elm št. 2 februar 1980 letnik XIV GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELMA — TOVARNE GOSPODINJSKIH APARATOV IN ELEKTROMATERIALA, LJUBLJANA Leto stabilizacije Smo tik pred sprejemanjem zaključnih računov za leto 1979 in predhodni podatki kažejo, da bodo rezultati v Elmi vse prej kot rožnati. 87 % izvršitev letnega plana eksterne realizacije pušča globoke posledice za našo gospodarnost poslovanja in nas sili v to, da bomo morali podvzeti zelo odločne ukrepe za sanacijo poslovanja. Ker ta rezultat ni posledica premajhnega povpraševanja po naših proizvodih na tržišču, marveč posledica premajhnega obsega naše proizvodnje, bo osnovna dejavnost naših stabilizacijskih ukrepov usmerjena predvsem navznoter in ne toliko navzven. Ta obseg proizvodnje ni bil v stanju pokriti nivo fiksnih stroškov in pa tudi nismo uspeli izkoristiti možnosti, ki so bile dane, da bi pokrivali nivo fiksnih stroškov, kakršnega diktira organizacija — struktura poslovanja. Temeljne organizacije bodo v naslednjih tednih izdelovale svoje stabilizacijske programe in jih tudi sprejemale na vseh organih; samoupravnih in družbenopolitičnih. Ker je stanje v različnih temeljnih organizacijah različno, ni mogoče z nekim skupnim stabilizacijskim programom delovne organizacije urediti vseh vprašanj, ki zadevajo to področje, vendar mislim, da bi nekatere od nijh lahko reševale z enotnim pristopom ali vsaj z enotno oceno. Naši stabilizacijski programi torej niso posledice neke splošne družbene aktivnosti, ki je prisotna v tem letu v Jugoslaviji, marveč še posebej posledica našega stanja ob tem zaključnem računu, ki nas sili v določene ukrepe, da izboljšamo gospodarsko stanje temeljnih organizacij in s tem omogočamo tudi začetek realizacije srednjeročnega plana. V naših stabilizacijskih ukrepih se ne smemo omejiti samo na področje potrošnje, saj je z zmanjševanjem odhodkov mogoče doseči le manjši efekt. Včasih imajo ti prihranki celo negativni vpliv na področje prihodkov, kar pa zopet ni namen. Usmeriti se moramo torej na oba področja, to je na področje odhodkov in na področje prihodkov. Na področju prihodkov se bo treba lotiti naslednjih problemov: Najpomembnejša bo tista dejavnost, ki bo vplivala na večji obseg proizvodnje. Pri nekaterih temeljnih organizacijah, predvsem pri proizvodnji instalacijskega materiala, bodo bistvenega pomena ukrepi, ki bodo izboljšali koordinacijo med temeljnimi organizacijami, ki bodo izboljšali Planiranje, dobavo sestavnih delov med temeljnimi organizacijami in ki bodo dosegali s tem bolj sinhrono odvijanje proizvodnje vseh sestavnih delov in montaže instalacijskega materiala. Na drugi strani pa bo na področju proizvodnje malih gospodinjskih apa- ratov bistvenega pomena ukrepi — izboljšava preskrbe sestavnih delov in materiala od zunanjih dobaviteljev. Na obeh omenjenih področjih preveč samo ugotavljamo, premalo pa ukrepamo. Zaradi boljše medtozdovske koordinacije bo potrebno sprejeti določene spremembe v organizaciji poslovanja na nivoju delovne organizacije. Na področju preskrbe polizdelkov in surovin, kot od zunanjih dobaviteljev, pa bo potrebno sprejeti nekatere ukrepe pri TOZD malih gospodinjskih aparatov. Na obseg proizvodnje ima pomemben, včasih tudi usoden vpliv ekspeditivnost — vzdrževanja orodij in proizvodnje novih orodij. Tudi tu bo potrebno sprejeti določene ukrepe, ki so bili sicer že zasnovani v preteklem letu, vendar v samem praktičnem poslovanju nerealizirani. Del vzrokov za premajhen obseg proizvodnje leži tudi na tem, da režijski delavci niso nagrajevani od uspehov, marveč prejemajo svoje osebne dohodke ne glede na rezultate poslovanja. Vgraditi bo potrebno nekatere stimulativne elemente, pa čeprav provizorične, dokler ne izdelamo boljšega sistema nagrajevanja. Drugi pomemben faktor na področju prihodkov je tudi nova proizvodnja. Ker na starih proizvodih le težko dobivamo spremembe cen, ne glede na poviševanje cen surovin in zunanjih storitev, bo potrebno veliko delati na tem, da se nekateri proizvodi modificirajo in pa da uvedemo nove, ki so že v razvoju ali tik pred proizvodnjo. Važno je, da na teh področjih mobiliziramo vse faktorje, ne samo tiste, ki so po službeni dolžnosti vključeni v razvoj proizvodnje, ampak vse tehnično sposobne kadre v tovarni, ki lahko v teamih proučujejo ta vprašanja in tudi najdejo določene rešitve. Na področju proizvodnje gospodinjskih aparatov imajo usoden pomen nekatere manjkajoče tehnologije, od katerih smo odvisni od zunanjih dobaviteljev. Predvsem gre tu za tehnologijo šamotiranja in tehnologijo teflo-niziranja, To bo treba uspešno osvajati v lastnih kapacitetah ali eventualno z drugimi kombinacijami. Na področju odhodkov je cela paleta vprašanj, katera je treba razreševati. Ne gre samo za zniževanje stroškov, gre tudi za ukrepe na področju denarnega gospodarstva, za ukrepe na področju racionalizacije osebne in splošne potrošnje in gre končno tudi za smotrno uporabo in odvajanje