St 52.
V Gorici, dne 24, decen^ra 1896/
Teč^j XXVI.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja  s  prilogo  „GitHtirskl 1<*1' vred po poŠti prejemana.ali v ftotici na dom poSiljaiia:
vso leto.....gld. *-40,
pol leta    .....      ,   *20, četrt leta      :   .   .   .     .    1-10. Za tuje  delelc toliko  več, kolikor je večja poštnina. Delavcem   in   drugim   manj  premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako se oglase pri upravuistvu.
nfriairit" izhaja  vsakih 14  dnij  vsak  drugi torek in velja za celo leto 80 kr.
List" uhaja in se prilaga vsak raesec segu 1K »tranij. Kadar je v pelek praznik, izidela lista iSe v četrtek.
SOČA
lz«t»jat«IJ In odgovorni uradnik Drago
Koncem 1, 1896.
Z današnjo Številko jo dovršila Soča svi»j 20-letni tečaj. Tri tej priliki ni štejemo v dolžnost »iv>m»j# kot kdajkoli poprej zahvaliti vm fvojo prijatelji', ki .so nam omogočili z duševno iti gmotno podporo, z bodriinim osnovanjem v najtežjih urah, da končujemo pomenljivo 1. \H'Mi. & popolno zadovolj-nostjo in z najlepšimi nadurni v novem letu. Za zahvalo pa slodi takoj iskrena p r o ti n j a : naj hi nam ustali tmli v prihodnjem letu zvesti vsi dosedanji prijatelji, sotrudniki, dopisniki, naročniki; v njih družbi .se bomo čutili močne dovolj, da bomo stali nepnpRtrašeuo na straži proti vsem sktKlIpveein naroda, pa naj bodo ti fte tako imenitni in mogočni. (Jduu&aji in časi so čedalje bolj resni, zapleteni, in čtsto je treba železne v.-.triijiiosU in brezobzirne po-gumnosti, ako se hočemo dosledno boriti za vsestransko blaginjo svojega naroda, Prav zato pa nam zvesta četa prijateljev in somišljenikov daje moč, da moremo vztrajati v srdito napetem boju in kljubovati vsem viharjem, ki lii nas r.tdi ugonobili raje danes nego jutri.
Prosimo zategade! v prvi vrsti gg. dopisniki', naj nam tudi za naprej po-ročajo o vsem, kar spoznajo, da utegne /auiiuuti na^e čitutelje, posebno v njih domačiji in soseščini. Ali doptoi naj lnodo brez nepotrebnih uvodov, brez lepotičja, marveč stvarna poročila z dežele           l"rit!ni>tvo pa naj se točno obveščujo o vseh takih pojavih, politikih spletkah, osebnih stremljenjih itd., o katerih se v javnosti .sicer ne govori, ali je dobro, da vemo. C'e.Mo se nam pa dodaja, da se oglašajo ljudje, ki prejemajo za pero le tedaj, ko jih kaj srbi, ko hote tega ali onega občutno oprati iu ožigosati preti svetom. Taki dopisniki ;*o najbolj sitni! Testo pišejo tudi uredništvu: Ako ne priobčite tega dopisa, mi ni treba vrč pošiljati Soče. Dojjodilo >e je fct. ii,.k.ij. krat, d.\ sme dopis vrgli v kot, a do-pisidku smo !i>t ustavili: nekomu smo celo vrnili naprej plačano naročnino. To smo povedali v zagotovilo, da se takim najivnim grožnjam ne tikla-njamo: pro.-imo torej, naj nikdo ne pritiska na na<. kaj naj prt-dH-imo in česa ne, kajti mi moremo to z oziro<n na splošni položaj iti na obče koristi najbolje presoditi.
Naš list je postal prav obširen. Dasi prinaša poleg raznih rubrik tudi najobširnisi -razgled po slovanskem svetu-, v katerem beležimo v>e važniše dogodke, vendar nam ostaja dovolj prostoru za razne dopise ?. dežele, s katerimi -Soča? pridobi na zanimivi raznovrstnosti. Prosimo torej še enkrat vse svoje prijatelje, naj se nas cesto spominjajo s primernimi dopisi.
Pa tudi do naročnikov imamo neko prošnjo, ki je sieer že tako dolgo znana novica-, kakor je Soča-stara. - Povedati moramo sicer, da ima naš list koncem pomenljivega 1. 1890. po tolikih preganjanjih več naročnikov nogo jih je imel kdaj poprej, da več, nego smo se jih kdaj nadejali. Ali kaj nam pomaga, ko bi jih radi oddali najmanj 200, da bi le preostali točno plačevali; bolje bi so nam godilo pri tem zmanjšanem številu! Naročnina znaša gld. 4-40, ali včasih dobimo komaj dve tretjini naročnine. Ali naj bo vedno tak nered, nič napredka k boljšemu ? Upamo, da se nam posreči, urediti te nezdrave odnosa je in privesti svoje gg. naročnike do prelepe navade, da bodo list plačevali naprej, kakor je pri drugih narodih običajno. Prosimo torej, da vsakdo uredi svoje dolžnosti do našega upravništva
w-rm
(Izdaja za Gorico.)
—  „ Bogr In narod!"  —
Oznanila
ij» .PimilCE* phiujejo se za pelstopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi. _ Za večje Črke po prostoru.
Posamične Številke dobivajo se v tovarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčieu nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi pošiljajo uaj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnižtvu .Soče«. _ Neplačanih pisem uredništvo no sprejema.  — Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnistvo je v Gosposki ulici 9.
in pošlje narofniiS^SJrprihodnjc leto. Saj je vendar znano vsakomur, da edina naša gmotna zaslomba bo točni naročniki!
Kar se Soče: tiče, ostane nespremenjena po (d)liki in vsebini tudi za prihodnje leto. Od raznih stran i j nas vzpodbujajo, da bi izdajali list dvakrat na teden v nekoliko manjši obliki, Toda z a prihodnje leto še nikakor ne morem«, rstreči taki sieer jako lepi želji, dasi pripoznavnmo, da glavno glasilo goriških Slovencev bi moralo izhajati vsaj trikrat na teden, ako bi hotelo povsem dostojno zastopati koristi slo-veii.skega prebivalstva le dežele. Ako g;»riški Lahi izdajajo Corriere> in dvi'» po trikrat, Senlinello po dvakrat, na teden, kako čudo bi bilo, ako bi tudi Soči bilo omogočeno, vsaj po dvakrat na teden zavračati njihova Slovencem škodljiva rovarstva in sjdetkarstvaV Ali, kakor rečeno, za zdaj moramo še potlačiti v sebi tako lepo misel in pustiti, da reši to vprašanj« u god niš a in srečniša prihodnost. Da je Soča tudi v preteklem letu okušala zvesto vršiti postavljeno si nalogo, to nam mora priznati vsakdo, če tudi nam ni preveč prijazen. Ako smo prišli v ostra nasprotja z raznimi veljavnimi krogi, se je zgodilo to Je vsled našega odločnega nastopa za koristi našega od vseh stranij v stran potiskanega naroda. Kes je, da smo včasih rezki v besedah; ali pomagati ne moremo, kajti časi so taki, da mora človeku vskipeti kri, ko vidi sama spletk arstva proti našemu narodnemu obstanku, posebno v (ioriei, varstva in pomoči pa od nikoder, niti od tam ne, od koder bi jo morali t dobivati v uajizdatniši meri. Ako ud kaj pogrešimo, ko se damo premagati obupnemu vikanju svojih sorojakov, vprašamo: koliko greše pa tisti, ki tirajo vse zavedne Slovence do brezupnega tarnanja o prihodnosti našega naroda v (Ioriei V In vendar smo uverj<mi, ! da naš boj je pravičen, da Slovencem ' v (Ioriei mora zasijati solnee boljše >' steče, iu zato ni čuda, ako postajamo , Vdalje brezobzirniši nasproti vsem onim, ; ki so sovražni ali le na potu našim že-I Ijam iu nameram.
j            Ne moremo  pomagati:  taki  osta-
! n«'iuo tudi zunaprej, dokler bo ležala ; le še senca nevarnosti nad narodnim ¦ našim ok-dankom in napredkom. Vemo, '. da s takim postopanjem si marsikje ne j pridobimo prijateljev, ali, naj ved«') j to vsi, mi takih prijateljev ne iščemo! ; Naj bodo pravični našemu narodu \ in njegovim preopravičenim zahtevam, : potem bomo prijatelji! l           V  takih   okoliščinah  stopamo v 1.
j 1897., v 27. tečaj Soči noga obstanka. Mi želimo le, da bi prineslo prihodnje h:U* narodu našemu več sr-^če nego je je doživel v končujočem; od svoje strani storimo vse. k^r nam bo le mogoče, da pripomoreino vsem pravičnim zahtevam do veljave.
K sklepu voščimo vsem svojim prijateljem i3i somišljenikom: vesele praznike in srečno novo leto 1897.
Agro monffalconese.
Ono usotlepolno vprašanje laških bogatašev o .namakanju tržiške ravani" (ngro inonfalconese) prihaja zopet, in sicer v novi oblik!, na površje. Zategadelj moramo zopet spregovorili o njem resno besedo, da bi se ne izgovarjali pozneje na tnerotlajaih mestih z molkom od slovenske strani. — Da bo jasnejši la novi položaj, naj ponovimo ob kratkem ono, kar smo pisali že velikokrat, zlasti pa v 7. štev. 1. 1895.
Bogatini posestnikom v Furlaniji — med temi nekateri niso avstrijski državljani — je skočila že pred lefi v glavo prečudna mi-
I
sei, da hi napeljali vodo iz «Sofo» po velikem prekopu po tržiski ravani. ki čosto Irpl vsled sušo, in iz kanala po majhnih rovih po vsej nivnni. Že I. 1887. so znali izposlo-vati od dežele »posojilo. asd.MK) jrld., kar ji! hilo pogoj, da je tudi država izplačala drugih ;)Mž.40i) gld. S trnu denarjem so nameravali izvršiti tu velikanski iniCrl. Ali, ko je hil ta denar zo v njihovih rokah iu so dela ze pričeli, so prišli na dan s čudno novico, da so hili računi slaho narejeni iu da ho treba novih slotisoeaknv, sieer da vse podjetje propade. In I. 1895. so prišli pred deželni zhor z zahtevo, naj isli dovoli novo »posojilo* (— ki hi se pa nikdar ne vrnilo, le se umeje ! ) v malenkostnem znesku 705.800 gld., kar hi hilo pogoj, da hi dala tudi država enako svolo 70.">,80O gld. kot podporo, kalem ne ho treh' povrnili.
Podjetje pa ni tako gotovo, kakor si nekateri domisljujeju. Vladni inženir M n r-k u s *) pravi da ni nemogoče, da iz Soče napeljana voda izltiži Zemljo, name-st . ;«a hi jo uagnojilu. du namakanje ho zahtevalo premem bo kultur (ohdelovanih vrši) iu večje množine gnoja, katerega maiijftl posestniki ne zmorejo, da mnogi manjši posestniki (iu leh je :i(i:i med :I9.">) «) hnemoroj o. ker ne hodu mogli izvršiti dela iu plačevali amortizacije.
Mali posestniki so J!e zdaj na slabem, k.ijli od 1170 hektarov zemlje, kise ima namakati, pride le \i% na omenjenih 'M)\ malih, v.se drugo. Imej 88% je v rokah, maloštevilnih velikašev, deloma domačinov, deloma italijanskih podanikov ,!). Ako hi so tlelo izvršilo, hi mali ne mojdi obdelovali zemljišč tadi zadolženja, amortizacijo in pomanjkanju i/noji, in velikaši hi pokupili Se ono malo zemlje, ki ni Se v njih rokah. Sedaj vsaj na pol prosto ljudstvo hi prišlo v popolno sužuost. Zato so le velikaši, ki zahtevajo lo podjetje, ljudstvo se mu odločno upira.
Da je vse to resnično, je našim čita-leijem znano, saj smo \oročali o zadnjem obrnem zli. ni tega konsmrija, na 'aterem je zlasti conle Tullio povedal grenkih resnic, tiža^ki odvetnik dr. Dompieri pa jo podal v imenu uhogih fin lanskih manjših posestnikov na laiiiNlcrslvo tako temeljit in rezek tuok, da so se praskali za ušesi vsi listi, ki so bili pri tem kakorkoli prizadeti.
*) Dan* im Agrn nnmfiilconese čine r;i-tiotiellc licvvptsscrung mir- »lanu lielrielien wer-ilcn kana, weim ilas ni'»iMiWiirtigi> \Virihscli.ifts-svsti-m ,-ine zweekm;issigc Andonmg erfulirt, kanu (-ar nidit iti Aluvde uestelSt wen!cn. Ks \vinl diilier «l«-r vtiederholte Anbnu vou Ji..in ,»ler Wciy.cn in iiiclireren Jnliren inclieiiiai.'1-c aufi;.-j;el)fn un<l tlie Kinfuhrur.g einer zvvek-miissigen Kation sehon doshalb im Angi: ?>¦•,.ai-t.-n vcr.len miissoii, w p i 1 d i e 1$ e w S s s o r « r. e ,• i n e a u s g i e h i g p u n d r e g o 1 ni :i s s i g c D ii n g u n p d e s II o d c n s r.w tm!icdlnj;tf n Voran^rtzuntr lini. Nnniontlieli im gegi-benen i Fnlle kniinte ohne diese Diingnng fine vollst«n-diir«" Erscliopfun'-' d<><« ltodnr.H um so «hor eintre-teii, als das W:isser desIsmiKo Icidcr niolit jene Eigenschaftfn besiUt, velrhe dasselbe als cin zur Kevviisserung vorzuglicli gecignetes (pialifi-ciren vfirden ¦.
