLOfit nasvet, seznanjeni so bili z različni- mi gradivi, pa tudi sami so jih izdelali pri predmetu Menedžment šolskih športnih programov, ki so ga obiskovali v zimskem seme- stru tega študijskega leta. Na podlagi njihovih izkušenj s poučeva- njem predmeta šport na daljavo bi lahko oblikovali usmeritve za naslednje generacije študentov športne vzgoje pri PPU. „ Metode Vzorec preizkušancev V raziskavo je bilo vključenih 46 študentov 2. letnika magistrskega študijskega programa športna vzgoja na Fakulteti za šport, ki so od konca septembra do decembra 2020 opravljali PPU na OŠ. Odgo- vore so oddali vsi študenti, ki so opravljali PPU, in sicer 25 študentk in 21 študentov. Ker je na nekaterih šolah PPU opravljalo več štu- dentov, smo podatke o izvedbi predmeta šport pridobili s 33 OŠ. Vsa vprašanja so se nanašala le na tisti del PPU, ki so ga opravili kot poučevanje na daljavo. Pripomočki Podatke o značilnostih organizacije in izvedbe dela na daljavo pri predmetu šport na OŠ v času opravljanja PPU anketiranih študen- tov smo pridobili s spletnim anketnim vprašalnikom portala 1ka. Anketni vprašalnik poleg vprašanj o osnovnih podatkih o študentu in mentorju obsega vprašanja o številu izvedenih ur predmeta in njegovi umeščenosti v urnik, zasledovanih ciljih in vsebinah, pre- verjanju in ocenjevanju znanja, odzivnosti učencev, uporabi IKT orodij študenta in mentorja, izdelovanju učnih gradiv ter o morebi- tni izvedbi gibalno dejavnega odmora, gibalno dejavne prekinitve pouka in športnega dne. 350 Obdelava podatkov Za vse spremenljivke smo izračunali osnovne statistične kazalnike. Podatke smo obdelali s statističnim paketom SPSS za Windows in programom MS Excel. „ Rezultati Večina študentov (40 %) je poročala, da je bil predmet šport ume- ščen v urnik, vendar manj ur tedensko, kar dobra tretjina (36 %) pa, da je bil umeščen v urnik tako kot pred šolanjem na daljavo. Četrti- na študentov je navedla (24 %), da šola sploh ni umestila predme- ta šport v urnik, zaradi česar je delo pri predmetu potekalo samo prek dodeljevanja nalog učencem. So pa nekatere šole povečale količino gibalne dejavnosti z gibalno dejavnimi odmori in gibalno dejavno prekinitvijo pouka. Deset študentov (21 %) je na šoli izva- jalo gibalno dejavni odmor, sedem od njih kar vsak dan, ostali pa po enkrat, dvakrat ali štirikrat na teden. Gibalno dejavno prekinitev pouka (npr. minuta za zdravje) je po poročanju študentov izvajalo manj šol (9 %), od tega na treh vsak dan, na eni pa dvakrat na te- den. 57 % študentov ne ve, ali je šola gibalno dejavno prekinitev pouka izvajala ali ne. Študenti so od šestih ur PPU na teden v povprečju 3,8 ure izvedli v obliki samostojne dejavnosti učencev po pisnih ali posnetih navo- dilih, 1,9 ur prek videosrečanj v zaprtem prostoru ter pol ure prek videosrečanj v naravi. Del videosrečanj v zaprtem prostoru ni bilo namenjeno vadbi, temveč podajanju ustnih navodil za samostojno izvedbo naloge, preverjanju izvajanja nalog ter motiviranju učen- cev, reševanju težav ipd. Kar 74 % študentov meni, da so zaradi izvajanja pouka predmeta šport na daljavo izbirali drugačne cilje, kot bi jih pri klasični obliki pouka, 70 % pa pravi, da so jih izbirali tudi iz drugih sklopov, kot bi jih običajno. Okoli 17 % študentov je poročalo, da so v prvi vrsti izbirali takšne cilje, da je bilo predmet sploh še smiselno izvajati, saj so cilje prilagodili zunanjim pogojem (vsebine, ki jih učenci pozna- jo, varnost izvajanja nalog in dostopnost pripomočkov). Poročali so tudi, da so se osredotočali bolj na cilje, usmerjene v ozaveščanje o pomenu gibanja, skrb za zdravje, spodbujanje h gibanju v naravi ali celo h kakršnem koli gibanju. Večinoma