dajatev, ki jih dajejo temeljne organizacije navzven. Pri zniževanju stroškov je treba priti do smotrne rešitve in Nadaljevanje na 2. strani Predsednik Tito na zdravljenju v ljubljanskem Kliničnem centru Ob zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani smo tovarišu Titu poslali naslednjo brzojavko: Dragi predsednik Tito! Delovni ljudje Elme, tovarne gospodinjskih aparatov in elektromateriala Ljub-Ijana-Črnuče, skrbno spremljamo poročila o vašem zdravstvenem stanju. Neizmerno cenimo vaš življenjski prispevek za našo osvoboditev in pri graditvi naše socialistične, neodvisne in neuvrščene Jugoslavije. Na poti k okrevanju naj vas spremljajo naše želje, da bi čimprej ozdraveli in še dolgo vodili naše narode in narodnosti. Črnuče, dne 21.1.1980 Razvid del oziroma nalog Tudi pri nas se pripravlja razvid del oziroma nalog, o njem razpravljamo in ga bomo sprejemali. Zato najbrž ne bo odveč, če se spoznamo s tem, kaj o tem govori »družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin«, katerega podpisnik smo tudi mi. * Udeleženci tega dogovora bomo skladno z 19. členom Zakona o delovnih razmerjih s samoupravnim splošnim aktom določili razvid del oziroma nalog. Razvid del oziroma nalog je praviloma samoupravni splošni akt. * Pri izdelavi razvida del oziroma nalog bomo udeleženci tega dogovora izhajali iz skupnih metodoloških osnov, katerih izdelavo bodo v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike SRS zagotavljali: Gospodarska zbornica Slovenije za področje gospodarstva, za posamezna področja družbenih dejavnosti pa samoupravne intere- sne skupnosti, oziroma kjer teh ni, ustrezni republiški organi. * Pri izdelavi razvida del oziroma nalog bomo upoštevali tekoče in perspektivne potrebe temeljne organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti. Zato bomo naloge oziroma dela v razvidu del oziroma nalog napisali tako, da bodo služile kot osnova za: — racionalno in smotrno delitev dela oziroma nalog ter razmejitev pravic, obveznosti in odgovornosti — določanje pogojev, ki jih mora delavec izpolnjevati za opravljanje določenih del oziroma nalog — dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno planiranje kadrovskih potreb. — oblikovanje razpisov in objav del oziroma nalog — izbiro, zaposlovanje in razporejanje delavcev po njihovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenimi zmožnostmi Nadaljevanje s 1. strani ne demagoških — na primer omejimo tiste stroške, ki izglodajo najlažje, po obsegu pa ne predstavljajo visokih stroškov. Gre za to, da ne bi z postavljenimi restrikcijami na primer na področju reklame, reprezentance in varčevanja papirja in tako naprej, sprejemali ukrepe, na drugi strani pa ne bi sprejemali ukrepov na področjih, kot so npr. — energija, režijski material, storitve itd., Id predstavljajo največji del režijskih stroškov. Naslednja tabela prikazuje, kako so se v letu 1978 in letu 1979 gibali oziroma kakšna je bila struktura tistega dela režijskih stroškov, ki so v pretežni meri fiksnega značaja, to se pravi, na katere nima tako neposredni vpliv obsega proizvodnje. V tabeli je v strukturnih pokazateljih namerno izločena amortizacija in vzdrževanje, ki imata poseben karakter. ukrepe tam, kjer so efekti največji. Pri stabilizacijskih ukrepih na področju denarnega gospodarstva pa bo treba mnogo storiti, predvsem na zniževanju zalog nedovršene proizvodnje. Te zaloge so v zadnjih letih zaradi nesinhrone proizvodnje delov močno porasle, vsekakor pa v veliko večjem obsegu, kot celotna proizvodnja. V denarnem gospodarstvu bo tudi treba storiti ukrepe, ki se nanašajo na samo poslovanje z denarjem. Izboljšati bo treba sistem izterjatve obresti in izboljšati bo tudi treba gospodarjenje z najetimi krediti. Na področju osebne potrošnje in splošne potrošnje ne gre toliko za varčevanje, kot pa za vzpostavitev stimulativne odvisnosti osebnih dohodkov od rezultatov poslovanja. Ne mislim tu na odvisnost osebnih dohodkov tistih delavcev, ki delajo na normo, saj je njihova odvisnost že postavljena od obsega dela. Predvsem gre za postavljanje odvisnosti oseb- ANALIZA NEKATERIH STROŠKOV I.—IX. 1979/1978 1978 strukt. 1979 strukt. indeks Energija (z gorivi) 2.830 15 4.790 19 170 Režijski material pomož. vzdrž. pisar. 6.231 33 6.525 26 105 Ostalo 3 1 Sk. rež. + energ. 9.508 51 11.744 46 124 Storitve + najem. 5.104 27 7.153 28 140 Reklamo + reprezen. 