Die ningcro Heschaf*onheit Rpines WaBsers weist dem Isonzo mir eino anfouchtonde, keinos-wegs aber eine hervorragend diingende AVirkung zu und muss entspreelientl der durch die Re-vaspeninp; verinelirten 1'roduetion dem Kultur-boden ein rei.?hlicher E r s n t z geboten werden. T»as jzoKenw:irtige SvRtcm. weiebem zufnlge die rreinen Acker^ weiig oder nocli hiiufigcr gar keinen Dunger erlialten, i s t d a n n n i c h t m c h r haltbar<.
t Der Cborganj? zu ciner anderen Wirth-schaft kann nur allmahlig erfolgen.,. Am schwcr-sten durfte es dem kleineji Besitzcr fallen, die-sen Anforderungcn Reclmung zu tragen und kann dieser Umstand um so weniger sclnveigend iibergangen \vcrden, als aua der nnchfolgenden Tabellc eivtnommen \vcrden kann, dass von den gesannnten 395 Besi;zern nicht wenigcr als 3f>3 einen Besitz von untor 10 ,Toch haben».
tDiesa vorbenannten kleinsten Bositzer rc-prasentiren der Flache nach einen Antheil von 12 —15% des gesammten Besitzes. Dass es einzelne von i h n e n geben kann, wel-che namentlieh wenn sie sehon gegenwartig hypothekarisch.starkei' belastet sind, den an siezustell<8iiden Anforderugen er-iegen konnten, ist wohl moglioh«.
TUk« lr znlag« „Gor. TIskarna" A. Oabrftček (odgov. J. Krmpotič).
Ako so lorej ce!6 furlanski posestniki nasprotni temu špekulativnemu podjetju, ki hi koristilo le peščici bogatašev, ni čudo, da slovenski poslanci niso mogli naprtiti deželi na pguljftjia ramena tolike svole, ki bi bilu
—  vrženn v mrzlo vodo nafte SoCe. Zatega-del so se uprli in — deželni zhor jo hil Sel narazen. Od tedaj se niso več upali pred deželni zhor s kako podobno zahtevo.
Ta znameniti konsorcij pa ima mogočnih pokroviteljev; vitez Hi ualdi ni in deželni glavar grof Frane tiaro ni ni sta mu goreča zagovornika, Deželni odbornik dr. vitez P a j e r je sieer zel6 interesovan pri toni podjetju kot veleposestnik v oni ravnini, je tudi pravni svetovalec konsorciju, — a ima (čujte in strmite!) v deželnem odboru poročilo o poslovanju lega fumoznega konsoreija, ineslo da bi odstopil, ko se o tem vprašanju razpravlja,
Tem in drugim uplivniin osebam so jo posrečilo, pridobiti vlado - ki se sicer tudi malce sramuje radi lega ponesrečenega pod« jelja pred evropskim svelom — za lislčrl: naj hi se dovršila vsa dela tudi h r e ?. pomoči dežele, vsled česar hi odpadlo težave v (ioftoluoin zboru goriškem.
Izvedeli smo izza skrivnostnih kulis, da vlada je ohliahila skozi 20 lel, po 33,000 gld. podpore, ki.r hi dalo 000,000 gld,; s tem denarjem ni se vsaj deloma dovršil velikanski načrt, (tiospodje si pa mislijo: Ko bomo imeli ta denar v žepu: Goltvvirdschon \vei-ter helfen!)
Časopisi so poročali, ('a naS deželni glavar grof Franc Co roti i ni je bil le dni na Dunaju; izvedeli smo, da je Imel pego*-vore v raznih minislerstvih in hil je tudi v avdijenei pri cesarju. — Toda visokemu gospodu ni hilo toliko radi prihodnjega zasedanja deželnega zbora, tudi ne radi perečega vprašanja zastran slovenske šole v Gorici, ki naj bi se vendar že ugodno rešilo in spravilo s spornega pozoriSča, toliko manj radi drugih nujnih polreb v deželi, — pač pa je ondi uporabil vso svojo  zgovornost,  v  prid
—   konsoreiju za namakanje tržiške ravani. Toliko naj na tem mestu zadošča o tem potovanju grofa Franca C. na Dunaj!
Toda konsorcij bi rad lakoj imel vseh 000.000 gld. v ž<'P». Dogovarjal se je tudi že z banko, ki pa ni mogla denarja dati, ker vladina obljubah ni zakon, marveč je vsakoletni prispevek odvisen od državnega zbora; in kdo ve, kakošnega mnenja bodo prihodnje večine in morda tudi — vlade?
Ali še niso zgubili  upanja! Zdaj hoče
- Iak6 se nam zatrjuje — prevzeti poroštvo
konsorc:j »mu z vsem svojim imetjem. Tak6
ea utegnejo th.SM denar. Pri lej kupčiji po-
srco*. r. <wiška tvrdka P a v i a.
Torej na vladino obljubo naredii že dolg! Prosto jim! Toda visoki vladi-moramo povedati odločno in resno, naj leh svot nikar ne smatra kol letno podporo: goriški deželi! Ne, to ni resnica! Ta denar je vržen po večini v vodo, oslanek pride v žep laškim bogatinom.
Ako hi se visoka vlada odločila, dajali toliko letne podpore ubogemu furlanskemu ljudstvu, ki je zares potrebno in tudi vredno naših simpatij, tedaj bi hvalili tak velikodušen čin. Zlasti letos, ko je bila Furlanija dvakrat hudo lepena vsled po-vodnji, bi taka podpora dobro došla! Ako ima torej vlada res kaj srca za furlansko ljudstvo, naj njemu nakloni one svole, katere hoče kar tak6 meni nič tebi nič vreči v mrzlo in puslo Sočino vodo ter v žepe nekaterih bogatinov. — Rekli smo!
gelike ali majhne županije. m.
(Izv. dop.
Iz tohn^.hribov. Preden nadaljujem namenjeno utemeljitev o potrebi majhnih županij z. moralnega stališča, se mi zdi potrebno opozoriti, naše deželne poslance na vladni predlog, ki pride  morda že , dnč  28. t, m.'na, dnevni
red (— Ne pride. Uredn.) zastran določitve posredno ali neposredno volitve v prihodnji državr.i zbor.
Kakor v prejšnjih desetletjih tnko tudi danes so novodobno ideje našlo nas Slovenca nepripravljene tnko, da pri nujboljfti volji jih ni mogočo sprejeti. Vsi drugi narodi bodo v svojih dozolnih zborih ^lusovall zu neposredno iti tajno volitev, lo goriški — posebno slovenski .poslanci — ho v veliki zadregi radi obširnih županij, posebno v hribih, in ne bodo vedeli (?! Ur.) na koko stran kreniti. Zdaj vidimo, kako se maščuje, da sta deželni odbor in vlada večkrat odklanjala proftnjo nekaterih kataslrnlnih občin za samostojno župnnljo*). Po mojem mnenju bi so morda lomu dalo pomagati, AH bi na hilo umestno, iko bi tudi nafti poalanal glasovali za neposredno in tajno volitev tor oh enem naročili deželnemu odboru, naj takoj stopi v dogovor ?, vlado tor uradnim polom odpravi veliko ž n p a n i j o v h r i b I h i u določi vsako župaoljo kol volilni k r n J, kakor jo to v-nUonviilrlJakom volil nem rodu. (Prodalo« iorhIo. AH mislilo, da jo to tako luliko, ako bi tudi hilo pametno? — Ur.) Ako Ima vlada In nnft slavni odbor lo količkaj poguma, vse to bi so dalo prav lepo reftitl. Samo nekoliko dobre voljo jo treba, po bi šlo, (To jo vprašanje! Ur.) — Zdaj pit zopet k stvari, Zadnjič sem omenil občinarjo, ki posamez hodijo,,po več ur daleč v občinsko pisarnico iu na dolgi poli ostajajo po krčmah in domov prihajajo nalrknjeni. Danes pa mi je omenili, kako usodepolno jo včasih, ako so jih snido po več skupaj na en dan v oddaljeni občinski pisarniei. Tu, tu še le jo obiranje krčem, drug drugega navdušujejo, vse krčmo do doma morajo bili obrane, drugače niso možje, si mislijo. In res, eden da za on liter v prvi krčmi, drugi mora v drugi, tretji v tretji itd., dokler ni vsak nekaj plačal. Ta navada je tako zastarana in vkoreninjena, da naši kmetje mislijo, da drugače ne me bili. Kdaj in kakšni pridejo ti možje domov, lo si lahko vsakdo predočujo**). Da to ne upliva ugodno na moralno življenje naših ljudij, to se razume samo po sobi, Vse to tako rekoč odpade pri majhnih zupanijah, ali vsaj so no dogaja v tako obilni mori.
Zdaj pa poglejmo občinske zastopnike, ki se navadno volijo v starešinstvo. Središče velikih županij je navadno trg, ali pa sploh tak kraj, kjor so nahajajo tako imenovani napol olikani, ki niso ne gospod no kmet. Trgovci in na pol olikane! v takih krajih se nekako združijo in z vsemi možnimi sredstvi delujejo na to, da se v katastralnih občinah zunaj središča volijo lo taki možje, ki so njim po godu, ne glede na to, al! je tudi ljudstvo ž njimi zadovoljno. Kakošni so odločilni možje v dotičnem središču v moralnem oziru, je tudi znano. Ne malokrat se pripeti, da v občinskem zaslopu večkrat čepe najslabši možje, ki nimajo ne razuma no smisla za svoj poklic. Ali voditelji v središču hočejo prav tako imeli, da lažje dosegajo svoje postranske namene. Enkrat na leto pridejo ti možje skupaj, da potrdijo preudarke; o računih ni treba govorili, ker ti so nepotrebni, tako mislijo nekatera starešinstva. Kaj se godi po končani ¦ seji? — Vsi se spravijo v eno krčmo, in tu celo noč in tudi celo dve noči in cel dan zabijejo z igranjem in popivanjem, tako, da nekateri starešini Še le tretji ali četrti dan vsi krmižljavi in potolčeni pridejo domov. Pripetilo se je celo, da.so pijano starešine v gnojnem košu  na dorb peljali***).  Kaj  ne,
•) Našega g. dopisnika gorečnost za male županije je po našem mnenju prevelika; nasprotniki se žo oglašajo s tehtnimi razlogi! Sicer takih -velikih županij» je le malo! Uredn.
**) Ali ni Vaša nadarjenost v slikanju takih prizorov. — preživa? Nikar pretiravati! Taki ljudje, ki se vedejo po Vaši sliki, so pač tako malovredni, da dobiš vedno dovolj prilike za pijančevanje. Sice;r j?a ni ne take sile s temi dolgimi potmi do ob$.'.{gsarnta! Ure d.
***) To je pa-res že,.strahota,,' kar pripovedujete 1 Za Boga, kje pa je taka *uzor» občina ?!' Uredn.         .....- -
i/Lt-?i*!fv;^Mfy^*Wi:*". \ ~
lep prizor,> »komunskega" moža pijanega | domov voziti a«; pa tud« roditi t? Včasih se dobi" kakega pametnega in pridnega moža, ki ni posebno naklonjen takemu življenja in ni vajen ne i^ri ne pijači. Ko je pa ta mož prišel v *¦'• i"ešinstvo, je poslal »sled slabe družbe in vsied,, svojih slabih tovarišev velik zapravljive in igralec, kajti po več ur oddaljen o.l doma ni smel sam domov, moral je Čakati »korooanijo". Vsaj vsi zastopniki ene oddaljene katastralne občine se smatrajo vezane drug na drugega in le skupno gredo na dom. Ker so v središču j župnnije navadno trgovci, obrtniki, krCmarji itd. ob enem tudi občinski zastopniki, zato starešine zunaj središča imajo nekake ozire in si ne upajo na dom, da bi poprej ne obiskali vseli teh krajev in tam se ne udeležili dobrega kosila in večerje. Ker je navadno :-= soja zaradi preudarkov le v zimskem            m ker se jim zdi, da doma ni siljpti'               zato se jim nikamor ne mudi in cei. pravijo, Ako je kal; pameten med h, sili domov, ga drugi prevpijejo in rud . id mora tudi ta z volkovi tu liti, U.i -'• i»ii tem se druge reči dogajajo, jo tudi znano. Ali o tem norem govoriti. Vso drugače jo pr majhnih županijvh. Tu vaega tega treba nI Ob nedeljah poprMne, ali pa tudi n« kak delavnik, se zberejo občinski možje pri županu in po končani seji se razidejo vsak na svoj dom, ako ni župan kremne Kdor pridno opazuje vse gibanje našega ljudstva, ta ve, kako je! Iz uradnih spisov se malo izve. Zato je treba poslušati može na deželi, ki živijo mej Ijud 'vom in imajo vse pred očmi, ki prav dobro poznajo vse hibe nase občinske uprave.