so izbirali cilje, pove- zane z razvijanjem gibalnih in funkcionalnih sposobnosti (21 %), manj pa cilje, povezane z usvajanjem ali nadgradnjo spretnosti pri igrah z žogo. Zapisali so tudi, da niso zasle- dovali ciljev, ki se nanašajo na razvijanje sodelovalnih veščin, manj pa je bilo ciljev, poveza- nih z usvajanjem novih špor- tnih znanj. Pri uresničevanja operativnih ciljev so študenti namenili naj- več pozornosti razvoju ustre- zne gibalne učinkovitosti (več kot 40 % študentov), pri čemer so poročali o vrednostih od 10 do 90 %. Na ostale tri sklope so bili približno enako pozorni (v povprečju okoli 20 % vsak), pri čemer so se vrednosti gibale od 5 do 50 % (slika 1). Zaradi večje osredotočenosti na prvi sklop operativnih ciljev so se posledično vsi študentje odločili za večji poudarek vsebinam splo- šne kondicijske priprave, več kot polovica za tematski sklop atletike (59 %), v večji meri so izvajali tudi ples in aerobiko (43 %), igre z žogo z izjemo odbojke (33 %) pa so bile zastopane v manjšem de- ležu (med 7 in 13 %) (slika 2). Le manjši del študentov (21 %) je med poučevanjem na daljavo podajal vsebine strnjeno v tematskih sklopih, kot bi jih med kla- sičnim poukom. Tretjina je vsebine sproti prilagajala zunanjim dejavnikom, 38 % pa je uporabljalo kombinacijo obeh pristopov (želeli so podajati vsebine strnjeno v tematskih sklopih, vendar so se sproti prilagajali tudi zunanjim dejavnikom). Izbor teoretičnih vsebin je bil podoben. Študentje so večinoma izbirali vsebine znotraj sklopa splošna kondicijska priprava (89 % študentov), pri čemer so se osredotočali predvsem na uporabo gimnastičnih vaj za ogrevanje, sestavo vadbe za razvoj gibalnih sposobnosti - prvenstveno moči ter merjenje in pomen vrednosti srčnega utripa. V manjši meri so posredovali znanje tehnike posa- meznih športov (od 6 do 30 % študentov glede na šport). Skoraj 20 % študentov se je lotilo obravnave nekaterih vsebin medpred- metno v povezavi z biologijo in naravoslovjem, fiziko, glasbo in zgodovino. Vpliv telesne dejavnosti na zdravje je posredovalo 15 % študentov, različne teme s področja oblikovanja stališč, navad in načinov ravnanja pa 13 % študentov. Kot pomoč pri podajanju vsebin so študentje večinoma izdelali video posnetke (75 %), v precej manjši meri pa pisne izdelke (8 %), delovne liste, kvize znanja, e-učbenike in navodila za mobilno apli- kacijo (vse po 4 %). 26 % študentov je poročalo, da so na šoli izvedli športni dan na daljavo, dva študenta pa sta poročala, da so izvedli kar tri športne dni. Večinoma so izvedli športni dan z zimskimi dejavnostmi (štirje študenti), pohodniški športni dan (trije študenti) ali kombinacijo pohodništva z dodatnimi gibalnimi nalogami (trije študenti). Med poučevanjem na daljavo je 71,4 % študentov (ali njihovih mentorjev, če študenti niso dobili dostopa do opravljenih nalog 42,50% 18,07% 20,48% 18,95% Kakšno pozornost ste namenili posameznemu sklopu ciljev u čnega na črta med pou čevanjem na daljavo? Ustrezna gibalna u činkovitost (telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnos �). Usvajanje temeljnih gibalnih spretnos � in športnih znanj, ki omogo čajo varno in odgovorno sodelovanje v različnih športnih dejavnos �h. Razumevanje pomena gibanja in športa. Oblikovanje stališ č, navad in načinov ravnanja ter prijetno do življanje športa. Slika 1. Odstotek zastopanosti operativnih sklopov ciljev predmeta šport pri poučevanju na daljavo. telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 351 učencev) preverjala znanje učencev, medtem ko je le 31,0 % štu- dentov (ali njihovih mentorjev) znanje učencev tudi ocenilo. Večina študentov je uporabljala več načinov preverjanja, najpogo- steje