2.280 12 3.361 13 147 Potovanje + prevozi na delo 1.692 9 2.592 10 153 Ostalo 1 3 Skupaj 9.224 49 13.679 54 150 Iz tabele se vidi, da bodo na primer stroški energije skupaj z gorivi v naši delovni organizaciji, ki je tipično neenergijska, znašali že 1/5 vseh stroškov in da so v vidnem porastu. Ti so mnogo pomembnejši, kot na primer stroški reklame in reprezentance. Odstotek prihranka na energiji pomeni že 50 milijonski prihranek na leto, pa verjetno bi se s smotrno porabo energije, to dalo doseči. Po posameznih temeljnih organizacijah so te strukture drugačne in bo vsaka to morala posebej realizirati in sprejemati nih dohodkov tistih delavcev, ki svoja dela nimajo normirana. To so režijski kadri, ki delajo v organizaciji proizvodnje, to so kadri, ki delajo na poslovanju, v nabavi, na koprodukciji, na vzdrževanju orodij itd. Na koncu ugotovimo to, da stabilizacijski programi v temeljnih organizacijah ne smejo biti enostranski, da jih moramo izdelati na osnovi stvarnih analiz in da morajo biti sprejeti ukrepi predvsem na tistih področjih, ki bodo rodili največje efekte. Stane Pele — programiranje novih profilov kadrov in njihovega znanja — priprava programov izobraževanja: funkcionalno usposabljanje, pridobivanje znanja ob delu in iz dela — ustrezno zaposlovanje invalidov, težje zaposljivih oseb in za delo manj zmožnih oseb — smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu — ureditev drugih organizacijskih in kadrovskih postopkov. * Udeleženci dogovora se bomo pri določanju del oziroma nalog, ki naj jih opravlja posamezen delavec v temeljni organizacij združenega dela, ravnali po naslednjih načelih: razvoj temeljne organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti. * Udeleženci dogovora bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih določili postopek in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti. * Za delovno zmožnost se šteje tista pridobljena strokovnost ter razvite spretnosti in psihofizične sposobnosti, ki si jih je delavec pridobil in razvil pri opravljanju del oziroma nalog ter s trajnim izobraževanjem ob delu. * Komisija se imenuje za vsak primer posebej. Sestavljajo jo delavci iz istega strokovnega področja, ki imajo vsaj eno stopnjo višjo strokovno izobrazbo in večje delovne izkušnje kot jih ima delavec, za katerega se ugotavlja Pri pripravljanju razvida del in nalog moramo izhajati iz skupnih metodoloških osnov — da bomo združevali tolikšen obseg vsebinsko zaokroženih del oziroma nalog, ki bo zagotavljal najboljšo izrabo delovnega časa in sredstev za delo; — da bomo združevali svobodna, po zahtevnosti enakovredna dela oziroma naloge tako, da bodo kar najbolj izkoriščena strokovna znanja oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti; — da bomo združevali delo oziroma naloge, ki bodo ustrezale psihofizičnim sposobnostim delavca. * Razvid del oziroma nalog mora obsegati opis del oziroma nalog, temeljne značilnosti in zahtevnosti del oziroma nalog ter: — zahtevano stopnjo in smer strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti — psihofizične in druge sposobnosti — delovne pogoje, v katerih se naloga izvaja — vrsta odgovornosti, ki jo zahteva izvajanje naloge — potrebne delovne izkušnje za uspešno opravljanje naloge — posebne pogoje in zahteve glede na predpise o varstvu pri delu — posebne zahteve za opravljanje del oziroma nalog * Pri izdelavi razvidov del oziroma nalog si bomo udeleženci prizadevali za objektivno določanje stopnje in smeri strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in drugih posebnih pogojev za opravljanje posameznih del oziroma nalog. * Za posamezna dela oziroma naloge se smejo zahtevati potrebne delovne izkušnje, ki pa tudi za najodgovornejša dela oziroma naloge ne smejo presegati 5 let, razen če z zakonom ni drugače določeno. * Samoupravni splošni akt (razvid del oziroma nalog) je potrebno stalno dopolnjevati glede na organizacijski in tehnološki z delom pridobljeno delovno zmožnost. Komisija predloži oceno z delom pridobljene zmožnosti delavca delavskemu svetu v potrditev. * Komisija za ugotavljanje z delom pridobljene zmožnosti lahko tudi delavcu, ki je ob sklenitvi delovnega razmerja predložil oceno o svoji delovni zmožnosti, to ponovno ugotavlja, če to smatra za potrebno. * Temeljna organizacija združenega dela mora na zahtevo delavca podati oceno o njegovi z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Lahko pa to oceno zahteva samoupravni organ tiste TOZD, s katero želi delavec skleniti delovno razmerje. * TOZD, ki nima v samoupravnem aktu opredeljenega postopka, načinov in kriterijev za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti, ne sme v razpisih in objavah del oziroma nalog poleg izobrazbe alternativno zahtevati tudi z delom pridobljene delovne zmožnosti. * Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili dela oziroma naloge, ki se lahko opravljajo na podlagi pogodbe o delu ter določili kriterije, ki bodo zagotavljali smotrnost in družbeno opravičenost zaposlovanja upokojencev pri teh delih oziroma nalogah. Zavzemali se bomo za dosledno izvajanje zakonskih določil glede spremljanja in preverjanja zaposlovanja upokojencev. * Pri določanju kriterijev, smotrnosti in družbeni upravičenosti zaposlovanja upokojencev v zvezi s prvim odstavkom tega člena, so TOZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžne predvsem upoštevati možnosti nadomestitve zaposlenih upokojencev z notranjimi premestitvami delavcev in z zaposlovanjem nezaposlenih delavcev. Marija Ritonja Potekel je dveletni mandat članom konference osnovnih organizacij sindikata. V mesecu januarju so bili na občnih zborih osnovnih organizacij izvoljeni novi delegati. Konferenca se je sestala na konstitutivni seji 30. 