Na deželi, žal. smo prišli tudi tako daleč, da naši kmetje le ob nedeljah in praznikih svoja opravila opravljajo v občinski pi-
nici. Ako župan in tajnik tega nočeta, po-
i ., ;o prav. Ali, cesto se dobijo županstva,
•   nedeljah   zjutraj   pted službo  božjo
¦ -..i ..-imvajo s strankami.  Ker je obcinar v
. : županiji oddaljen po več ur, zato na /,,-odaj vstane in hiti k županstvu, da i'l<iuvi svoje opravilo, češ, pri maši bom tam. Ako je žapan vesten in se nekoliko dii nn cerkveno zapovedi, potem so ^utegne zgodili, dn stranka zadosti svoji krščanski dolžnosti, Koj pa, ako je nasprotno ? Kaj se zgodi v tem slučaju, je vsem znano. Mej službo božjo so plačujejo delavoi, so spisujejo živinski potni listi Ud. In vendar bi morala biti županstva tudi v tem oziru lep izgled, Vsega tega ni treba pri majhnih županijah, ker tu ni treba več ur zgubljati, sni če ne danes, stopi jutri " občinsko pisarnico, ne da bi mu bilo treba ;>•¦ v«f ur hoditi in cel dan zamuditi. (Dalje pride).
DOPISI.        j
iz Podbrda ni Tolminskem, 15. decembra. — Ker se že <:-:.ij časa nisem oglasil v .Soči",   dovolite mi zopet enkrat par vrstic.
Kakor je bilo .Soči" že sporočeno, smo dobili učitelja in sicer v osebi g. Rudolfa Jelenčiča. Ljudstvo je s šolo sploh zadovoljno, g. Jelenčič pa si je v kratkem pridobil naklonjenost tistih, s katerimi pride v ožjo dotiko.
Na Grahovem je danes seja obe. starešinstva ki utegne biti jaso zanimiva. Mogoče Vum o izidu sporočim. Toda — za koš ne maram pisati!
Sicer tudi ni posebnih novic. O železnici
molči   .Soča"   ko  grob.....—. Toda —
pardon — prišel sem iz takta! ( - Kaj pa hoče pisati? Napišite pa vi par člankov! Uredn.)
Kolikor meni znano, se dosedaj še ni našel slovenski časopis, ki bi se bil spodtikal na tem, da je uradni jezik trgovske in obrtne zbornice kranjske, v koji ima .narodna" stranka • ioo, — nemški; da občujejo ijubljaiK: . narodni" trgovci nemški mej sabo; d. ; .čijo «narodni» zastopniki, »narodnih* ljubljanskih trgovcev, nemščine popolnoma nezmožne Slovence v nemškem jeziku; tuko, da se vrši v pravdah, kjer so tožitelj, njega zastopnik, toženec in sodniki Slovenci, tožba, obravnava in razsodba v — nemškem jeziku. Ne, to že ni več škandal! Toda: Dummer Bauer, das verstehest du nicht! Kaj ne?                              _ n# _
Iz Polja pod Ljnbljano, 14. dec. (— Dvojezični poštni pečati.) Gotovo se bodete čudili danes, g. urednik, ko dobite moje pismo, na katerem bode poštni jin&il slovensko-nemški. Tudi jaz sem se iif.ii !.-> čudil, ko sem zagledal dne 11. t. došlo i, :. s;uo s slovenskonemškim pečatom zaznan.* ,.. Poizvedoval sem, kako je prišlo vendar .¦-., .. premembe. Zvedel sem, da je županstvi,- :;il»silo poštno ravnateljstvo v Irstu u ; :ošnji se je takoj vstreglo. Čast zavedi!: ,:.-. /upaiiu. Ker je tako malo truda, je pac *M-..ota za ona županstva po slovenskem, .V,er se na poštah še nahajajo nemški poštni pečati. Kjer je pa župan toliko nezaveden, naj delujejo na to domoljubi in dramijo nai zaspane župane, da se povsod! znebijo sramotnih pečatov. Zahtevajmo, kar je našega I                                      J   g«
Oamače Ii razne novice.
Dnhorske ia  cerkvene novice. —
Mons. dr. hi a h n i č bo posvečen 7. februarja. Kuratom v Pevmi je bil imenovan C. g. Jožef B u d i n, preganjani kaplan pri sv. Ignaciju v Gorici. — Prebivalstvu v Pevmi je bila s tem izpolnjena vroča želja.  Uverjeni smo, da C. g. B. dobi v Pevmi hvaležno polje za uspešno delovanje v vsakem pogledu. — Na njegovo mesto pride iz Komna  kaplan č. g. _ J. Koršič, češ, da je jako pohleven gospod, • o katerem  se  nadejajo  merodajni duhovni ' gospodje, da jim ne bo delal takih preglavic, kakor odhajajoči   g. Budin. (Iz  Pevme  nam dalje poročajo, da novi kurat bo imel drevi že polnočnico z navadnim »ofrom"; to se je zgodilo na splošno željo duhovrjanov).
Na mesto Koršičevo pa pride č. g. kaplan Alfonz Blažko iz Podmelca. — Uverjeni smo, da naše ljudstvo bo zadovoljno s temi tremi zamenitvami.
Na mesto C. g. vikarija Pipana na Gradišču pojde šempaski kaplan č. g. Fr. Guzelj. Castitamo Gradiščanom na tej pridobitvi skrbnega duhovnika.
»Rimski K a t o I i k* bo izhajal v Ljubljani pod uredništvom dr. Aleša Uršeničnika, tajnika »Leonine*. ki bo list izdajala.
Znani rodoljub č. g. Josip Furlani v Villi Vicentini je postal ustanovnik slov. Aloj-zijeviščn.
Za slov. Alojzijevišče dohajajo darovi prav pridno iz premnogih občin! Opazujen. pa neko čudno razmerje med duhovniki; jedni delujejo in darujejo za »Slogine" zavode in za Alojzijevišče z jednako vnemo, dočim odločni prislaii .P. L" so povsem mrzli do •Sloginih» zavodov ali jim ce!6 nasprotni (izjeme so tudi tu), a z veliko gorečnostjo agitujejo za slov. Alojzijevišče, cesto v očitno in nameravano škodo »Sloginim* zavodom. Takim gospodom svetujemo malo manjšo mero napačne gorečnosti, sicer se oglasimo tudi mi; oba namena lahko uspevata brez tekmovanja! Toliko kot prvi svarilen klic, iia ne bo nepotrebnega razdora tudi tam, kjer ga ni prav nič potreba.
Mesto voščil za praznike in novo leto so začeli v zadnjih letih dajati raje v dobrohotne namene. Pri nas Slovencih se ni še nič kaj udomačila ta lepa navada, pač pa raje dajemo zaslužek c. kr. pošli ter pisarimo, da nas prsti bole, Čemu ta potratna nadlega 1 Proč ž njo! — Pri nas imamo nujne narodne potrebe v Gorici, tem torej naklonimo kaj podpore, ne pa metati denarja za pisma in znamke I
Dh gremo z dobrim zgledom naprej, se odkupi naša »Goriška tiskarna* s sledečimi darovi: Za »Slogine" zavode 30 kron, za glasbeno šolo »Goriškega Sokola" 30 kron, podpornemu društvu slov. visoko-šolcev na Dunaju 10 kron, slov, dijaškemu podpor, društvu v Gradcu 10 kron, družbi sv. G. in M. za Istro 10 kron, Bratovščini hrval. ljudi ti Istri 10 kron.
Vse one rodoljube, ki se hote odkupiti, naj nam naznanijo do 30. t. m. in vpošljejo odkupnino. V »Soči" 31. t. m. naznanimo imena in poziv, naj teh dobrotnikov, ki so že izvršili svojo novoletno dolžnost, nikar ne nadlegujejo novoletni šeškarji, ki so bili itak že ptačani za vsako uslugo.
Pust v adventu. — V Gorici imamo vedno dovolj zabave! Za pustom v septembru je sledi! pust ce!6 zdaj v adventnem času. — Povedali smo, da goriškim Iahon-čkom je skočila v glavo velemodra misel, poslati namestništvu prošnjo, naj iztira iz Gorice tiskarja in urednika A. Gabrščeka. Lahonska »Sentinella" je zdaj priobčila ono prošnjo. Prav od srca smo se nasmejali, ko smo prečitali ta »duhoviti" in temeljiti spis. Evo v kratkih besedah njega pomen:
Prosilci nagtašajo sicer svoje liberalno stališče, boleči se zavarovati proti očitanju, kakd se slaga ta prošnja z liberalnim duhom, in trde nič manj in nič več, da njihovi prošnji je ireba vstreči prav vsled varstva liberalnih načel. — Po tem uvodu milo zdihujejo po Ustih krasnih časih, ko je »vladala popolna harmonija med Lahi in Slovenci". (To pomeni, da so jim cede pohlepne lahonske sline po Ustih bajnih časih, ko so Lahi lahko slepnrilj in odirali Slo- j vence, kakor pi sleparijo še dandanes nekateri njih »t:v jnoni", dokler tudi tem ne stremo peklenskih perutij).
Oh zdaj pa nikdar, nikdar več, Veselje preč je — preč! In kdo b» se ne razjokal ? Kdo bi se ne jezil nad tistimi agitatorji slovenskimi, ki uničujejo tako ginljivo slogo med Slovenci in Lahi! In res, pravijo dalje v prošnji, kmalu ne bo več mogoče živeti v Gorici, kajti nekateri semkaj pribegli hujskači so tak6 na-dražili slovensko ljudstvo proti Lahom, da preti slednjim poguba.
Najhujši med temi hujskači je Andrej Gabrščekiz Kobarida, zdaj tiskar v Gorici! On neprenehoma draži po svojih tistih in drugače Slovence proti Lahom, posebno pa je napovedal vojno (bojkot) laškim trgovcem; razmere so postale vsled tega že neznosne! V interesu splošnega miru v deželi je torej potrebno, da se ta človek odstrani iz Gorice (— Vislic še n;so predlagali; kako so milostljivi * —). Vrhu tega je bil že dvakrat kaznovan pred porotnim sodiščem. (Tega seveda niso povedali, da so ga sodili njegovi najhujši nasprotniki iz laškega ta-borja; kje drugod bi ga bili oprostili! No, in vrhu tega ste bili obe obsodbi njemu le v čast, ker je odločno branil pošteno ime slov. prebivalstva v okolici).
Vsled takd tehtnih razlogov torej prosijo, naj se odstrani iz Gorice ta Andrej Ga-bršček.                                                     J
Tu imamo jasen dokaz, kakd zaslepljenost v Gorici meji že z norostjo! Kak6more količkaj pametnim ljudem šiniti v glavo, da je sploh mogoCe na kak način odstraniti iz borice moža, ki je sin te dežele in ima tu eno med lepšimi obrtnimi podjetji, je torei davkoplačevalec boljše vrste, je predsednik,
podpredsednik, tajnik ali blagajnik raznih društev itd?! — Da, da, potreba bi bilo, da bi se iztirali iz Gorice razni hujskači ki niso ne deželani ne državljani, ki so došli iz tujine ter tu Žive bodisi ob obrtiji, ob slepariji ali pa meščanom v nadlego. Tu imamo ljudi iz Italije, ki so že sleparske konkurse napovedali, vsled česar so imeli opravila s kazenskim sodnikom, a niso bili iztirani in sleparijo dalje. Tudi taki ljudje se brigajo za — odstranitev tega grozovitega »mangia italiani* Andreja Gabrščeka iz Gorice.
Radi verujemo, da nekdo v Trsta bi rad ustregel želji goriške irredente. ali — U šmentrani avstrijski zakoni so tako reakci-jonarni, da ne dovoljujejo tak6 ginljivo liberalnega čina. Da pa mladi gorUki juristi krpajo take duševne norosti, je dokaz, kako piškavi si ti laški doktorati na graškem vseučilišču, kjer se sleparijo laščine ne dovolj vešči profesorji, kateri vsled tega jahajo že skozi desetletja slabo priučnega ,simelna".
Za Bažlčnico »Sloginlh zavodov" so darovali naslednji dobrotniki: Zastavljalnica in hranilnica 100 gld., Alfred grof Coronini 10 gld., Goriška ljudska posojilnica 10 gld., prevz. knezo-nadškof dr. Zorn 15 gld., dr. Ant. Gregorčič in novi škof dr. Mahnič po 10 gld., Duhovniki v Rudolfinumu iiožili 5 gld. 60 kr., po 5 gld.: eksei. Franc grof Coronini, gff b»r- Winkler, dr. Turna, dr. Stanič, pl. Ilijasevie" (po »Goriški tiskarni"), župan v Mcdani Toros Franc, dr. Filip, prelat v Rudolfinumu, msg. Košuta, msg. dr. G.ibrijelčič, dr. Pavlica, Neimenovanec, vikarij Pavlica; 4 gld.: Ant. Kuštrin, po 3 gld.: gospe dr. Ližjakova, dr. Rojčeva, R. Lebanova, gg. dr. M. Kerševaui (po »Gor. tisk."), Iv. Kavčič, trg.; 2*50 gld.: gospa Matilda rrofinja Attems; po 2 gld.: gospa Matilda groflnja Coronini, gg. tir. Jos. Tonkli, dr. Nik. Tonkli, Andrej Kocijančič v Pod-gori, dr. Abram, gospa dr. Kosova, gg. ravn. Hafner, Nekdo, msg. Bensa, msg. Kumar, dekan Košuta, msg. Marušič, neimen. prof. veronauka, voj. kaplan Murzidovšek (po „Gor. tisk".), Bielecki, Katnik Iv.; po 1-50 gld.: gg. msg. Kofol, kaplan Budin; po 1 gtd.:gg. gg. župnik Milost, ravn. gluhn. Lenarčič, učit. Rudež, c. kr. notar Kavčič, trg. Koren, krčmar Reja, zid. mojster Mozetič, prof. Cerin, kaplan Zorati; po 50 kr.: gg. msg. Abram, msg. Mercina, gospa P. Draščekova, g. Jos. Dekleva. Skupaj 27» gld. 50 kr. — Dalje so darovali v blagu: gg. Chiurlo, Mose, Peter Tomasini in Franc Pertout mnogo tkanine (za obleko), \gg. Likar in Jeretič veliko šolskih polrebščin, g. pl. Hijaševič 4 kape, g. Fon 4 kape, rodbina Dominko 24 robcev, g. Budin 2 molitvenika, g. Jernej Kopač mnogo sladčic, g. K. Drašček 200 kolačev, pek g. Gril jerbas kolačev, g. Jos. Presl veliko peres in 5 šk.itl i za peresa, Mihu in Janez Fagunel iz Mirna usnja. -— Obdarovanju je bilo okolo 800 otrok, in sicer je dobilo: 100 olrok novo obutev, 15 klobuke in kape, 100 dečkov in 141 deklic celo obleko, drugi pa samo jopiče ali hlače, srajce predpasnike, rute, molitvenike, škitlje itd., 45 otrok v otr. vrtcih pa ruzne igrače. V imenu obdarovancev in njih roditeljev izreka vodstvo omenjenih zavodov vsem blagim dobrotnikom iskreno zahvalo. Bog jim povrni! Ob enem pa se priporoča isto vodstvo še nadalje za blagohotno podporo, ker še primanjkuje sredstev (okoli 350 gld.) v pokritje stroškov te »Božičnice".