so uporabili dnevnik vadbe, videoposnetke ali fotografije ter v živo prek videosrečanj. Ocenjevali so večinoma videoposnetke ali fotografije ali prikaze v živo prek videosrečanj (slika 3). Po vsebini preverjanja in ocenjevanja nismo spraševali, vendar iz posameznih komentarjev lahko razberemo, da kar nekaj študentov ni navajalo preverjanja količine oziroma kakovosti znanja, temveč le preverja- nje opravljenih nalog. Povprečna odzivnost učencev je bila v prvem in drugem vzgojno- -izobraževalnem obdobju 71 %, medtem ko je bila v tretjem nižja (59 %). Neodzivne učence je poskušalo pridobiti 69 % študentov (skupaj z mentorji), večina prek motivacijskih pogovorov na vide- osrečanjih, s podaljševanjem rokov za oddajo gradiv in z zanimivi vsebinami, hkrati pa tudi prek pozivov v spletni učilnici, obvestil razrednikom in staršem ali prek sošolcev, ponekod pa so se odločili za ukrepe za neodzivne učence na ravni šole. Neodzivnih učencev ni poskušalo pridobiti 21 % študentov, 10 % pa je poročalo, da ne- odzivnih učencev ni bilo. „ Razprava Večina šol, vključenih v raziskavo, je upoštevala priporočila Ministr- stva za izobraževanje, znanost in šport o drugačnem časovnem in količinskem načrtovanju obremenitev učencev in učiteljev, zaradi česar so v šolah v prvi vrsti spremenili urnik. Na nekaterih šolah so 100% 59% 43% 33% 28% 13% 13% 9% 7% 7% 7% 4% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% splošna kondicijska priprava (joga,… atle �ka ples (in aerobika) odbojka ostalo gimnas �ka košarka rokomet igre z žogo naravne oblike gibanja nogomet pohodništvo Prak� čni vsebinski sklopi, ki so jih študentje pou čevali na daljavo Slika 2. Delež študentov, ki je izbral posamezno vsebino pri poučevanju na daljavo. 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% Dnevnik vadbe. Posnetek zaslona s poro čilom aplikacije. Videoposnetek ali fotogra fija. V živo preko videosre čanja. Drugo Ste vi ali u čitelj med pou čevanjem na daljavo preverjali ali ocenjevali znanje? Kako? preverjanje ocenjevanje Slika 3. Načini preverjanja in ocenjevanja študenta ali mentorja pri poučevanju na daljavo. 352 šport dojeli kot pomemben dejavnik ohranjanja zdravja otrok, saj je kar dobra tretjina študentov poročala, da je predmet šport ob- segal toliko ur tedensko kot pri klasični izvedbi pouka, vendar pa se na nobeni od šol, ma kateri so študenti opravljali PPU, niso odločili, da predmetu šport namenijo več časa, kot pred izvedbo pouka na daljavo, kljub temu da je pristojno ministrstvo priporočilo, da šola in učitelji spodbujajo učence h gibalnim dejavnostim (Logaj, 2020). Prav tako kar na četrtini šol učitelji športne vzgoje niso imeli možnosti simultanega poučevanja, ker predmet šport sploh ni bil umeščen v urnik. Samo dobra četrtina študentov je poročala, da so na njihovi šoli izvedli športni dan, čeprav je izvajanje dni dejavnosti po modelu D predvideno s priporočilom, da naj bodo zasnovani interdisciplinarno (Logaj, 2020). Hkrati so ob začetku šolskega leta učitelji že pričakovali ponovne omejitve, zato je večina šol verje- tno izvedla vsaj dva športna dneva septembra in v prvi polovici oktobra. Organizacija športnih dni je namreč bistveno varnejša pri izvedbi v živo. Učitelji športne vzgoje so se večinoma zavedali pomena gibanja med epidemijo in povečanega obsega dela za računalnikom in ravnatelje spodbujali k ohranitvi obsega ur športne vzgoje 2 . Go- tovo so jih k temu spodbudili tudi rezultati športnovzgojnega kartona, ki so pokazali izjemen upad telesne zmogljivosti osnov- nošolcev (Starc idr., 2020) in s katerimi so bili vsi dobro seznanjeni prek medijev in video srečanja raziskovalne skupine SLOfit. Predvi- devamo, da