1. 1980, na kateri so izvolili delegati konference tudi izvršilni odbor. Novi izvršilni odbor šteje 9 članov. V njem so zastopani predstavniki vseh OOZS. Konferenca združuje sedem osnovnih organizacij zveze sindikatov iz TOZD in DSSS delovne organizacije ELMA. Na konferenci so delegati sprejeli izhodišča in delovno usmeritev za delo konference in OOZS, ter akcijske programe konference in izvršilnega odbora. Med povabljenimi udeleženci konference so bili tudi sekretarji OOZK TOZD in DSSS, direktorji TOZD in DSSS ter glavni direktor DO. Sodelovali so tudi vsi stari člani konference OOZS. Razprava, ki se je razvila na konferenci, je bila usmerjena v najaktualnejše dogodke, ti pa so pri nas trenutno ekonomske narave. Mnogo je bilo povedanega o gospodarskem stanju naših TOZD, saj smo tik pred razpravo o zaključnih računih za leto 1979. Splošna ugotovitev je, da nas pestijo izredne gospodarske težave. Le-te pa terjajo od nas vseh pol- no angažiranje pa tudi strpnosti, razumevanja in pa zelo trezne in učinkovite ukrepe. Izražena je bila velika potreba po združitvi vseh sil in pa po solidarnosti vseh nas. Razprava je nakazala tudi pomen dela vsakega posameznika. Saj bomo le združeni v delu lahko kaj dosegli. Podatki o odsotnosti z dela v preteklem letu kažejo, da če bi do tega imeli drugačen odnos, bi tudi poslovni rezultati bili lahko boljši. Vsi programi Osnovnih organizacij zveze sindikatov v TOZD in DSSS ter programi konference OOZS zajemajo vsa področja življenja in dela nas vseh. Naše je, Delegati na konferenci OOZS Elma da jih uresničujemo. S tem pa bomo že odpravili velik del težav, ki so nas v preteklem letu pestile. Poudariti je potrebno še to, da smo se na konferenci dogovorili za izdelavo učinkovitega stabilizacijskega programa. Posebno pozornost smo posvetili tudi delovanju sindikalnih skupin, ki naj predstavljajo most med izvršnim odborom osnovne organizacije zveze sindikatov, ter mesto dogovarjanja o naših interesih. Novoizvoljeni izvršilni odbor konference OOZS delovne organizacije ELMA računa pri izvajanju programa na sodelovanje vseh članov zveze sindikatov. Marija Ritonja Konferenca OOZS DO Elma Kako zmanjšati fluktuacijo delavcev v DSSS Velika fluktuacija delavcev je eden izmed najbolj očitnih pokazateljev, da v delovni organizaciji marsikaj ni v redu, saj zaposleni ponavadi prehitro zapuščajo okolje, v katerem niso zadosti motivirani. V letu 1978 je bil koeficient neto fluktuacije (brez upokojenih in trajno zbolelih) Krn = 12,6 %, v letu 1979 še nekoliko več K,,n = 12,8 %> kar je izredno veliko in predstavlja resno motnjo v poslovnem sistemu. Še zlasti je zanimiv podatek, da je leta 1978 v DSSS delo združilo 12 delavcev z visoko in višjo strokovno izobrazbo, toda enako število iz enake kvalifikacijske strukture (seveda ne iste osebe) je tudi zapustilo DSSS. Poglejmo ustrezne podatke iz ravno preteklega leta (neuradne): visoka izobrazba: višja izobrazba: srednja izobrazba: kvalificirani: ostali: Kljub temu, da je situacija nekoliko boljša kot v letu 1978, še zdaleč ne moremo biti zadovoljni, saj je negativna fluktuacija ponovno največja v razredu visoke in višje strokovne izobrazbe. Nedvomno je, da je znanje. ki nam ga toliko primanj- kuje, in ki ga odnašajo delavci, ki nas zapuščajo — najdražje. Analiza, ki smo jo opravili v DSSS glede strukture zaposlenih po delovni dobi v Elmi, ter odvisnost odhodov od te strukture je nedvomno pokazala, da nas največ zapuščajo delavci iz skupine, ki je ravno dodobra spoznala DO in ki bi morala postopoma nuditi čedalje več za potrebe združenih TOZD. Praktično vsi, ki so nas zapustili (celo 13 % vseh zaposlenih v DSSS) niso bili v Elmi dalj od 5 let, večina celo manj od dveh let. Ugotovili smo, da je obstoječi sistem nagrajevanja iz naslova minulega dela v Elmi, dokaj neustrezen in celo nepravičen, saj ravno stimulira fluktuacijo oziroma priviligira v zapustili DSSS: 2 zapustili DSSS: 6 zapustili DSSS: 6 zapustili DSSS: 1 zapustili DSSS: 2 skoku tiste zaposlene, ki so v Elmi dalj kot 25 let. Zato je komisija DSSS za akcijo CLOVEK-DELO-UCINKOVITOST predlagala bolj ustrezno in pravično stimulacijo. Primerjalne podatke podajamo v naslednji tabeli: prišli v DSSS: 6 prišli v DSSS: 5 prišli v DSSS: 11 prišli v DSSS: 3 prišli v DSSS: 2 Delovna doba v Elmi Število zaposlenih v DSSS Število odhodov iz DSSS v v letu 1979 Sedanji % stimulacije manj kot 1 leto v Elmi 23 4 0 med 1—2 leti v Elmi 17 8 0 med 2—5 let v Elmi 23 4 2 med 5—10 let v Elmi 18 1 3 med 10—15 let v Elmi 14 0 5 med 15—25 let v Elmi 22 0 več kot 25 let v Elmi 13 0 10 Naslednji faktor, ki stimulira prezgodnje odhode iz DSSS, je sistem ocenjevanja individualne uspešnosti, ki se v praksi izvaja na škodo mlajših kadrov in ki niti ni v soglasju s priporočili zveze sindikatov. Izredno je zanimiva ugotovitev, da so komisije umetno izoblikovale v DSSS dve močni skupini delavcev: »koboja-gi« izrazito nadpovprečni delavci in »kobojagi« izrazito podpovprečni delavci in da se zlepa ne izmuzneš iz tabora, kamor so te prvič vtaknili. Izdelati bi morali sistem, ki bo slonel na zakonu o združenem delu in ki bo kot osnovno merilo za skupinsko ter osebno učinkovitost upošteval izpolnjevanje mesečnih planskih obveznosti po količini, po kakovosti ter po stroških oziroma rokih (»tudi čas je denar!