Za bo žičnico ženske podružnice dr. C. in M. so darovali: Baronica Teuffenbach v Gorici 3 gld. — Baronica Tereza Basutti v Solkanu 6 parov nogovic. — G. Bauman sladčice.
Pri sv. Antonu v Gorici je še vedno vse tako, kakor hočejo goriški Lahoni; pri vseh zornicah do danes je biio laško petje, kar je po srcu tudi novoga upravitelja g. T c ni siga. Župnik, pod katerega spada ta cerkev, ni imel toliko srčnosti, da bi bil naredil red in zapodil iz cerkve drzne la-honske nmeševalce.
Preiskava proti onim, ki so odnesli iz cerkve razne slov. knjige, se je pridno vršila. V videmski »Patria del Friuli" se grozno repenčijo proti našemu tiskarju A. Gabrščeku. ker je reč ovadil državnemu pravdništvu, imenovaje ga ,spia\ katerega bodo zaničevali iz dna svoje duše! Joj, to ga bo bolelo! Biti zaničevan od raznih iahonskih lopovov, to je res huda kazen! Ali vedite, da je podat ovadbo s svojim polnim podz p i som. ne brezimno, ker si tega ni upali, pristojna cerkvena oblast. To pa ni »vohunstvo", marveč edino pravi koraS v teh topovskih razmerah, v katerih živimo.
Dopisnik v .Patriji" tudi že ve, da za ta ničevi čin se bodo laški junaki zagovarjali le pred — preturo. Je že mogoče, saj so se zagovarjali le tamkaj tudi oni lahoni, ki so pobili jednega Slovenca ob Badenijevem dohodu.              ^^^i^.
Che apjjeffioV *-* ^Q»»riere" pripoveduje, da Gorica in Furlanija bi lahko imel.i — ako bi \t hotela L! -r— trUda štiri državne poslance! ()df kod, katere?! -~ Lepa je ta: jed na tretjina prebivalstva:'n.ij bi imela štiri državne poslance,*" d ve tretji nska slov. večina y& — enega! Take .liberalne" želje se rode v »C^j^mlšivu?
Šaljivi Brivce se prodaja v Gorici v dveh tobakaruali pri g. E. Jelersich v Nunsk* ulici št. 3 in pri g. J. Schurarzu v Šolski ulici št. 2. nasproti cerkve sv. Ignacija. Vsak list stane (i nov.
[Jpravništvo »Brivca".
Društvene vesti.
Slovensko narodiio-polltleno društvo „Sl0L»* v Gorici vabi na izredni občni zbor, ki 3e bo vrSil v nedeljo 27. t. m. v Kojskem ob 2, uri popoldne po.polud.in:ki službi božji v prostorih g. Franca MariniCi, krfruarja. — Govorili bodo: i. Drživni in dež. poslance dr, Ant. Gregorčič: o delovanju naših drživ-nih poslancev. — 2. Deželni poslanec in odbornik dr. H. Tiiin.i: o občinskih in sodnij-skih zadevah. — 2- Deželni poslanec Janez Berbuč: o volitvi v peti skupini. - 4. ('I.ui osrednjega odbora kmetijske družbe E. Kluv-žar: o sadjarstvu. V Gorici, dne 21. decembra 1890.           Dr. Anton Gregorčič, predsednik.
»Ctorlška Čitalnica" je imela v soboto ob G, zvečer občni zbor; udeležba je bil.i še zadostna. — Zborovanje se je vršilo po navadnem redu, ki je določen v pravilih. O gmotnem stanju spregovorimo morda prihodnjič nekaj besed.—Novi odbor je tak6-le sestavljen: predsednik res, svetnik Fran Vodopivee, deiiarničar prof. Fras, t.ijnik gosp. Andr. Lasič. pred*, nam. prof. A. Šaute), odborniki pa r gg. Blažou, Premrti, Cvajc iu Bajec.
Tudi letos priredi navadni Silvestrov večer, na kateri opozarjamo že danes.
Zn loterijo ženske ,,'oJružtiiee sv. C. in M. so došli dalje ti - le darovi: Gospa Franc. Jaki! iz Rupe li«*no namizno svetilko za gosposke sobe. — Gospa Euilija Rudež pl, Greši;* iz Gorice krasno garnituro za pivo (6 oseb) iz barvanega stekla. — G.čna Vir-ginija Garlatti iz Kanala košek za posetnice (lastnoroč, delo). — Not:ir g. Jos. Kavčič v G. ličen vrč. — G.čna Anica Kavčič okvirček z Jezuščkom, g.čna Marica Kavčič pa košek za zavitke (lastnor, delo). — Gospa Karolina Fuganel iz Mirna eleganten service za de-sert. — Gospa Dukič iz Sežane fino škatljo za cukerčke. - G.čna Viktorju Bizj.-Aova iz Dornberga nazidni okrasek za obešenje žepnih ur in umetno vezano blaginico (lastnor. delo.) — G.čna Gizekt Bizjakova nazidni kešek (lastnor. delo.)
V denarju: Gospa Amalija Pignatari iz Črnič 2 gld. — Gospa Figi h Osla vije 50 kr. — Preč. g. dekan Hvalica iz Št. Petra 3  gl.
Kakor je videti, ho ta loterija zelo zanimiva; vsi dobitki bodo pred sreekanjem razstavljeni v dvorani goriške Čitalnic
Ostala Slovenca.
C lični napisi v LJubljani. — Kak6 Slovenci preradi ostajamo na pol pota in se v svoji neizmerni pravičnosti uklanjumo tuj. , ceni,   nam je najbolj drastičen dokaz vprašanje o uličnih napisih v Ljubijani.
Pred par leti je sklenil mestni z." lop ljubljanski, postaviti izključno slovenske ulične napise v Ljubljani. Deželni odbor je ta sklep razveljavil. V mestnem zastopu je sledil odpor. Ce se ne motimo, je dr. Tavčar s hvalevredno odločnostjo utemeljeval' predlog pri-' ,žbe na upravno sodišče. Dejal je, da tudi Ljubljana drage volje postavi dvojezične napise, ako isto store Maribor, Celje, Celovec, Gorica, Trst. Na desnem bregu so se tudi res postavili slovenski napisi, na levem pa ne. Upravno sodišče je potrdilo sklep deželnega odbora. Ali kdo naj ga izvrši v Ljubljani, kdo naj sname slov. napise, ako mestni zastop tega noče ? — Toda ta — je hotel! Začel je nabijati dvojezične napise; res, da nemški so ua drugem mestu in manjši od slovenskih.
Deželni odbor se je pa med tem spremenil. Ako bi mestni zaslon — kakor v Pragi — isti sklep ponovil, iti prišlo to vprašanje zopet v deželni odbor, kjer sedi zdaj tudi isti dr. Tavčar, ki bi lahko pripomogel, da se reši v /.mislil njegovega utemeljevanja v mestnem zastopu.
Toda sinoči smo prejeli iz Ljublj.,.;j tO'le brzojavko:
»V današnji seji mestnega zastopa je predlagal dr. Vinko Gregorič, naj se po-postavijo v Ljubljani s a m o slovenski ulični napisi. Dr. Ivan Tavčar je I' r a n i I Nemce in dvojezične napise. Gre-goričev predlog je p a d e I."
Svojim očem nismo verjeli, ko smo citati dvakrat, trikrat to brzojavko! Ali je kaj takega mogoče v središču Slovenije? Neinti in Lahi nimajo nikjer ni najmanjšega obziru za Slovence, v Ljubljani pa .slovenski radikala" zagovarjajo Nemce, ko bi jim morali s lob z a n i k a t i |.r..vico do obstanka, • -Pričakujemo natančnejših poročil. Povemo p.t, da zagovorniki dvojezičnih napisov v Ljubljani pri sedanjih razmerah, ko nam v Gorici iu Trstu ne privoščijo uiti ljudske šole, med Sluvi-ncr na Goriškem zguhe za vselej še oni ugled, kateri so doslej morda Se ohranili.
Trst. -~ Javni shod društva »Klinošl-v IV. okraju ni v ničemer zaoštaf za drugimi. V/.lic silnemu dežju se je zbralo v dvorani gostilne »Gospodarskega društva* na Greti do 400 mož iz vsega razsežuega okraja. Tu je bil prirejen poseben oder za odbor pol. diušiva »Edinost*. Poročilo g. pDšl. Dollen/.a je bilo temeljito in pregledno iu so je volilni pohvalno vzeli na znanje. Posebno lepo iu do srca okoličanom so govorili gg. dr. Ryb;if, dr. Protner iu dr. Gre-gorin. Tudi okoličani so jako razumno posegali v razpravo. Po »hodu je bila lepa zabava z govori iu petjem, koje so zvrSevali pevci društva ,Adrijek. — Koncert »Slov. po v. društvu", ki je bil 13. t. m„ je prekosil vse dosedanje koncerte v Trstu, itedulna dvorana gtedališča Itosscti je bila premajhna, in ko bi ne bilo dežja, bi bil došel odbor društva v veliko zadrego. Toliko je bilo zanimanje za ta koncert. Gmotni vsprh je seveda najpovotjnejši, moralni pa sijajen. Izvajanje Ilubadovih narodnih pesmij je izzivalo prave viharje naudušenja. Pevci in pevovodja smejo biti zadovoljni in ponosni na takem vspehu. — V Hojami bodo počenši z novim lelom 1S1>7. v tamošnji župui cerkvi italijanske prepovedi. Znani Jurizza (Jurca) je pridobi! nekaj somišljenikov, ali bolje je pri-
Podlistek.
Mati in sin.
Dve pripovedki srbske kraljice Natalijo.
I.   Mat I.
(Konec). Uboga mati!  Dobre je govorila; toda .ni vedela, da je to črna Spletka  samo izmislila, kako bi jo iz rodbine odgnala tja, kjer jej dete ložje ukrade.
Naposled se Hudobi in Spletki posreči, in nekega dne odide srečna Mati iz hiše, v kateri je tako dolgo preživela. Vzela je tudi sina seboj, ker se je bala, da ga jej ne ukradejo.
Ni minilo dolgo časa, in Mati občuti oni udarec, kateri sta jej prizadela Hudoba in Spletka. Nepoznane roke so jej ukradle sina v spanju. Ko se prebudi in ozre" na sinovo posteljo, da vidi, spava li in da mu r, materinim jezikom kako zapoje, vidi, da ni vec sina.
Zavpije mati in kakor ranjena levinja steče v druge sobe, kjer se jej je sinček cesto igral. Težka slutnja nekdanjih sanj se polasti njeno duše, in misel na to spravil jo je do obupa. «Sin moj! Sin moj!» — kliče preplašena mati, «Siu moj! kje si?» Toda namesto veselega odziva otroškega glasu, ki se je tako zvonko razlegal po sobah, jo odmevalo žalotno: <Sin moj! Sin moj!»
V silnem obupu pogleda kvišku, ko zagleda nad seboj Hudobo.
Ha, ha, ha! — zakrehečo Hudoba nad njeno glavo — zdaj si popolnoma nesrečna. Nima?, več sina; ne boš ga več videla!
«ITsmili se, usmili! — Zakaj me ločiš od mojega otroka? Saj potrebuje negovanja materinega! Kdo ga bo ljubkoval? Kdo mu bo vi vil v dušo ono blagost, katero mor© samo srce materino? Usmili se Hudoba! Vrni mi siu a!»
Toda Hudoba se strašno nasmeje in — odleti. Ostane sama Mati> tužna in obupana, puleča si goste lase in pla-kajoča na glas.
Jaz. ga moram najti !> zavpije obupana mati in kot blisk steče iz hiše.
Tekala je, dolgo tekala! Potokv in reke, brda in doline niso bili nikake zapreke xa srce materino. Od dne do dne jih je preletavala kakor laatavica. Od sela do sela, od mesta do mesta je begala mati razpletenih las; [in mnogo vsmiljenih src je tužno pogledavalo na ubogo mater, ki ni imela drugih vsklikov razven onega: «Sin moj! Sin moj!» Toda kdo jej pomore?
Tako so minuli tedni in meseci in obupana mati nikakor ni zvedela, kaj jo Ž njenim sinom. In žalostna jesen je pobrala celo" poslednji listek s cvetne odeje zemske, in hladna in dolga zima se je vspenjala z oblaki nad svetom, da ga pokrije s snežno odejo.