so t. i. status športne vzgoje na šoli, ravnateljevo vre- dnotenje športa in dejavnost športnih pedagogov na šoli ključni dejavniki, ki oblikujejo šolsko športno življenje, vendar so to pred- postavke, ki bi jih bilo smiselno v nadaljnjih raziskavah preveriti. To se je izkazalo za še kako pomembno tudi med epidemijo. Na različnih šolah so pokazali, da se predmet šport v šoli lahko or- ganizira na različne načine, tako da se ohrani čim večji obseg in raznolikost gibalnih dejavnosti. Nekateri aktivi učiteljev športne vzgoje so se verjetno znašli tako, da so izvajali gibalne odmore in gibalno dejavne prekinitve pouka, s katerimi so želeli preprečevati preobremenitve zaradi sedečega načina življenja in dela z računal- nikom. Tako je nastalo veliko dobrih primerov gibalnih odmorov in gibalno dejavnih prekinitev pouka, ki so predstavljeni na spletni strani SLOfit (glej spletne vire spodaj), v spletnih učilnicah študij- skih skupin za športne pedagoge (za osnovno šolo in za srednjo šolo: https://skupnost.sio.si/course/index.php?categoryid=40) in na FB strani Športnih pedagogov Slovenije. Nekatere med njimi so pripravili tudi študenti, ki so v tem času opravljali PPU (sami ali skupaj z mentorji) (npr. Košir, Okršlar, Pohleven in Kordiš, 2021; Te- kavec in Štular, 2020). Tudi sredstva komunikacije (npr. pisna navodila, videosrečanja za preverjanja uspešnosti dela ali vadba prek videosrečanj) lahko po- membno vplivajo na vključenost učencev. Učitelj lahko učno uro vodi sinhrono prek videosrečanj ali asinhrono prek pisnih ali video navodil. Učitelj lahko videosrečanja uporabi tudi za preverjanje ra- zumevanja navodil, opravljanja nalog, pogojev dela, pridobljenega znanja učencev ali, kar je še pomembneje, za motiviranje in odpra- vljanje težav v učnem procesu. Videosrečanja so študenti na PPU uporabljali manj kot polovico časa. Četrtina študentov te možnosti sploh ni imela, ker predmet šport ni bil umeščen v urnik, drugi pa so v povprečju manj kot tretjino ur namenili podajanju ustnih navodil za izvajanje nalog, preverjanju opravljanja nalog in motivi- ranju ter športni vadbi v zaprtem prostoru. Manj kot desetino ur so 2 Predmet pogovorov v srečanjih študijske skupine za športno vzgojo v SŠ spomladi 2020 (N. Markelj, osebna komunikacija, 2020). v povprečju izkoristili za sinhrono vadbo zunaj, kar je pričakovano, saj so PPU opravljali v pozno jesenskem in zimskem času, ko vre- me ni najprimernejše za vadbo zunaj. V primerjavi z raziskavo v ZDA (Mercier idr., 2021) so slovenski študenti uporabljali več pisnih navodil za izvedbo športne dejavnosti (več kot dve tretjini v pri- merjavi z 51 % učiteljev športne vzgoje v ZDA), vendar statistično pomembnih razlik nismo ugotavljali. Naslednji pomemben dejavnik je kakovost načrtovanih progra- mov. Študenti in njihovi mentorji med izobraževanjem in stalnim strokovnim usposabljanjem niso imeli priložnosti, da bi se uspo- sobili za poučevanje na daljavo. Tudi navodila vlade in pristojnega ministrstva so se neprestano spreminjala, zato je bilo načrtovanje učnega procesa podvrženo nenehnim spremembam. Študenti in njihovi mentorji so se sproti učili in prilagajali na podlagi posku- sov in napak. Posledica tega je, da je manj kot četrtina študentov in njihovih mentorjev uspelo cilje in vsebine izpeljati strnjeno v tematskih sklopih. Tak princip izvajanja pouka na daljavo je manj uspešen, kot pravita Jeong in So (2020). Ker slovenski učitelji športne vzgoje in študenti na PPU niso imeli predhodnih izkušenj z načrtovanjem in izvajanjem predmeta šport na daljavo , lahko rečemo, da se je marsikateri dobro znašel in pri- pravil zanimive in učinkovite vsebine, s katerimi je