«). Ta sistem bo moral biti precej bolj objektiven in merljiv, kot je to sedanji. Sistem bo moral biti povezan s sistemom sistematizacije in delitve dela po nalogah in opravilih in zato menim, da je izdelava ustreznega kataloga »Zgodovinska nujnost« za nadaljnji napredek Elme v celoti, saj predpostavljam, da so podobni problemi prisotni tudi v TOZD. Pogoji so dozoreli in ne smemo izgubljati časa. Moramo le poznati cilje ter biti bolj dinamični — in rezultati ne bodo izostali. Dord Krstič Stikov portret Pred nekaj meseci je bil za direktorja TOZD Transformatorji imenovan tovariš Stane Rozman. Na večkrarbno pobudo uredniškega odbora glasila Stik sem se odločil za krajši razgovor, iz katerega bi lahko dobil nekoliko jasnejšo sliko o delu, prizadevanjih in hotenjih 43-letnega inženirja strojništva. " $ (Da se z vztrajnim prizadevanjem da' marsikaj doseči dokazuje njegova dosedanja pot, ki jo je začel s tem, da se je izučil za strojil ega ključavničarja, kjer se je že na samem začetku srečal s problemi 'proizvodnje. Z željo po nadaljnjem usposabljanju se je vpisal na srednjo šolo strojne stroke, nato pa končal še prvo stopnjo Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Njegova prva in tudi edina zaposlitev je bila DO Enerigoin-vest, kjer je svoje delo začel kot konstruktor, ter ga nadaljeval na delovnih mestih: vodja TOP iln pozneje kot direktor DO. Njegov prihod v Elmo je pogojevala želja po napredovanju v svoji stroki. Mnenja je, da bi nadaljevanje njegovega dela po 20 letih istega okolja bila določena stagnacija. Želel je spremenita okolje, v katero 'bi se ponovno začel Vključevati ter ga spoznavati in ker je tudi lokacijsko vezan na ta del Ljubljane, ga je »pot privedla« v Elmo. Vsekakor se je pred svojim prihodom seznanil s proizvodnim programom te TOZD, poiskal informacije o delovni organizaciji ter že takrat ocenil, da je najtveč težav v TOZD na področju organizacije dela, razvoju izdelkov in plasma izdelkov. Prav na tem področju pa pravi, da se da še veliko doseči, zato so se mu zdele naloge zanimive. Svoje prve vtise ob prihodu v DO mi je opisal kot pozitivne. Presenetilo ga je dejstvo, da imajo ljudje v neposredni proizvodnji' dober odnos do dela, da se dokaj dobho izkorišča delovni čas, da pa je nekoMko več težav pri pripravi proizvodnje, pri urejanju medsebojnih odnosov v režijskih službah v TOZD iln med TOZD. Zadnje se še posebej odraža pri realiziranju kreativnih nalog. Skozi dosedanje obdobje je spoznal, da je dokaj pomanjkljivo ekonomško znanje tistih, ki pripravljajo proizvodni proces. In kako poteka delovni dan na njegovem delovnem mestu? V jutranjih -urah pregleda stanje v proizvodnji iti pripravljalnih službah, se seznani s proble- mi in po potrebi skliče vodje posameznih Služb, kjer se dogovorijo za rešitve. Ostali čas v prvi polovici dneva pripravlja gradivo za seje kolegija in seje samoupravnih organov ter spremembe splošnih aktov, ki se nanašajo na novo organizacijo v TOZD. Ostali del delovnega časa običajno koristi za urejanje odnosov med posameznimi službami v DSSS glede na naloge kot so: ponudbe nabavi surovin, sodelovanje z razvojnim sektorjem pri izdelavi' investicijskega programa itd. Pri tem je potrebno omeniti še sestanke s kupci tor reševanje problemov okrog nove proizvodnje, ki naj bi se v prihodnje razširila na področje novih zaščitnih transformatorjev, usmemdšMh naprav ter stabilizatorjev napetosti za individualne kupce in ustanove. Katere stvari, tov. Rozman, ocenjujete kot kritične? Kritično je dejstvo, da vsak išče svoje mesto pri rezultatih poslovanja. Ker posamezne TOZD Skozi svojo ekonomiko iščejo rezultate 'poslovanja, DO izgubi svoj pomen. Najbolj pereč pa je vsakdanji problem, da analiziiramo težave, najdemo vzroke, nakažemo rešitve, nismo pa zmožni teh rešitev realizirati niti se boriti za rešitve, posebej ne, kadar gre za rešitve, ki so vezane na odnos do dela. Znalno je spoznanje, da so zahteve prerasle razpoložljivo strukturo in pri današnji organizaciji poslovanja bi bilo nujno oddvojiti dejstvo, da zahtevne naloge opravljajo tisti, ki so jim kos. Pri nas še vedno svoje zmožnosti precenjujemo, zastavljamo si preobsežne naloge za katere že vnaprej ugotavljamo, da jih ne bomo mogli realizirati. Na tak način sd postavljamo plane — letne, mesečne in ostale načrte, ki si jih postavljamo. Mnogokrat pri planih ne izhajamo