Nastopi zimska noč. Hladni sever je žvižgal ono strašno pesem, ki nas čaka, kadar jo poslušamo iz toplih sob, kakor napev preganjanih duhov. In brez dvoma pretresajo razjarjeni duhovi zrak svojim piskom in javkanjem.
V taki noči, daleč od sela in toplega prenošiča, je hitela uboga mati naprej. Gosta tema se je razgrnila nad svetom, da ni bilo niti prsta videti pred očmi. Toda ona hiti naprej. Mrzli duhovi so letali okoli nje z divjim tuljenjem in frfraje s strahovitimi krili so jej zasipali zdaj snežne kepe v lice in oči, zdaj jo zgrabili prek ledij in jo začeli vleči naprej; zdaj zopet izlete" pred njo in se jamejo piskaje in vriskaje kolobariti, vzdiguje" v višino stolpe snežnega prahu in zasipaje" z ostudnimi smetmi steze, po katerih je ona tekala. Ali srce materino^ ne občuti tega strahu, nego hiti naprej vpijoč obupnim glasom: s Sin moj! Sin moj!>
Prezebla in obupana je letela tako skozi temno noč, spremljevana piskom in vriskom nočnih duhov, ki so se krohotali nad njeno tugo. «Sin moj! Tolažba moja!» vpila je tužna mati, in mrzli veter je žvižgal na to vpitje tako močno, da jo zadušil njen glas pri prvem zvoku. Vendar pa ni zgubilo srce materino nade, da bo zopet videla svojega sina. Vedela je, da je milost božja velika in da se On naposled usmili tuge in trpljenja materinega.
Nekega dne dospe trudna in na pol v nesvesti v neko
silil veft Slovencov, da so pcJpisali proSnjo za ital. prepoved, kar jim je škof. ordinarijat drage volje privolil. Cujemo pa, da je popi. I. Nabergoj podal prošnjo s 3000 podpisi na isti ordinarijat, da se v rojanski župni cerkvi ne vpelje nič novega v jezikovnem pogledu, ali ta prošnja je ostala neuslišana ter moremo smatrati vpeljavo ital. prepovedi le kot odgovor nanjo. — Povsod enako! — Pred nekaterimi dnevi se je dogodila pri Sv. Križu ta-le nesreča ali zločin: V mraku so odšli iz te vasi na ribji lov Jos. Gustin, Ant, Ver-glnela, Jož,. Bezin in Iv.Sedmak. Okoli 10'/» •ve so jih ljudje še videli v ladji, a kmalu za tem pa so culi, ko so trobili italijanski ribiči v rogove, katere rabijo le o meglenem vremenu. To se je čudno zdelo tamoSnjiin prebivalcem, ker ni bilo nikakc megle. Kmalu potem je izvlekel pri Devinu neki ital. ribič v svoji mreži mrtvo truplo — Gužtinovo. O drugih treh se pa nič ne ve doslej. Ladjo so našli. Ljudje razno sodijo, najveC pa mislijo, da so ti štirje bili umorjen po ital, ribičih, ker so bili zadnji čas vidni pn>piri med ital. in našimi ribiči, Vsi ti možje s» bili najbolj čislam v občini in jako mirne narave.
Utra, - Zadnjič smo t.o, omenili v .Soči*, da razsaja v Pulju legar (tifus). Po t-oročilih iz tcpM mesta postaja ta strašna i>piikinija, ki t: ija od meseca septembra, vedno s.!ii«>p. Promet \n-ki, javna sh.ijulUč.i so prazna, imovibj*i ljudje so zbežali iz mest.!. Do 12. t. m. je ztolelo 7<il oseb, meil t.uii Mi tojaki. Pumorbki zdravnik dr. M.i-tatiscliek, ki j«* pri zvrftevanju svoje dolžnosti tii. 1 i dobil to bolezen, in s* mu je vsled iste zmeSulo, je skočil skozi okno Mtt«'ira nadstropja morilske bolnišnice na kamnit tlak in o.-tal mrtev na mestu. Ako primerjalno Mevilo oboblh Številu pndMa^lvu .">0,000 dirt z vojaMvom \red, moramo priznati, <la j.- sedanja epidemija lesarja najvičja, kar jih je bilo doslej v Kvropi.
Gradec. - Movnisku akademičua mla-ilina je Z(»ptrl enkrat pokazala, kako \e ceniti ?a narod zaslužne može, Akaileiii.-bhn. druUvo .TriKlav* se je zbralo zvečer ."». t. m. miiogoAb-viliio, da v izrednem blaiinmliiiMii zborovanju imenuje častnim članom slav::«ya naSej?a pesnika A. Aškerca, ki je vzor in od nekdaj to ljubljene«- slov. ml i.liiir. K »j po otHniUi zborovanja je predložil pr.-d-.ednik v. Sen čar to imenovanje, potem pa je j». pravnik Spiiidlei-utemi-ljeval ta pr< dlnj; t veliko '^'ovonioHljo, Zbor je prr-dlo/ sprejel in imenovanje se je M.ui/>nru takoj br-/ojavilo. - - Še večja iiawliiM'iio>t je bila v sreild, '.». t. m., ko so se zbrali \ si stov.u^ki dijaki, «l.i slave javnim kounr/oiit lejra pesnika. Savzoči so bili tudi v Uradni živeči narodnjaki. iiiiior*o bivftih Tri/I.ivancv in dni-jjih gostov, da ji> bila .sire,- oh.;iriM ilvnran.i skoro pretesna. t'n slavnostnem govoru in po pf fju novo ustanovljenega brv.-stov. pev. društva »SI g<-». -irecil.do s«- je slavij- ,ičevo zahvalno pismo in brzojati, poletu pa so se vralile napitniee iti govori. Med govorniki sia se odlikovala lV>Ij.ek Damanski in Bolgar Iva-n-jv, ki sta go vor i I a s 1 o venski iti pokazala s tem zanimanje z.i Slovence in za naSe slovstvo, posebej p.i za Aškerca. Društvo je poi!,;lo srčno .Vstitko tudi svojemu častnemu članu Stritarju, ki vzlic svoj** OO-h-tne staro^ i   Se   vedno   deluje v   ki>r;>t   i:aro<:.i;   v
čestitki mu j«j društvo zagotavljalo, da vedno goji in ceni idealne nazore, katere je nn vcepil v srce slovenski mladini.
Štajersko. — Slatinski občins..i zastop je sklenil, da bode odslej le slovenski ura« doval. Tako je prav! — Redni občni zbor tzveze slovenskih posojilnic* je bil 18. L m. dopoludne v Celju, v novem »Narodne;- komu«.— 5. t. m. se je vršil občni zbor «Celj-skega Sokola« v čitalničnih prostorih »Narodnega doma>. Po blagajnikovem poročilu znaša zaklad za zastavo že 600 gld. Starostom je bil izvoljen zopet dr. Brenčič, drugi odbor je ostal stari razun S. Magoliča iridr. Slavika, katera sta bila na novo voljena. Člani »Sokola* so se obvezali, da bodo odslej rabili le vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda in jih priporočali vsem uarodnim ro-dovinam. — . Vojniku so ustanovili slovensko posojilnico, ki gotovo kmalu nadkrili ta-inošnjo nemško posojilnico.
Koroška. — Zelo mno„ro se v zadnjem času govori in piše o železnicah, katere mislijo graditi po Koroškem proti Trstu. Mnogi se potezajo za železnico preko Tur in Predela, drugi za ono čez Bohinj, Ljubelj itd. V tej reči je slo več deputaciji na Dunaj. Ministri sicer obljubujejo, a kaj se zares zgodi, ni Se mogoče reči. Hožani se vnemajo za krajevno železnico iz Celovca v Itoz. (O tej razpravlja obširneje «Mir» v 114. šl. 10, t. m.) Pri ministru je bila tudi dcpuhuija prosit za železnico iz Sinčevasi v Žel. Knplo. — Na Trbižu so na novo poživili šulve« rajnovo podružnico, ki je več let spala. Kilo jo vodi ? C. kr, gozdni pristav lbukensteiucr in učitelja Trunčuik ter Proš. Kak bnip bi zagnali nemški listi, ko bi bil v odboru družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem kak e. kr, uradnik ali učitelj! — «Mir» v Celovcu bode od novega leta prinašal redno zahavun-po učno prdogo.
Razgled po svetu.
Državni /bor. - ¦ Zbornica poslancev je razpravljala 1<>, t. m. o prur.ifiiuu iniiii-*ter.-tva za deželno hrambo. Jak.; zanimiva so bila izvajanja ministra, ki je dvobojstvo označil kot ostanek barbarstva. Vsi naj bi se združili v to, da se popolnoma odpravi tu nespodobnost, Vodstvo vojske nikakor ne more /deti, da bi se pobijali med sabo oni, ki so poklicani, u,i se bmv proti sovražnikom domovine. Za odpravo dvoboju treba, tla zakon in človeška družba Nima ščitita raz* žaljeno časi. — Zbornica je na to razpravljala o nujnem predlogu dr. I.;, g i nje radi epideio^e v Pulju. Vladni zastopnik je rekel, da je vzrok epii' 'iniji nečistost tal in vod«?. Pmiijivost znaša 7%, Vlada je ukrenila vse potrebno. Zbornica je sprejela nujnost predloga dr. Laginj« in predlog sam. - Finančni minister je predložil proračunski pro\i/.orij za mesec januar 1MI7. —- 17. in IS. t. m. pa je razpravljala zbornica poslancev o proračunu iiiiuistersha za nauk in hogočastje. Za, besedo se je oglasil tudi posl. Spinčie. Govornik je poudarjal, da si Italijan, stranka v Trstu iu v Istri (v Gorici ga že ima! Ur.) hoče sedaj prisvojili godspudstvo tudi v cerkvi iu je tožil, da je naiuestništvo oureklo pravico do rekurza onim duhovnikom, ki vodijo matrik«'. Go\or;iik je zahteval, naj vlada pri-
pomore, da Se zgrade, oziroma popravijo ne- V kurijo, da dovoli vpeljavo madjarskega jezika katere cerkve po Istri terje.izrekel nader, da+*#*fražno božjo v unijalski cerkvi v vseh
ne bodemo morali dolgo čakati na uravnavo kongrue. V nekem kraju Istre je nameščen župnik, ki je italijanski podanik in ne razume hrvaščine, tako, da ljudstvo ne razume njega in on ne ljudstva. To je prav v istem kraju, kjer so nedavno temu demonstrovali proti škofu Flappu, kar je v cerkvi spregovoril nekaj hrvaških besedij. Nadalje je omenjal govorr •'; konvikla v Kopru, v katerem je 60 Italijanov in en sam Slovenec. In v očigled temu razmerju so siljeni hrvaški in slovenski župniki, da morajo prispevati za ta konvikt, kjer se poitalijančuje še ono malo slovanskih gojencev.
Avstrija. — Ministerstvo notranjih poslov je imenovalo ministerskega podtajnika dr. Meeraus-a začasnim zdravstvenim nadzornikom za Istro, in je pridodelilo istega namcslništvu v Trstu. To se je zgodilo z ozirom na epidemijo v Pulju in črne koze v Malem Lošinju. — S cesarskim patentom od IT), t. m. so sklicani na 28, t. m. deželni zbori: češki, gališki, spodnje-avstrijski, štajerski, kranjski, moravski iu goriško-gra-diščanski. — 19. t, ni. se jo vršila pred dunajsko poroto razprava proti tatinski družbi Pnpakosta in tovariši. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede krivnje obtožencev in vsled tega pravoreka (verdiklu) je sodišče obsodilo:   P-ipakosto   in   Stalin   vsakega   na
4  leta,  Affendakisa  na 6 let iu Pribojca ua
5   let težke ječe. Po prestani kazni je Papu-kosto, Affendukisa in Pribojca Utirati iz države, Stalia pa staviti pod policij, nadzorstvo. ~ „Heichswehr" piše, da Italijani v Pulju zahtevajo od drŽave milijone, da priteče v pomoč, zdravstvenemu stanju mesta. K temu dodajo omenjeni list: Taki so irredenli! Kadar jim je pomoči treba, obračajo se ua Avstrijo, češ, trosi milijone za nas; na drugi strani pa prav brez srtiinn upijejo: To ni avstrijska zemlja, mi smo irredenti! Ta opazka lista, ki je blizu kabineta Hmlenijevcg;., je prav umestna, in se more z enako pravico tudi prenesli ua Trst in Gorico. Mi p-i o tem tako-le sodimo: Ako bi Avstrija prisilila La« bone samo na lo, da ndpin pot Slovanom do njihovih pravic, za desni let bi ne bilo niti sledu o iiTeilenli/.niu.
<>irernka, — liiidimpeštiuiHki list „Ma-gyar Orszag" j«> priobčil te dni juko važne »liplomutičlie spise, nanašajoče se na pogajanja med llusijo in Nemčijo glede na trgovinsko pogodbo. Iz teh je bilo razvidno, da preti Ogerski gleiln na izvoz govedi velika škoda. Objavljenje teh spisov je obudilo seveda veliko senzacijo. Policija ju začela takoj poizvedovati iu je dognala, da je neki uradnik poljedelskega ministerstva dotične akte ukradel in prepise prodal uredništvu omenjenega lista. Uradnik se je izročil »hžavneniu pravdnišlvii. V kulturni madjarski državi je pač vse mogoč", karkoli je s sIepar»lvom •. sorodu! -- V ogerski zbornici mngnatov je predlagal povodom adresne razprave kardinal Schlaiich, da se v ndreso sprejme odstavek, izi-izujoči nado zbornice, da poznana modrost Nj. Veličanstva najde pot, po kateri se zagotovi verski mir v deželi. Ministerski predsednik Banffv in minister Wlassics sta se izrekla predlogu in na lo ga je zbornica r«\s odklonila.    ¦ Ogerska vlada je prosila rimsko
prostrano dolino. Zdi se ji j, da j«> to tista dolina, v kateri je nekdaj živ«da, v«>ndar pa, da s«' je tam marsikaj spremenilo. Najpi-v«> za^ledu ogromno steno, katere ni bilo pivj na tem mestu in ki je bila tako strma, tla se ni dalo plezati po njej.