uspel zasledova- ti tudi cilje, ki niso bili predvideni s strani Zavoda RS za šolstvo kot izvedljivi. Seveda je skoraj tri četrtine študentov z mentorji izbiralo drugačne cilje, kot bi jih, če bi izvajali predmet šport v klasični obli- ki v telovadnici. V povprečju so pogosteje izbirali cilje razumevanja pomena športa (ozaveščanje pomena gibanja in razvijanje skrbi za zdravje) in razvijanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, podob- no kot v raziskavi iz ZDA (Mercier idr., 2020). Tudi Filiz in Konukman (2020) učiteljem športne vzgoje priporočata, da se osredotočijo na ohranjanje ravni psihomotorične pripravljenosti učencev s ciljem, da ostanejo zdravi in telesno vzdržljivi, kar je smiselno in logično. To pa so zelo pomembni cilji, na katere pa marsikdaj učitelji špor- tne vzgoje v državah, kjer je pri pouku izraziteje prisoten koncept športne storitve (Hamar, Peters, Van Berlo in Hardman, 2006) poza- bijo v obdobju poučevanja v živo, saj so v večji meri osredotočeni na posredovanje gibalnih spretnosti (Hardman, 2008). Ker mora učitelj v primeru poučevanja na daljavo prilagoditi vse- bine tudi športnim pripomočkom, ki jih imajo učenci na razpo- lago doma, je veliko ciljev težko ali celo nemogoče uresničevati, predvsem tistih, ki se nanašajo na pridobivanje praktičnih športnih znanj. Na to opozorita že Jeong in So (2020), ki pravita, da takšno prilagajanje ciljev in vsebin predstavlja nevarnost monotonosti in s tem upad motivacije pri učencih. Pri nas je o tem poročala kar slaba petina študentov na PPU. Kljub temu pa so študenti na PPU uspeli vključevati tudi cilje in vsebine iz tematskih sklopov iger z žogo, seveda s poudarkom na individualni tehniki in taktiki. Na tem mestu se je smiselno zamisliti tudi ob podatku, da so ne- kateri študenti na PPU izpuščali cilje, ki se nanašajo na razvijanje sodelovalnih veščin. Podobno so poročali tudi španski študentje na svojem PPU in ob tem izrazili zaskrbljenost, da postaja špor- tna vadba bolj individualna in izgublja na socialnosti (Varea, Gon- zález-Calvo in Garcia-Monge, 2020). Razumljivo je, da je tovrstne veščine pri učencih najlažje razvijati v skupini, ki je skupaj v času in prostoru (Opstoel idr., 2019). Vendar je možno nekatere cilje, pove- zane s socialnim razvojem otrok, razvijati in krepiti tudi na daljavo. Primer so ustvarjalni gibalni izzivi, npr. Triglaving (Juvan, 2020), ki učencem posameznega oddelka ali celotne šole postavijo cilj, ki telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 353 ga lahko dosežejo le skupaj. Zaradi osredotočanja na cilje in vsebi- ne, povezane z zdravjem, in zaradi zunanjih pogojev poučevanja na daljavo so študenti na PPU v večji meri zasledovali druge cilje s področja oblikovanja stališč, navad in načinov ravnanja, t. i. utilitarne cilje, na primer skrb za zdravje ali prevzemanje odgovornosti za lastno vadbo. Z uvajanjem medpredmetnih povezav z učitelji dru- gih predmetov pa se odprejo še večje možnosti za zasledovanje ciljev in vsebin s področij razumevanja pomena gibanja in športa ter oblikovanja stališč, navad in načinov ravnanja. Največ polemik na srečanjih študijskih skupin učiteljev športne vzgoje sta izzvali dve temi: neodzivnost učencev in ocenjevanje znanja na daljavo. Ravno izpuščanje predvidenih ciljev in vsebin lahko vpliva na obe dilemi. Na eni strani lahko izpuščanje pred- videnih ciljev in vsebin vodi v monotonost pri športni vzgoji, kot opozarjata Jeong in So (2020), zaradi česar je lahko motiviranost učencev za vadbo nizka, zato se začnejo izogibati opravljanju nalog. Seveda ni samo to razlog za neodzivnost učencev, lahko je tudi učenčevo neprevzemanje odgovornosti za lastno