iz vseh elementov, ki tvorijo možnosti za uspešno rešitev (tehnološke, ekonomske — denar za osnovna sredstva in obratna sredstva, trž- ne možnosti in ne nazadnje tudi možnosti razvoja novih izdelkov). Zaradi teh razlogov se dogaja, da so plani izdelani za tiste, M spremljajo naš razvoj, sami pa spremljamo svoje rezultate po drugih kriterijih. Prav tako se izredno hitro zadovoljujemo z opra-vičfili, ko je določen izvajalec naloge zatajil in pač da zaradi tega plan ni dosežen. To se nanaša na vsakodnevne naloge v TOZD kot tudi na tiste naloge, M se opravljajo v DSSS kot skupne naloge v TOZD. Zaradi tega se največkrat na sestankih posveča več časa analizi o neizvrševamju naloge, manj pa temu, kako odpraviti vzroke in rešiti naloge. Tov. Rozman takega stališča ne sprejema in takega odnosa ne odobrava, zato skuša v TOZD uveljaviti načblo, da je plan potrebno na kakršenkoli način doseči in da je potrebno le najti in izbrati ustrezno pot. Če bi hotel opisati družbeno-poiitiiana delovanje, bi moral že na začetku poudariti, da je bil vseskozi družbenopolitično zelo aktiven. Je član ZK od leta 1958. V tem obdobju do danes je deloval v Energoinvestu kot sekretar OOZK, predsednik DS, izven delovne organizacije pa je imel več pomembnih funkcij. Bil je član OKZK Bežigrad, v letih 1964 do 1966 je bil član mestne- Odnosi DSSS UVOD V okviru DSSS so združene pretežno strokovne službe v Elmi z namenom, da kot organizacijsko povezani možgani dajejo oziroma pripomorejo k zagotavljanju pogojev za delo TOZD in DO kot celote. Dejavnosti v DSSS so samostojne, hkrati pa povezane. V taki organizacijski enoti so odnosi med nosilci posameznih nalog din hkrati medčloveški splošni odnosi odnosi močan dejavnik učinkovitosti. To trditev argumentiram s starim postulatom, da je učinkovitost dela produkt sposobnosti in motivacije; torej, če ni pozitivnih motivov in interesov, bo učinkovitost kljub sposobnostim enaka ničil. CILJ RAZGOVORA Etapni cilj opravljenih analiz je v prvi vrsti posnetek stanja, primerjalno — presečno po ugotovitvah v februarju leta 1978 in aprilu 19719. Končne cilje lahko pričakujemo, če bomo formulirali smernice in poti za novo stanje. I. STANJE FEBRUAR 1978 Gre za poskus posnetka stanja odnosov in stališč delavcev Elme, zgrajenega na osnovi odhodih intervjujev ter intervjujev z nezadovoljnimi delavci. Iz intervjujev (10 usmerjenih pogovorov z vodenimi zapisniki) sledijo tele teze: — ddlavci ne poznajo jasnih skupnih ciljev — niti v celotni DO, niti za posamezno skupino; niso jasne poslovne funkcije po reorganizaciji na TOZD — daljše obdobje nihanja na robu pnimemega gospodarjenja povzroča izgubo občutka varnosti, tudi socialne — stanje daje občutek kaotičnosti in brezizhodnosti — stanje priprav za izboljšanje ni vidno in prezentno vsem delavcem — splošna slaba informiranost in iz tega veliko deziilnformacij, ugibanj in natolcevanj — odnosi med sodelavci v skupinah so cesto neosebni, ali premalo osebni, hladni, neelmov-SH, torej brez občutka pripadnosti; pogosta so trenja stari — mladi in nesprejemanje mlajših ga komiteja ZK, od 1967 do 1074 pa je bil član RSZS. Kljub taki družbenopolitični aktivnosti je njegovo mnenje, da je večji del svoje aktivnosti potrebno posve-tilti stroki in to načelo je ves čas skušal obdržati s tem, da je izkušnje na dmžbenopoliitičnem področju prenesel in koristil v praksi. Ob vsem tem se mi je nehote pojavilo vprašanje, ali ostane tov. Rozmanu še kaj prostega časa za razvedrilo, šport in rekreacijo! Kljub temu, da mu čas velikokrat ne dopušča, pravi, da se rad posveti svojima dvema hčerkama, poleti gre rad v hribe, pozimi večkrat na smučanje, ostali čas pa porabi za prebiranje strokovne literature in gradnji hiše. Pri slednjem mu lahko zaželimo čimveč sreče. Štefan Kranjec in TOZD sodelavcev v farmirane skupine. Posledice, ki so nedvomno posledice opisanega stanja, so odhodi in odstopi, odpovedi starih Elmovcev, težave pri pridobivanju novega kadra; splošna negativna motivacijska klima. II. STANJE APRIL 1979 Opravljena je bila anketa o motivacijskih faktorjih delavcev DSSS. Opis stanja sloni na obdelavi 66 vrnjenih anket od 120 razposlanih. Iz odgovorov sem tvorila povprečne ranžirne vrste faktorjev za moške in za ženske ter za skupino neopredeljenih. RJalng za ženske (N = 25) 1. zanimivo delo 2. osebni dohodek 3. dobri nadrejeni 4. razumevanje in spoštovanje sodelavcev 5. dobri objektivni pogoji dela Za prvih 5 motivacijskih faktorjev kaže staltištična analiza, da so bistveno pomembnejši od ostalih. Vseh teh 5 faktorjev lahko združimo pod 1 pogoj, npr. orga-nižacijški faktor dela: pravo delo pravemu človeku, ustrezno plačilo za to delo, plačilo pa je tudi odnos nadrejenega do opravljenega dela in spoštovanja sodelavcev. Seveda so dobri objektivni pogoji dela pogoj za kakovostno delo. Drugi del nižje ramgirandh faktorjev so: 6. priznanja za opravljeno delo 7. možnost napredovanja po zasl učenosti 8. odgovornost 9. možnost samoupravnega odločanja 10. nasvet pri reševanju osebnih problemov lil. prehrana. Pozornost vzbujata faktorja odgovornost in možnost samoupravnega odločanja, ki nizko kotirata. 