Poisco pota, p-i ga nikjer ne najde, iu da bi splezala vez njo, o tem se ni mojrlo niti govoriti, kajti stena je bila takt) strma in gladka, tla ni mogla niti hitronoga gazela iti po njej.
Hod«'* tako kraj stene zagleda mati nekega potnika, ki je tudi s«'in hitel.
Brate!- — zavpije ona — kdo jo postavil na tem mestu to steno Y>
<To je stena treh vragov - odgovori potnik oni so j«> tudi postavili, da preprečijo pot r-reeni materi. Za to steno so skrili njenega sina^.
Zavpije mati, ko zai^ije, da je njeno dete onkraj vražje
stene. Poleti, da se vspne Čez njo, toda   potnik  jo  ustavi.
«Stoj, kam hote3? — Mari ne vidiš, da je tam strmo'<¦¦>
A jaz jo tam podrem! — zavpije mati.       Bog mi da
moči tudi za to!
In začne z rokama odrivati mrzlo steno; toda zaman! Materina želja je velika* ali mo6 je premajhna, da zruši vražjo steno.
Plaka mati, prosi ljudi, da jej pomagajo; toda ta nima časa, oni ne mara za to.
Tako je delala dolgo pod to steno. Nič je ni moglo odgnati od tega posla, ni Hudoba, ni Spletka, ki sta obletavala od vseh stranij, da jo odženeta od stene, toda se je obupno branila.
Mine leto za letom, pa ona ne občuti utrujenosti! Odriva steno, ker v«5, da jej je sinček tako blizu.
Nad njeno glavo se je vzdigala plavooka Nada in vlivala s toplimi smehljaji brabrost v srce materine.
Hudoba in Spletka se zvijata od velike zadovoljnosti, gledajoča njene muke; ko pa vidita, kako vedno bolj in bolj dela, zapovesta vragovom, da podprejo s svojimi nečistimi tacami steno. Toda že je bilo prepozno: materina mod omaja steno in trije vragovi, ki so jeli omahovati, ja mejo obupno javkati.
Stena se vedno bolj  in  bolj maji in  plavooka  Nada s«»p«»«v-e ohruhroni Materi: * Lo naprej!-Sin moj! Kje siv.; zavpije mati.
Mati! Mati! začuje se glas njenega jedinon, toda to ni bil v«'č glas malega deteta, ampak zrelega dečka, ki vzradosti z mater novo močjo. Poskusi še enkrat in /. nenavadnim treskom se zruši stena.
cKje si, sin moj!- zavpije radostmi mati.
Tu sem, mati! Zdaj ni več moči, ki bi naju razločila! In trije vragovi, kje so!->
Ne boj so jih! Jaz sem jih vkoval in zdaj jih bom kaznoval, da ne bi mogli drugemu storiti zlil.
Radostna mati objame sina in ga ljubkuje plakaje; ta jok pa ni bil več obupano, nego solze srečno matere, ki je vnovič našla davno izgubljenega sina.
Mi.j tem se začuje nad njima obupen krik. Hudoba in Spletka sta priletela, da ju razločita, pa vse je bilo zaman; oklenila sta so tako tesno drug druzega, da ju ni nviglo nič več spraviti narazen.
Razjarjena Hudoba zaškrlinta z zobmi, zajaše oblake iu odleti s črno ženo kakor divji bes, da se nikdar več no vrne.
Pa kaj hočeš z vragovi? popraša mati, ko se zave od prve radosti.
«Kaznoval jih bomb
Nikar sin! — zavpije srečna mati! Naredi samo, da jim odbijejo rogove ter da ne počenjajo več zifi! In najina sreča bodi jim kazen. Naj jih peče vest in zasra-movanje vseh poštenih ljudij.
Tako reče mati; in dobri sin stori tako. Vragovi se zatek«5 plakaje v pekel. In to je res sreča, ker se takrat ljudem dobro godf, kadar vragovi plakajo.
(Drugi del »Pesem o kronanem detetu* pride).
•) Znano je živijenjc srbskega kralja Milana in krepostne njegove žene Natalije, katere ni bil vreden. Ločeno živita že dolgo let Ko je Milan moral odstopiti in je postavil tri regente na vlado, dokler ne bo polnoleten sin Aleksander, je vzgajala kraljeviča mati Natalija. Kako so ga jej po sili odvzeli na Nemškem in ga dali v roke vzgojiteljem po želji Milanovi, to je paC znana reč. — O teh dogodkih sta izSle dve pripovedki bajž iz peresa same Natalije; obudili sta veliko senzacijo. Tu jih prinašamo v slovenskem prevodu. Urcdn.
onih krajih, kjer bivajo pomadjareni Slovani. Vsled te prošnje je izdal papež na vse uni-jatske škofe v Ogerski naredbo, v koji strogo zabranjuje, da se pri liturgiji upotrebljuje madjarski jezik. Prav krepka zaušnica!
Ostale države. — V tovarni za izdelovanje užigalic v Aschaffenburgu na Bavarskem se je primerila velikanska eksplozija, katera je razrušila celo tovarno. 11 delavcev in 16 delavk je bilo zasutih. Doslej so izpod razvalin izkopali 6 mrtvih in 15 nevarno poškodovanih ponesrečencev, ki so pa tudi kmalu na to umrli. — V ministerskem svetu v Carigradu se razpravlja o amnestiji Armencev. Armenski patrijarhat je izročil vladi pismeno* obljubo, da bodo Armenci, ako dobe pomileščenje, popolnoma mirni in da polože še enkrat prisego udanosti.
Razgled po slovanskem svetu.
HrvaŠka, — Odvetniško pisarno pok, dr. Josipa Kopača je prevzel po posebni pokojnikovi želji zagrebški odvetnik dr. Virgilij Devčie, njegov nekdanji koncipijenl. — 15. t. ni. je prvikrat po jed najsi letih govoril dr. David Sturčcvič v hrvaškem saboru. Govor, kateri je ,Hrv. Domovina" dosledno natisnila in ki obsega celo polo priloge istega lista, jo bil jako zunimiljiv in se v njem čisto objektivno navajajo današnji odnošaji na Hrvaškem. — V Zagrebu se blišči od 18. t, m. na oglih trga pred novo realko in gimnazijo naslov: ,Trg grofa Kmen Uodcrvara\ Za kukošne zasluge?
t MlloS Zce. — V Zagrebu je umrl 15. t. m. glavni urednik »Narodnih N o v i n" iu poslanec Miloš Z c c v 53. letu svoje dobo.
Pokojni Zec se je rodil 20. novembra 18M. v Kukumzarih, kjer mu je bil oče pravoslavni svečenik, PoCetne šolo je obiskoval v svojem rodnem kraju, potem pa je Sel v Korlovec ter v tmiiofinji gimnaziji /.vršil spodnjo razrede, zgornjo gimnazijo pa jo dovršil v Zagrebu, kjer je 1H0U. napravil maturo. Vstopil je v takratno pravoslavno akademijo v Zagrebu, «la bi slušal pravne nauke. Kadi siromaštva pa je moral opustiti nauke iu je 1 «01. vsopil v urednišlvo „Nu» rodnih Navili", kjer ga j« v. velikim veseljem sprejel o«11«) hrvaškega časopisja in knjižovnosU dr. I Jud. (i a j.
Od takrat je bil Zec duša „Nar, Nov.", za katere je sum mnogo pisni, članke, razprave iu poročila o lukrutiiih socljulnih «lo-godkih. Njegovo neumorno delovanje, ni ostalo brez nagrade in brez sadu, ker ga je tedanji Imu baron Huuch, ko jo (laj prodal lisi vladi, imenoval odgovornim urednikom. Od tedaj pa do 15, t. m. torej skoro celih L2H let ju bil Miloš Zec odgovorni urednik tega lista, kateremu je posvetil vse svoje moči,
b. 1874., za bana Mnznraniča, se je posrečilo Zecu, da je položil temelj tiskarni za „Nar. Nov.", katera se je povspela vsled vestne uprave «lo današnje viti ne. Pripomogel je namreč največ Zec k temu, da ima tiskarna in uredništvo „Nar. Nov." danes palačo, ki je v kras Zagrebu in je vredna čez :i50.000 gld.
„Nar. Nov." pišejo o njem med drugim tudi to: Zec je bil Srb in veren sin pravoslavne cerkve, ali ob enem je bil Hrvat ter je iz dna duše spoštoval svetinje katoliške cerkve, kateri pripada večina hrvaškega naroda. Bil je nekaka poosebljenost onih načel najodličnejših brv. jezikoslovcev, ki govore o jeziku in narodu hrvaškem ali srbskem, torej ločijo oba naroda le po imenu. Pilo mu je jednako, če ga je kdo imenoval Srba ali Hrvata, ker je bil prepričan, da je lo v resnici isto; prrv radi tega je ostro obsojal in odbijal napade na srbstvo, ker je imel to tudi za napad brvašlva, koje je s srbstvom jedaa narodna celota, če tudi se v navadnem življenju govori v dveh narodih. Ali ni bil v tem pogledu pok. Zec uzor, po kalerem bi se morali ravnati tudi drugi? Ne bi li v tem dvoimenem narodu bilo matije zla, manje nesreče, ako bi hodilo srbsko razumnišlvo v tem pogledu istim potom, kot pok. Zec?
Dalmacija. — V Drnišu so končane volitve v občinski zaslop. Hrvaška narodna stranka je zmagala v vseh treh volilnih razredih. Drniška občina šteje 20.000 duš; v nji živi nekaj Srbov, a Lahe se more pre-šieli na prste jedne roke. Pet jih bo morda, a ta pelorica ima svojo »casimr*; med nje se prišteva tudi odvetnik dr. Toinažič, ali kakor se sam podpisuje Tomassich. Vspeh brv. nar. stranke se ima pripisovati probujeni narodi zavesti in pa uzorni občinski upravi, ki je med drugim sezidala lep obč, dom, v katerem je tudi čitalnica. Predstojnik je g. Nakič, bivši državni poslanec, a prvi pri-sednik, ki je takorekoč duša hrvaškega gibanja v občini in veteran v narodni borbi, g. M. Covič-Plenkovie. — »Jedinstvo« javlja; Cenzura v Zadru, kateri je moral gledališčni vodja g. Protič predložiti vse igre, je popačila „Zvonimira", zlasti pa nam je v oči padlo, da je povsod zbrisala usklik: »Živela Hrvatska", ki se večkrat nahaja v tem komadu za usklikom: »Živio kralj S* »Je-dinstvo" odločno protestujc proti takemu postopanju, ker je Hrvaška ludi del monarhije ter se more slavili kot kaka druga dežela.
Čehi na Moravskcm. — Češki poslanec dr. Stranski je slikal v državnem zboru stanje Čehov na Moravskem, Govornik je rekel, da so moravski Čehi prišli do prepričanja, da se imajo ravnati po prislovici: Zaupaj v Boga in v se, drugi ti ne bo pomagal. Moravski namestnik je ob enem vodja nemške stranke. Kc je isti obiskal Oslrovico. so bile vse nemške hiše okrašene z nemškimi in pruskimi zastavami, — drugi dan pa, ko je   dospel tjekaj  nadvojvoda Ferdinand, so
zastave jl Avstrijskimi, da bi' nadvojvoda ne izvedel pravega mišljenja tamošnjih Nemcev. Vsi listi, ki priporočajo geslo: „Svoji k svojim", se konfiskujejo. Radi tega — pravi konečno govornik — ne bi s.mel nijeden. Ceh glasovati za vladni dispozicijški zaklad, iz katerega se podpirajo nemški • listi, da potem napadajo Slovane. Rajnka „Pressefa je tudi požrla iz tega zaklada marsikateri tisočak, a ve se, kako je pisala o Slovanih, zlasti pa o Cehih. ¦.; Slovaška. — V trenčinskem okraju, kjer po nekaterih občinah vlada glad in velika siromaščina in kjer .pašuje" Slovakom radi njih zatiranja dobro znani veliki župan Szalavszkv, deli se podpora le takim ljudem, kateri so pri zadnjih volitvah glasovali za vladne pristaše. — 15. t. m. je stal pred porotniki v Pesti župnik Jos. Martinček, ki je bil tožen radi delovanja proti madjarski narodnosti in proti zidom, zlasti pa radi nekega v tem zmislu pisanega članka v »Krestanu«. Porotniki so ga krivim proglasili m sodišče ga je obsodilo na 3 dni zapora in na globo 150 gld.