učenje, težave pri organizaciji šolskega dela, težave s spletom, pomanjka- nje znanja ali veščin, težave doma in še mnogo drugega. Z ne- odzivnostjo učencev so se srečali tudi študenti na PPU, in sicer v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pogosteje kot v nižjih razredih. Le desetina študentov je poročalo, da niso imeli neodziv- nih učencev. Večina študentov ali njihovih mentorjev je poskušala neodzivne učence pridobiti z empatičnimi metodami vzpodbu- janja: motivacijski pogovori, iskanje rešitev za morebitne težave pri izvajanju nalog (običajno pogoji dela), oblikovanje zanimivih vsebin. Na drugi strani pa so študenti ali njihovi mentorji posegali tudi po represivnih metodah, kot so obveščanje razrednika, staršev in uveljavljanje ukrepov na ravni šole. Na drugi strani izpuščanje predvidenih ciljev in vsebin učiteljem predstavlja težavo pri ocenjevanju znanja. Takoj se pojavi vpraša- nje, kaj sploh ocenjevati, na srečanjih študijskih skupin pa so se učitelji spraševali tudi, ali je ocenjevanje sploh smiselno. Učitelj lahko ocenjuje to, kar je posredoval, utrjeval in preverjal (Hay in Penney, 2009); stopenj učnega procesa pač ne more izpuščati. Če posreduje samo takšne vsebine, ki bodo učence motivirale za ohranjanje zadostne količine gibanja, od njih pa ne zahtevajo na- pora učenja, potem lahko preverja uresničenost ciljev, vsebin pa ne more oceniti. Kadar pa nove vsebine posreduje in tudi utrjuje, se pojavi nova dilema: poštenost ocenjevanja. Športni pedagog se lahko najprej vpraša, ali je pošteno ocenjevati snov, ki so jo učenci predelali v večji meri samostojno ob pomoči pisnih razlag ali posnetkov brez klasičnega nadzora in podpore učitelja ob vadbi. Ena izmed po- membnih nalog športnega pedagoga so popravki gibanja med utrjevanjem novih gibalnih vzorcev, tega pa učitelji športne vzgoje in študenti na PPU med poučevanjem na daljavo v večji meri niso mogli zagotoviti. Zaradi razlik v gibalnih sposobnostih, predznanju in možnostih okolja so učenci zato postavljeni v neenakovreden položaj pri ocenjevanju. Nadalje se lahko učitelj športne vzgoje vpraša, ali lahko zagotovi poštenost učencev v procesu ocenje- vanja, kadar iz dokazov učenja ni mogoče neposredno videti, da so nalogo opravljali učenci sami brez pomoči. Mnogim učiteljem športne vzgoje je bilo prepovedano zbirati fotografije in video- posnetke učencev, ki so pomembni dokazi učenja tako v stopnji utrjevanja kot preverjanja in ocenjevanja. Zaradi teh dilem se verjetno večina učiteljev ni odločila za ocenje- vanje pri predmetu šport na daljavo. Tisti študenti, ki so poročali, da so sami ali njihovi mentorji v času opravljanja PPU na daljavo tudi ocenjevali, so zapisali, da so ocenjevali v živo prek videosre- čanj, nekaj pa tudi prek fotografij ali videoposnetkov. Zaključimo lahko, da se za ocenjevanje niso odločili večinoma tisti mentorji, ki delajo na šolah brez umeščenega predmeta v urnik, in/ali niso smeli zahtevati fotografij in videoposnetkov kot dokazov učenja. Študenti na PPU so bili tako večinoma prikrajšani za izkušnjo oce- njevanja in razvijanje za to potrebnih veščin. Le slaba tretjina štu- dentov je namreč poročala, da so sami ali njihovi mentorji znanje učencev ocenili, delež študentov, ki so dejansko dobili priložnost ocenjevati, je tako še manjši. Koliko študentov pa je imelo mo- žnost preveriti znanje učencev, ne moremo vedeti, ker je iz njiho- vih komentarjev na to vprašanje razvidno, da ga je večina narobe razumela vprašanje: poročali so o tem, ali so preverjali dejavnost učencev in opravljanje nalog, ne pa ali so preverjali njihovo znanje. „ Zaključek Pouk na daljavo za učence in strokovne delavce predstavlja dru- gačno