16 delavk je s svojim delom zadovoljnih, 7 pa ne, to je 28 % delavk, ki so odgovorile na anketo. Odstotek ni majhen, podkrepljuje pa misel po potrebi po preverjanju vrste in vsebine nalog, ki jih imajo posamezni de-lavtii Rang za moške (N =27) L zanimivo delo 2. dobri objektivni pogoji dela 3. osebni' dohodek. To so prvi trije faktorji, ki po mnenju delavcev DSSS najbolj vplivajo na njihovo storilnost. Višje je v primerjavi z ženskami postavljen faktor dobrih objektivnih pogojev dela. Menim, da je bistven vzrok za to pretežno moška sedba v AOP, kjer so pogoji dela najslabši v DSSS. 4. razumevanje in spoštovanje sodelavcev 5. dobri nadrejeni 6. odgovornost 7. priznanje za opravljeno delo je naslednji sMop faktorjev. Ugo-tatvljamo, da je odgovornost više rangirama pri moških kot pri ženskah. Na to vpliva tudi dvoje: večji delež moških vodij in kulturno vzgojni faktor. 8. možnost napredovanja po zaslužnosti 9. možnost samoupravnega odločanja 10. nasvet pri reševanju osebnih problemov lil. dobra prehrana so faiktorji na koncu ranga. Tudi pri moških se kaže nizek rang možnosti samoupravnega odločanja. 37 % delavcev v DSSS, ha so odgovorili na anketo, ni zadovoljnih s svojim delom, torej še več kot med ženskami! PREGLED PRIPOMB V uvodu je treba omeniti', da je 36 % vseh delavcev v DSSS (moški din ženske), M so odgovorih v anketi, da s svojim delom niso zadovoljni, dalo tudi največ pripomb, oziroma želj po spremembah. Analiza pripomb na nek način podkrepljuje dobljeni rang in varianto interpretacije, da se odraža potreba po organizacijskem faktorju v DSSS. Pripombe so tudi sorodne z ugotovitvami o stanju v letu 1978. Strnjena vsebina pripomb: — želja po organiziranosti dela je največkrat poudarjena, skoraj v vsaki pripombi. — želja po sodelovanju in potreba po itiimskem delu tako v službah bot v okviru DSSS in s TOZD — želja po ovrednotenju del, njihovi potrebnosti in uporabnosti) Pripombe pa so tudi depresivne in še brez volje; ne bo se nič spremenilo, želim si sprememb, pa mi jih ni moč izvajati, ipd. Med pripombe sodijo morda tudi dogajanja ob razdelitvi in izpolnjevanju anket. Odzivnost na anketo je za merila psihosocioloških raziskav zadostna, vendar po drugi strani skromna in tehtna in osnova posploševanja. Zanimivo je dejstvo, da so se izpolnjevalci ankete poudarjeno bali za svojo anonimnost. Tako so kritizirali zbiranje anket in niso zaznamovali obeh ločitvenih kriterijev, to je spol in vodstveno mesto. Tudi to je znak naše negotovosti in zaprtosti. ZAKLJUČEK Analiziranje v obeh presekih kaže, da je osnova za solidne odnose v DSSS in s TOZD, tj. organizacijski faktor dela: ugotoviti vršto in vsebino del in nalog, iti jih imajo posamezni izvajalci, tudi v smislu prekrivanja in delitve nalog, povezati delovanje v smislu zasledovanja ciljev, ovrednotiti posamezne dejavnosti v ravnotežju z ostalimi, poskrbeti za informiranje, predvsem v smislu jasnih etapnih in končnih ciljev. S stališča medčloveških odnosov elmovcev, za katere vemo, da so hladni, zaprti, neosebni, predlagam uporabo, oziroma upoštevanje psihosocialnih faktorjev, npr.: — dobro pripravljene javne tribune, kjer bi delavcem pojasnili pravo stanje — pojavljanje direktorjev in glavnega direktorja v vseh sredinah — Skrb za dosledno sprotno motivacijo, to je predvsem stalno seznanjanje z uspehi in neuspehi — tabelarično, po zvočnikih — organizirati’ javne pohvale in nagrade delavcem, ki so dosegla izjemne rezultate (tudi v DSSS) — vplivati in vzpodbujati družabno življenje, športno in kulturno udejstvovanje. Majda Nose Srednjeročni plan 1981—1985 Na kaj moramo biti delavci pozorni pri obravnavanju in sprejemu srednjeročnega plana? Na kratko želim nakazati naloge in vlogo osnovnih organizacij zveze sindikatov v razpravah in sprejemanju planov in prikazati nekatere elemente, ki bi za realen plan mora biti, med drugim seveda, natančno opredeljeni. — Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo preverjati, kako v TOZD uresničujejo sprejeti program za pripravo planov. Spodbujati morajo delavski svet, da sproti ocenjuje izpolnjevanje programa ter terja dosledno uveljavljanje odgovornosti vseh tistih, ki so krivi, če programa ne uresničujejo dosledno. — Danes vsi vemo, da morajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela planirati ne le svojo proizvodnjo in razvoj, ampak tudi potrebe delavcev na področju vseh družbenih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, varstvo itd.) ter vse elemente družbenega standarda delavcev (ceste, promet, rekreacija in šport itd.) ter življenjske razmere delavcev v krajevni skupnosti. Osnovna organizacija zveze sindikatov mora zato ugotavljati, ali so bili pri sestavi planov upoštevani vsi interesi delavcev. — Osnovna organizacija zveze sindikatov