Bosna - Hercegovina. — Uprava teh dežel ni tako uzorna, kakor jo slikajo vladni in polovladni listi, Tudi «Soča» je v nekaterih letošnjih številkuh prinesla več izvirnih dopisov iz Sarajeva, iz katerih se moro raz-videti samosilno postopanje Kalajove vlado, oziroma policije, ki jo tam najvažnejša oblast, Pretekli teden pa j'> prišla boaenska dopu« tacija na Dunaj, ki »o jo hotela posobno pritožiti, kako se krati povsod cerkvona samouprava in delajo oviro Srbom pri snovanju društev, V vse so inoSa policija. Pod turško vlado so pravoslavni imeli do>,'J več svobode, nego jo imajo pod avstrijsko. So večji reveži v toni pogledu pa so katoliki, ki so bili ;irej preganjani in se jim ludi sodaj še slabše godi kot pravoslavnim. (Sicer pa bi se morali sporazumeli Hrvatje in Srbi, potem bi bilo bolje! Potem bi so vlada no mogla izgovarjati tako, kakor so zdaj z vso pravico!) Prizadovanju ministerstvi Ka-laje se je posrečilo, da cesar ni sprejel do-putacije. Nj. Veličanstvo torej no sme zvedeli, kako se ravna s prebivalstvom v <srečni» Rosni; no, pa saj so ludi prikriva svetu celo lo, kako so upravlja ta dožoln. Vsako loto se delegacijama sicer predlaga proračun '/.a upravo, a o njem so no pusti sklepali, Tudi sklepni računi se n   prodlože.
Čmiigorn. — Za čusa poplavo Zo-ganjskoga blatu pri Oclnju Jo čolnar Ositiau liečir rešil 0 lovarlšov in jo dovažal vkljub nevarnosti svojega življenja hrano siromakom,
ki so bili obkoljeni v, vodo. Tudi žo prej i jo  Osiiian večkrat odlikoval s svojim Ju* uašlvom ter jo o no!;l priliki olol več ljudskih
življenj v ocinskl lu';l, Zulo ga Jo gospodar Crnegoro, knez Nikoli«, odlikoval '/. Klalo svo-tinjo <za hrabrost* in mu podaril 50 gld,
RiiHlJa. — Kakor javljajo «Timos», so je ustavila ruska križnrka cZaporožcc* v loki pri Hehili in pri Porinil, ler so mornarji odstranili tam v znak italijanskega pretekla« rata ruzobeseno embleme in nu njih mosta razobesili ruske zastave.
FonJunl - Selde 00 Kr.
lila- ll.!K)5 p. M. JDiiniUMlscho, cIiIiiohIhcIio clo. in don ume čuten UesBiiiH umi Fnrbeii, umvio Hchwarzu, \voiuiio umi fJlt-biKo H«nntb»rg.fi>lda von m kr. 1>1h H. 14'0« per Meter — glnll, gcslreift, karricil, (remuBlert, Da-maslo etc. (ca. 240 vorseh. Quul. und 2000 verscli. Karbon, Deesincetc.) Torto-uud stcuerfroi itiB Hn.us. — Mustcr umgchend. Dopjieltea Brlcfporto nach dur Scluveiz.                                                                        [2]
Seldou.fabrlken O. Honnenerg (k. u. k. Hofl.), Z0HICH.
Za mlekarje in gospodarje!
Tvrdka G. Fcrd. Kesberg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za rejenje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta                 s. 123 8—11
moka za pitanje
je pripoznana po c. kr. kmetijskem po-skušališču v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjemnikotn radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka.
MOka za pltai\je se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečatenih žakljih od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki
J. Kaučič v Gorici
na Kornju ter pri tvrdki G. Ford. Resberg v Gorici v stari oukrami v kapucinski ulici.                         p. 53 7-8
Dr. Ivan Vin ci,
odvetnik v Gorici,
naslednik Jos. dr. Jakopiča,
se je preselil
iz pokojnikov, stanovanja v Attems-211       ovo palačo na Kornu.        3-1
Zdravnik
Dr. HLKeršovani
seje preložil v lastno hišo
v ulico Barzellini h. &t. 2.    2l521
zraven »Sloginih" -zavodov. Ordinitfe kot navadno.
Vsled analize nagib izvedencev, je 84;a              kisela voda             26-17
RRONDORFER
med naravnimi kiselicami prva
v vrsti. — Zalogo v Gorici ima
ANGELO FORNIZZI.
Ke slano še!!
V življenju se no zgodi več tako redka prilika, da bi se moglo dobili le za 2 gld. te-Ie potrebne predmete, in sicer 40 komadov: I prima-ura, nnjeleganlnejn, lepo pozlačena, z lepo verižico, lovno kazoča, z enoletnim jamčenjem: 1 fina zapestnica m dame iz pariškega duble zlata; 1 najelcgantneja zakopčnica za dame nove facone; 1 krasna zidana zavrntnica za gospode; 1 igla za islo z umetnimi briljanli; 3 komade elegantnih gumbov iz duble zlata z umetnimi briijanti za prša; 2 mehanična jraniba za roan»ete, duble zlato s patentovanitn zapit alnikom; 2 krasna gumba za ovratnico iz duble zlata; 1 elegantni prsten za gospoda z lepim kamenom: 6 nnjfi-nejih bnrvonih žepnih robcev; 1 krasno in lino obrobljeno žepno ogledalo; M) finih angleških papirjev za pisma in tO zavitkov. SNP* Vseh krasnh predmetov stane % uro vred odslej le 3 gld. in *o dobe, dokler so v zalogi, po postnem 7;>                  pnvzotju pri krakovski        -M   *
trgovski hiši F. Hfindisch v Krakov«,
(Krnknu, Poslfuch Nr, 16 10),
stanov in t Tsel* krofih s prodajo zakoaito dovoljenih državnih papirjev in sreCk, a da ni polrebna glavnica in ni niteaka nevarnost. — Ponudbe pod Jciclitcr Verdlenst* na Rudolf Moso, Wten.                    197 10-5
trgovec z vinom na veliko
Anten Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA — Via Giardino 8 55, 39                        priporoča
dalmatinsko vina iz Jelše in Senika,
potem
pristna bela    Jij&&P    furlanskih, tok     briških in istsrskih vipavskih,         *W         vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro -ogerske monarhije v sodili od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Gostilna Jffl petelinu"
Hllca Ghcjait.7. - V Trstu • Hizi j. Mihira
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je uredi, svojo gostilniško prostore tako, da more priti v nje gospod i ii priprost kmet. Postreže se vsakega z dobrini jedili in izhornim črnim ali belim naravnim vinom, in sicer
po tnki ceni, da se ne boji tekmovanja.
Gostilna jo vodno preskrbljena z domačo posušeno in svežo prestčevino, pristnim salamom, kloba-sivini, nanoSkim ovčjim in drugim sirom.
Priporoča znseonikom in krčmarjem Svojo veliko zalogo črnega in belega vipavskega vina toliko iz zaloge v Prvaetnl kot v Trstu. Prndajn se na drobna in debelo in razpošilja po zahtevi na vse strani stroškov prosto.
Vina SO teh-10 vrsti modra frankinja, ber-zatiiin, burgunder, izabcla, rulandec stari in novi, belo staro in novo, tizling stari in novi itd.
SpecUaiitetna vina črna in bela iz l. iso-j.,
lSiCl, !H0-i. in 1895, v rleklenicnh od 1 Jitra 80 kr., pol litra M kr. — Domači troplnovec se dobi tudi po naročilu v vsaki meri.
Gostilna jo odprta od 7. ure zjutraj do polunoči. • •• Priporočajo se svojim rojakom v Trstu in na de-deli, da gn počasUJ s svojim obiskom pri vsaki priliki, drži') so gosi« .Svoji k svojim', beleži udani
Anton Vodoplvac,
U»t   8                                              gostilničar.
Pražko hišno mazilo
I* lekarn«            ». b- c-*-*>
FRAGNER-JA v PRAGI
Be staro,  najprej  v Tragi uporabljevano hišno
»zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi
obvaruje   nefistohe   ter  uhlaiujnče  deluje  na
vročino in bolečine.
V obrokih v« 3& In 25 kr. S poŠto 0 kr. v«L.
Dnevno razpošiljanje po pottl,
j« Vsi deli zaboja imajo zraven žr natisnjeno  :.i  zakonito  pri-H***'           znano sr.si-ilno znamko.
V                          (lam iikia:
i*> lekarna pri „črnem orlu",
B.Fragnei
Minrskoia sadjarska društvo j
f            za Brda
I s sedežem v GQricl, ulica ^a^llmiSt. 20. \ priporoča po nizki ceni
[ vina: vefcuto, mo&to
j $tatvV\n\o \% dtu^a tva-
! \)adna Ima vina, $u-
Aelfce ^vo^in članov.
r
Razpis služeb.
w          Z novim letom Izprazni so pri                       2,t 2 *     #
S                                                      **
i                banki „Slaviji"                $
|  troje uradniških mest,  |
•      katerim se določa službenina po dogovoru. — Reflektanlje na jedno teh mest      w
Z      vložc naj svoje s prilogami podprle prošnje do 31. dne decembru t. 1. pri      S
generalnem zastopu banke „$lavije" v Ljubljani.            *
Velika Inomostska 50 kr. loterija |
Glavni dobitek v gotovini
Žrebanje 20. februarja 1897.
75.000kroii p Mm 2o,•
Srečke po 50 kr. priporočata A. V. Jona in MicklsMer i C
»Goriška ljudska posojilnica",
(vpisana zadruga z omejeno zavezo)
se preseli l.jai 1891
fiflr- v hišo št. 9. v ulici Vetturini -^
(za gostilno »Angelo d' oro" ali „Pri zlatem angelju*).
Svoje prostore bo imela na levo roko pri tleh.
V edanajstih mesecih je imela letos 444.000 gld. — prometa. —                                                                   b
Hranilne vloga se obrestujejo po 4V8%
Posojila se dajejo: na -menice po 6'V/,,
na vknjižbo po 5l/,°/0
Uradni dnevi za denarni promet so:   •
nedelja, ponedeljek in četrtek
od 11. do 12t predp. Za druga opravila vsak dan do poludne.
^Nasproti pokritemu trgu
Traberjev
L veliki omzej
obsega nad 100 umetno izdelanih figur in skupin, Mttrttl ie ii lila fifaj %Mi
Odprt od 9. ure dopoludne do 9. zvečer. Vstopnina 20 kr., vojaM in otroci W kr.
t^3i fl* i SI"?!
¦5   ^25       SU-a -^-S~   e_.-5     L
"|Qii*š5iriinil f
ms   r"""l h-SS  -g      -eL   2 2"     VL
0.1      SjsL.5§^.?^EL       Z

JSO
SleoensRemu učiteljshm!
«Popotnikov koledar za slovenske učitelje« je lani izostal; uzroka ni težko najti. In vendar je pogrešal tega koledarja vsak zaveden slovenski učitelj! Saj se uprav po tem koledarju čuti vse učiteljstvo cele Slovenije zvezano s trdno vezjo medsebojnega spoznavanja.
»Goriška tiskarna* A. Gabršček v Gorici je prevzela letos ta koledar v založbo v trdnem prepričanju, da je slovensko učiteljstvo ne pusti na cedilu, pač pa, da pridno poseže po zaželjenem koledarju. Le v «Zavezi» je do 1800 udov! Ali bi bilo torej čudo, ako bi razprodali teh — 1000 iztisov, katere smo priredili?! Prosimo torej rodoljubno slov. učiteljstvo, naj nam pokupi teh 1000 iztisov! To je letos toliko bolj potrebno, ker smo nakupili novega maierijala za stavek celega koledarja in šema-tizma, kar nas je stalo veliko denarja; ker pa bo drugo leto manj stroškov, utegnemo tudi ceno znižati, ako letos prodamo dovolj iztisov, da bomo pošteno izhajali.
Cene so naslednje: navadno v platno vezanemu gld. 1-40, z zlato obrezo gld. 1*50, v usnje gld. 1-70, z zlato obrezo gld. 1*80.
Jako ljubo nam je skupno naročevanie. Zategadei prosimo gg. učitelje, kjer je to le mogoče, da se skupno naroče in v to porabijo nakaznice; brez denarja načelno ne pošljemo koledarja nikomwr ker nočemo imeti še -pozneje sitnobe z morebitnim nehvaležnim terjanjem.
Konečno prosimo gg. učitelje, naj bi blagovolili podpirati našo tiskarno z naročili. Elegantne posetnice (vizitke), poročne liste, uradne zavitke z nadpisom itd. vseh vrst preskrbujemo z obratom poŠte; poštni stroški so pač na vse kraje Avstrije enako visoki.
Uzornik čvk pošljemo na zahtovanje franko.
V nadi, da nas bo naše slov. učiteljstvo podpiralo, biljezimo se                      z vsem spoštovanjem
„GorIška tiskarna" A. Gabršček.
8 zalogi ,!oriške f iskame" #. Cak^ek
so izSlfi knji"e:
^Materino delo za Boga in domovino", 7* si»vmi!w priredil Simon Gr^orfit1 ml. (Vnsi » poStnino "O kr.
„Zgodov, Miee izpoknoitne grofijo joriš&o in gradišfie".
Spisal Simon Rutar. Cena h poštnino .V> kr. „Venee Slovanskih pOVOStij". Črtice ii ru»k««a,poijskt«:i, sl-»-•    vaftkega in hrvaškega življenja. Ona h poStnino r,:, kr.
Simon Gregorčičeva zbirka pesmij. o»a lu-ni iaiaji :w kr. , /0nf, JFuntka izbrane pesmi, ona lu-ni t»injš r« kr. Pagliaruzzi-Krilanove poezije (iive k »] iKi> in spisi v prozi
Cena vsem snopičem « p«i5tnino l #1(1. lio kr.