obremenitev kot klasičen pouk. Da dosežemo zastavlje- ne cilje, mora načrtovanje delovnih nalog učencev in učiteljev vključevati drugačne vsebine in učne oblike, drugačno časovno razporeditev, drugačno obliko komunikacije partnerjev v učnem procesu; predvsem temelji na predpostavki o prevzemanju večje odgovornosti za lastno učenje s strani učencev. Ker obstajajo ve- čje razlike med klasično izpeljavo pouka in izpeljavo na daljavo pri športni vzgoji, so tudi veščine učitelja športne vzgoje, potrebne za uspešno poučevanje na daljavo, nekoliko drugačne. Zaradi tega študenti na PPU niso bili v največji meri pripravljeni na poučevanje na daljavo. Razmisliti bo treba, kako pomembne bodo postale ve- ščine poučevanja na daljavo v prihodnosti in v tej smeri dopolniti študijski program športne vzgoje . Šolanje na daljavo je potrdilo prepričanje, ki že dolgo velja: knjige, videoposnetki in drugi spletni viri ne morejo v celoti nadomestiti učitelja pri posredovanju novih vsebin in razreda kot socialnega okolja, v katerem poteka ‚‘učenje za življenje‘‘. Še močneje lahko to trdimo za predmete, kot je na primer športna vzgoja, kjer se raz- vijajo praktične veščine, navade, osebnostna stališča in druge po- membne socialne veščine. Če se bo šolanje v prihodnosti vsaj del- no preusmerilo na poučevanje na daljavo, potem je treba v času kontaktnih ur učence opogumiti in opolnomočiti, da prevzamejo večjo odgovornost za svoje učenje. Zato je treba tudi študentom športne vzgoje, bodočim učiteljem, v čim večji meri omogočiti razvoj spretnosti in znanj, ki jih bodo potrebovali pri poučevanju na daljavo in učenju osebnostnih ter socialnih veščin učencev za uspešno samostojno učenje . „ Literatura 1. Filiz, B. in Konukman, F. (2020). Teaching Strategies for Physical Edu- cation during the COVID-19 Pandemic. Journal of Physical Education, Recreation & Dance, 91(9), 48-50. https://doi.org/10.1080/07303084.202 0.1816099 2. Guan, H., Okely, A. D., Aguilar-Farias, N., del Pozo Cruz, B., Draper, C. E., El Hamdouchi, A., … Veldman, S. L. C. (2020). Promoting healthy move- ment behaviours among children during the COVID-19 pandemic. The 354 Lancet Child & Adolescent Health, 4(6), 416-418. https://doi.org/10.1016/ S2352-4642(20)30131-0. 3. Hamar, P ., Peters, D. M., Van Berlo, K. in Hardman, K. (2006). Physical edu- cation and sport in Hungarian schools after the political transition of the 1990s. Kinesiology, 38(1), 86–93. 4. Hardman, K. (2008). Physical education in Schools and PETE program- mes in the European context: Quality issues. V G. Starc, M. Kovač in K. Bizjak (ur.), 4th International Symposium Youth Sport 2008 – The Heart of Europe. Book of Abstracts (str. 9–26). Ljubljana: Fakulteta za šport. 5. Hay, P. in Penney, D. (2009) Proposing conditions for assessment effi- cacy in physical education. European Physical Education Review, 15(3), 389-405. 6. Jurak, G., Starc, G., Sember, V., Markelj, N. in Kovač, M. (2020, 4. decem- ber). Priporočila za izvajanje športne vzgoje na daljavo. SLOfit nasvet. Dostopno na https://www.slofit.org/slofit-nasvet/ArticleID/233/ Priporo%C4%8Dila-za-izvajanje-%C5%A1portne-vzgoje-na-daljavo 7. Juvan, M. (2020, 6. november). Triglaving. Arnes [videoposnetek]. Do- stopno na: https://video.arnes.si/watch/DoXHWZWbZmU5 8. Kovacs, V. A., Starc, G., Brandes, M., Kaj, M., Blagus, R., Leskošek, B., ... in Okely, A. D. (2021). Physical activity, screen time and the COVID-19 school closures in Europe – an observational study in 10 countries. Eu- ropean Journal of Sport Science, (aop), 1-10. https://doi.org/10.1080/174 61391.2021.1897166 9. Kovač, M, Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., … Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola: Športna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport ter Zavod RS za šolstvo. Interaktivna različica je dostopna na: https://dun.zrss.augmentech.si/ 10. Logaj, V. (ur.) (2020). Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razme- rah, povezanih s covid-19. Modeli in priporočila. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod Republike Slovenije za šol- stvo. Dostopno na https://www.zrss.si/pdf/modeli_in_priporocila.pdf 11. Mercier, K., Centeio, E., Garn, A., Erwin, H., Marttinen, R. in Foley, J. (2021). Physical Education Teachers’ Experiences With Remote Instruction Du- ring the Initial Phase of the COVID-19 Pandemic. Journal of Teaching in Physical Education, 1(aop), 1-6. 12. Opstoel, K., Chapelle, L., Prins, F. J., De Meester, A., Haerens, L., van Tar- twijk, J., in De Martelaer, K. (2019). Personal and social development in physical education and sports: A review study. European Physical Edu- cation Review, 20(10), 1-17. https://doi.org/10.1177/1356336X19882054 13. Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., Sorić, M. in Jurak, G. (2020). SLO- fit 2020. Poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok https://d in mladine v šolskem letu 2019/20. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziolo- gijo. oi.org/10.5281/ZENODO.4318835 14. Varea, V. in González-Calvo, G. (2020). Touchless classes and absent bo- dies: teaching physical education in times of Covid-19. Sport, Education and Society, (aop), 1-15. https://doi.org/10.1080/13573322.2020.1791814 15. Varea, V., González-Calvo, in García-Monge, G. A. (2020). Exploring the changes of physical education in the age of Covid-19. Physical Educa- tion and Sport Pedagogy, (aop), 1-11. https://doi.org/10.1080/17408989. 2020.1861233 „ Spletni viri 16. Jurak, G., Kovač, M. in Radi, P. (2018, 7. junij). Učitelj, minuto za zdravje, prosim! SLOfit nasvet. Dostopno na: https://www.slofit.org/slofit-na- svet/ArticleID/130/Ucitelj-minuti-za-zdravje-prosim 17. Jurak, G., Kovač, M., Starc, G. in Krpač, F. (2017, 27. september). Gibal- ni odmor – pomembna prekinitev pouka. SLOfit nasvet. Dostopno na: https://www.slofit.org/slofit-nasvet/ArticleID/36/Gibalni-odmor-po- membna-prekinitev-pouka 18. Jurak, G., Radi, P. in Kovač, M. (2018, 19. april). Kako zmanjšati te- žave šolarjev, povezane z dolgotrajnim sedenjem? SLOfit nasvet. Dostopno na: https://www.slofit.org/slofit-nasvet/ArticleID/79/ Kako-zmanj%C5%A1ati-te%C5%BEave-%C5%A1olarjev-povezane-z- -dolgotrajnim-sedenjem 19. Košir, Š., Okršlar, L., Pohleven, B. in Kordiš, J. (2021, 11. januar). Primer dobre prakse: popestritev pouka z gibanjem. SLOfit nasvet. Dostopno na: https://www.slofit.org/slofit-nasvet/ArticleID/245/Primer-dobre- -prakse-popestritev-pouka-z-gibanjem 20. Kralj, J. in Lašič, N. (2018, 6. december). Minuta za zdravje: Otroški zme- šanček. Youtube.com [videoposnetek]. Dostopno na: https://www.you- tube.com/watch?v=P9jS1bqBUVs 21. Potočnik, Ž. L., Meh, K., Jurak, G. in Kovač, M. (2020, 9. december). Ali šole ponujajo gibalno dejavne odmore? Rezultati vprašalnika COVID-19 FITbarometer. SLOfit nasvet. Dostopno na: https://www.slofit.org/slofit- -nasvet/ArticleID/237/Ali-%C5%A1ole-ponujajo-gibalno-dejavne-od- more-Rezultati-vpra%C5%A1alnika-COVID-19-FITbarometer 22. Tekavec, B. in Štular, L. (2020, 30. november). Gibalni izzivi za prekinitev sedenja. SLOfit nasvet. Dostopno na: https://www.slofit.org/slofit-na- svet/ArticleID/230/Gibalni-izzivi-za-prekinitev-sedenja asist. dr. Neja Markelj Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Gortanova 22, 1000 Ljubljana neja.markelj@fsp.uni-lj.si