Anton Tllodišev „Matorin blagoslov", <vna n imstn. i« kr. »Epizoda iz kulturne zgodovine goriške", mi kos.r;. /^,d.»-
vine goriškega ¦;. kr. ('imtia/ija. Spisal monH. Andr. JI-Tuiiir.   Ona h poštnino N kr.                                ^
1               Zaloga tiskovin
§  za c. kr. glavarstva, soditta, poštne urade, županstva  \
M  m Goriškem Ir Istri, za 2u|ine, šolske in drage urade.  \
<M                           (Popis tiskovin jHiAiljauio zastonj>.                            i
,,Slovanska knjliniea". Izhaja vsaki i:». dan v m»>«rcu. Di* konra novembra 189K. ]0 izSlo iif» Hitopiirev.      Glej VHubino apopaj.
»TttljiŽničU Za mladino". Izšlo je 2:$ snopičev, knt>>rih vsebino irJe? na f». strani. Ona vsakemu snopiču je i'» kr. Kdor naroči vse .'»opice, jiii dobi po i!0 kr.      Celoletna naročnina kIiI. i-K.
»fo^nska knjiŽniea",  za odrasle, začne izhajati začetkom 1. I«»7.
Pop',Mikov koledar Za t. 1897. S popolnim -Imenikom š.dskih '}'. i:.;'tnij, učiteljišč, ljudskih Bol, učiteljskega osebja po Južm»3tir-skem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po ntanju v začetku šolskega leta lH!)t»-!)7. — Cena trdo vezanemu v platno gld. l'to, z zlato obrezo <;ld. K>0; v ur.nje vezan gld. t-7n, z zlato obrezo gld. !¦»).
»Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. .'150 stranij velike osmine. Spisal Anton Itudež.   Znižana cena gld. V'M.
»Bele ttOŠi". Sentimentalen roman. Ruski spisal Th. M. Dostojevski. Poslovenil J. J. Kogej. Cena % kr.
Židovsko nravoslovje v Jatmudu. Brošurica. t iztis k> kr., to i
iztisov 2 gld. 50 kr.
(• katerimkoli bMcdilom in imtiROm)
priporrrča    (JortSka Tiskarna ¦ A. Gahrftček naročnikom    Koledarja za
goriško nadškofijo- po prav nij.ki ci'iii, in sicer: :> voščil (a poljubnim
kratkim besedilom) za 1 gld., 10 voSčil za I gld. ^> kr., #J voSčil za  -J
gld. Wi kr., U\ pa za & gld. t zavitki vred.
poslej so i*2li ti-U snopiči ..r^njižnice za mladino":
I. a) «/'('" hrtitii*. \'i> iliil. izvir/liku.        b) ,Mihitrčmt Zn-ana'.
S|ti.iii J.mko I^-haii. !. , Venfljr. in t,tlo>f. !o m-uiikiEn izvirnik« [iriredil «. I.elnut. !. n) ,1'ttrtfjiet brunij z<i otrukt*. l'o*!oveni! A. KimleL.       \>) ,h
ml.ulih rfui/-. Zl.ižil A. runlrk. k ,/>(-«;/f///(i/.ci*. /l.irka prijmVfilfL, jiravljic, lt;i*»i;, nineaiiio ilil, ,, ,.^/.f/ f,„tf-tir*.   I.   ,Hw«  snela večera*.        i.  .Snežni plaz*. '.i. .Miliitin Viilovi.'-.      i. ,HeJMi.>k šlepanef.       .V .liabi*
čina pijie^l*. - fi. ,N< kdaiija jezer-ka naxi-lliin» pri l.iul^ani*. ;. in 7. .Ittime 1'rii'oinlk*'.       1. .Iledov wd". -    i .Tri mitr*.
— 3. .Marjetica in kojirifa*.       i. .Kraijevit* Čaflilni;".        5.
»neiii.V.      B. .Mlinar in veter*.      7. .Kakortno posojilo tako
..'ilo*.
i .-/./•(
mhiilin
. I. IV-
M. Antona Maitin.) SlotnSeU ,S/>
NIKipii'  za  v i s; 11   stOplllll.
:l„;i„
tu »i/.»rfi»»v irtk.ih M,trijt
i. V !. !.( ,lhnl„h
Anliii,iftlf, (t
!. i.i H.  ,/»««.»  •¦trli;,,*  ,n  tUw,t\ Zložil Andrej Piaproln.k i, .Ztbni /»h«, Kratke piipovectt m i.tioLe. «t.iie Ii do lol.-t. Po
Francu VVieiiemannu iioidovenii Anion Ifrejuvuik, iu'itelj, i. Antona Martina SlomScka ..S'/./« thrnut s<i mUuIiihi'. lit. Mmpif.
B.iseii. prilike ui povj^tj,  Za niij<» in ».mlnjo h'o]it)jo. . in !8. ,Totm-t n« Momvukfm*, ali llofr ni> zapuiti uvojili kIii^iI.-
nikov. ¦    .(ioithie eietif', nit fitiri |iov«'»li in ItiktajSu raipravc. K .Staro, in f.j,t d mil a". Milosrčna brat. In sestra. Zbirka kratko-
tiiHiiih In pnin*nih |Hi^'OV(ir(iV o živalih. I. del. K , lf<i'i<him>vii vilitdn trto*.   Stojim prijateljčkom napisal   Ijml.
fiernej. .  ,1'inanien'. H.neii.ski mladini <*pi<ial E   »iiUiKl, !. in *L\. , V donmltm l,rt«iti%. Zbirka pesmij iti povestij za rnla-
dino.        Izvirno *(>i.-;il al: na f.oil.a.ri hrvaških.  itaiij:iitstih  iu
nemikih izvirnikov priredil Janko Lrbin, naJuč.  v  Trebetnvm.
iS. 3
B"
&)
N fi!
Caa z r*a v zslzic pescir* icc, C^c-točzic listke. cDavitkc s Iv^dko:
Cpiiw.aLa „J-fa.xii&a   dŽi*Le.ir.c!'©€.  JzraSiiisi.
„8lcoansRa knjižnica"
izhaja rcj;ic ralii-ip l.">. ilnc r nit..;cu hi .'.brit r:.c-Iclnc 1 iild. ::«> lir.
Doslej so izšli li-lc sn-pii-i: *!. — .Halrnir". čeiki spiral Jan Vuvra. poslovenil IVtrovič. Dodan
je zj;o(lovin-<ki spis o dohi, ko se je vršila ta povest. 2. — I. .Pojdimo za Njim*. H. .Anjrelj*. Poh>ki opisal H.-nrib Sienkietvicz; prvo poslovenil Petrovič, dru}ro + Fran Ueslrin -.Stanku Vrazu*, hrvaški spevni Aujntt-t Senoa. *3. — .Slučajno*, ruski spisal V. N. Polevoj, poslovenil J. Kt>)wj. - II. ,Ainorikanei", spisal I. I. Jasinski, poslovenil J. Ko;:ej. -   Dodan je pisek o pisatelju Polevem.
4.  .Prolivja*,. slovaški spisala Ljudmila Podjavorir.ska. poslovenil Anonjm. -¦ Dodatek o Slovakih iu pisateljici - Azbuka za Slovence, Srbe in Kuse. tiregorčifevi pesmi .tMmovini* in .Pri mrtvaškem odru* v azbukL
5.  i. .Cesarja je bil sel pledat* - 31. .Pravda*. - - lit. »Pr«viit-kar". Iz lužiskesra poslovenil Simon Hreiioriič ml. — IV. faa-nek: .O baltiških Slovanih in T.užieanih*. Spisal Simon Gregorčič ml.
B. in 7. —  I. .Stara J\ r      ¦*,  poljski  spL«ala  E.  Orzeszkova,
poslovenil Vckoslav Be.        .;. 8. —  I.   ,Maii Zlalko*.  et-ski spisal Jos.   I).   Konrad,   porlovenil
Vekoslav Benkovič. — II. ,Pogumnim Bop pomapa*. ruski spisal
P. N. Polevoj, poslovenil J. J. Kouej. -   III. al .Materne solze*.
b .Pesem obsojencev", pesmi, ruski zložil Nefcrasov; poslu enil
Iv. Vcsel-Vesnin: c .Slovan jsem*. češka pesem. O. —  I.   .Žalostna svatba*,  poljski spisala  Valerija M»rzkowska.
poslov. Pohorski ~ II. .Kako sem izpovedoval Turke*,  tejki
spisal Jos  Holeček, poslovenil t Fran Gestrin.
10.  — I. .Osvela*. Češki spisal Dragotin Sabina, poslovenil Ra-doslav Knallič. — II. .Slric Martinet*, češki spisala Gabrijela Preissova, poslovenil t Fran Geslrin.
11.  12. 13. In 14. — Odiseja, povesi slovenski mladini, prosto po Homerju spisal Andrej Krajrelj.
15» — I- .Kjer je ljubezen, tam je Bog*, ruski spisal prof Leo Tolstoj, poslovenil Ad. Pahor. — II. .Rakvar* GrobovSčik, ruski spisal A. S. Puškin, poslovenil J. K-j. — III. .Božena*. poslovenil iz fcsčine Imf.
18. — I. .Turopoljski lop*, hrvaški spisal Aupust Šenoa. poslovenil Peter Medvesček. — II. .Dvoboj", češki spisal Svalupluk Ccch, poslovenil J. M. Frankovski.
17.  — Izbrani spisi Vaclava Kosmaka. I. — Poslovenil I. JI. Frn-kovski in Riij.
18.  — Izbrani spisi Vaclava Kost.aka II. —
18. — .Pošasti*. Češki spisal V. Benes - TrebizskJ, poslovenil Z. Ž. TrbojskL
20. 21  22 In 23.          ,7;i.ddj>tha*. Hrvati  fpi,al F.-rd   Heeič.
p..>l..venil IV:. Medv. V -k.      .Š'iri dni*. tu>ti spi-al V. M. 'Saturn 24. ¦•   I. .t:wnvtm-.i-. »)b<ki Hj,L*:d Veba H. Mitjkoue, posvetni ban
Sivce. II. ,Tii siniti*, plipinedka piofa L N. Tolstega, po<tli»veni!
Co.I.n^ki 26.      Nan-lne piipovolki- v Soških planinih. zbral in napisal A (i. t. 28.        I.  .LoUtijka*. hnaSki spt-ai \\<tr«Uv Novak        II. .Iz/.dt-
I:enisin*. Iz sri.-ke/a .Pufnika* I. l*»i.      III. .Mrlvažka sra;»-.i«. L< po V. Ubi-rkuežeiičit v .Puimku" !. IWv.». -    VV tri
p«.«
o eni! s
Z mzilioi O n
ii utopiji to pošli.
L-skusnja in reSiN-v* ali ,D..m.i najbolje", .'eSki »pisal X. i^kal. poM-neni: Simon «;reir.fnV ml. 28.        !V!de?v'.lelniiM Si:unr..i H: fjjit:'ira.        Hrupo iz.Imje. 28. ¦•- Narodne pripovedke v So>kih planinah, zbral in napUal A. (J. II
30.      • Iz spisov Pavline l\«;!..>ve.
31.  - Slike iz Prape. - Čeiki sji>al E Her.-ld. poslov.uil ti*. Fa;:ane:j.
32.  — I. ,Ne budiru.i lipov U-s.'*. t'VJki spisal Fr. Piavda \Vojteh HiinkaV ri'j>!ove5iiI Šiuun Pomolov. — II. .Blazni floslar*. češki spisal Josip Ka;e:An Tvl, poslovenil A. Petri.'-.
33.          .i5*r.li>t*.  i'eski spisal At-jcrj Jirisck, post.  A. Benkovič. •34.          I.   .Ablav          II.   .O n-pravem  .'a-u-,    spisala Milena
Mrazovič.   poslovenila  MinU  V   .>.   ¦¦•.   III.  Ttz  sela*,   spisal
Ksavivšandur »Jjalski.  poslovenil Kosec. 38.   - .Gojjupa naša kupa*, poljski #pi«al I.uruan Tatonnr *.Lu-
b,iwa*.l. poslovenila. Tupomtl. -    .Kazančiii*. Povest iz ilfljeoja
Bošnjakov. Hrvatski spr-al Ivan I^enuSir, poslovenil Ivan Če*tim:r 38.    - .X p.adu in pod gradom". Oeski s|.>isala Rožena Nemčeva.
Poslovenil Petrovi.".
37.  - .God^evska Lizika*. Pripovedka. Č.Sni spisal Viter-lav Halek. Posl. Anonvm.         .Ol^-a Ž;lia-ka". Stika iz borbe Slovakov za svoj nar.nlni obstanek.  Spisal Jan Jan.a. Poslovenil  Pohorski.
38.  in 38. — .Izbrane pesmi*. Ztožd Anton Funtek.
40.          .Materin blago-P.v*. Ipra v treh dejanjih. Spi-al Anton Klodič-Sabladoski.
41.   -- .Posaveek*. Slika iz življenja v polpretekli dobi. Spisal Anton Sušnifc.
42-43. — I. .Smodia*. Povest. Spisal Dobravec. — H. ,Za ue-»totovinu težnjami*. Vaška povest. Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska, posloveni! Anonvm.
44-48.   -   Poezije. Zložil Josip Papliaruzci-Krilan. H.
48. — .Ikonija*, vezirjeva mati. Srbski spisal Čcda Mijato\ič. -Poslovenil Podravski.
47. - .Narodne pripovedke v Sožkih planinah*. III. — Iz zbirke Jos. Kende in A. G.
48-48. — Poezije. Zložil Josip Papliai uzzi-Krilan. 1.
SO-81. - .Preko morja*. Hrvatski spisal Evgenij Kumi.ič. Poslovenil A. Z. Lovanski.
82-C3-54. — ,'brani spisi*. III. knjiga. Spisal Josip Pagliaruzzi-Kriian.
88-86. — .Kapitanova hči*. Ruski spisal A. S. Puškin. Poslovenil Semen Semenovič.
i