mora prispevati k večji realnosti planov. Zahtevati mora, da delavci dobijo konkretne analize o tem, kako si bo TOZD za predvideni razvoj in proizvodnjo zagotavljala surovine, reprodukcijski material, potrebno energijo, potrebna devizna sredstva za uvoz surovin, reprodukcijskega materiala in strojev, denarna sredstva za nove naložbe ali za povečan obseg proizvodnje, kako si bo zagotovila usposobljene de- lavce in podobno. Ce na vsa ta vprašanja delavci ne bodo dobili konkretnih odgovorov, če so vse to le želje in pričakovanja, ki nimajo podlage v čvrstih samoupravnih sporazumih o temeljih planov z drugimi organizacijami združenega dela (dobavitelji — kupci), je tudi jasno, da pripravljeni plani niso realni. — Osnovna organizacija zveze sindikatov mora prispevati k temu, da plani pomagajo reševati bistvena vprašanja in probleme gospodarjenja v TOZD. Če, na primer, že leta ugotavljamo, da nam primanjkuje obratnih sredstev, da investiramo z dragimi krediti, da nam občasno zmanjkuje surovin ali reprodukcijskega materiala, da imamo stalno težave pri uvozu, da slabo izkoriščamo zmogljivosti, da mnogi delavci nimajo konkretnih nalog in odgovornosti, da so stroški naše proizvodnje previsoki, da je veliko izostankov z dela, da so delovne razmere slabe, da je zaradi tega veliko nesreč pri delu, da imamo veliko izmeta ali da dosegamo slabo kvaliteto izdelkov in podobno, potem mora plan bodočega razvoja vsebovati kon- kretne programe za odpravo vseh teh pomanjkljivosti, sicer je lahko le spisek želja in neobvezujoče predvidevanje razvoja. — Zahtevati je treba pojasnilo, kako naj bi usklajevali razvoj temeljnih organizacij združenega dela v delovni organizaciji in z drugimi organi TOZD, s katerimi smo dohodkovno povezani, ali bomo s temi temeljnimi organizacijami sprejeli skupen plan, ali bodo odnosi med njimi urejeni po Srednjeročni plan mora biti realen in natančno opredeljen načelih skupnega prihodka, ali bodo združevali sredstva za nove naložbe, ali bodo skupno organizirali nastop doma in zlasti v tujini. Če o vseh teh vprašanjih niso pripravljeni samoupravni sporazumi o temeljih planov z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela, potem tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju za nas ne bodo zagotovljeni stabilni pogoji pridobivanja in ustvarjanja dohodka in enakopravnejši položaj v pridobivanju dohodka. Že ta ugotovitev zadošča za kritično oceno pripravljenega plana in za zahtevo, da je potrebno skleniti ustrezne samoupravne sporazume o temeljih planov. — Osnovne organizacije zveze sindikata morajo tudi poznati vse bistvene probleme, s katerimi se srečujejo njeni delavci v krajevni skupnosti, v kateri živijo. Vedeti mora, kako delavci rešujejo stanovanjska vprašanja, kakšno je njihovo zdravstveno varstvo, kako je zagotovljeno varstvo in šolanje njihovih otrok, kakšen je predviden razvoj kulture, kako so urejeni prevozi na delo, kako prehrana med delom, rekreacija in oddih delavcev. Sposobna mora biti ugotoviti, katerim od teh vprašanj je potrebno v naslednjem obdobju dati prednost ter ugotoviti, če je reševanje teh vprašanj ustrezno zajeto v planih. — Prav tako moramo dobiti odgovor na vprašanje, ali bo v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotovljen porast produktivnosti dela in dosežen večji dohodek na delavca ter na vložena in uporabljena sredstva ter pod kakšnimi pogoji. Če bomo tako ocenjevali vsa ta vprašanja, bomo lahko tudi ocenili, ali so predvidevanja povečanja dohodka stvarna ali pa le pobožna želja, zapisana v planu. — Nadalje je treba postavljati zahtevo, da so v planu predvideni vsi ukrepi, da bi se realni dohodek na delavca ter vložena in uporabljena sredstva dejansko povečala, saj se moramo zavedati, da le povečani dohodek zagotavlja tudi višji osebni in družbeni standard. Na tak konkretni način morajo osnovne organizacije in delavci ocenjevati vprašanja planiranja in gospodarjenja, tudi pri obravnavi periodičnih in zaključnih računov. Za STIK pripravila Marija Ritonja Viri: O družbenem planiranju knjižnica »Sindikati«, str. 27 \ S I S I s s Dopisujte | v svoje s glasilo j STIK s I s I s I s I s I s * s I s I s I s I s I s I s * s Oflt&nikci (S cim (9n p ca v Ijanja OSNUTEK S. S. O POSTOPNEM PREHODU NA EKONOMSKE STANARINE Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana-Bežigrad je izdelate osnutek S. S. o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine na območju ljubljanskih občih. Prehod na ekonomske stanarine pomeni povečanje sredstev za vzdrževanje stanovanjskega fonda, pomeni zagotavljanje materialne podlage za samoupravljanje v hišah, pomeni poglabljanje družbeno-ekonomsiMh odnosov na Stanovanjskem področju. V S. S. o prehodu na ekonomske stanarine so vgrajeni tudi instrumenti za subvencioniranje stanarin, ki bodo omogočili subvencioniranj e tistim občanom, ki imajo nizek dohodek na družinskega člana, s čimer bo zavarovan standard občanov z nizkimi OD. Razprave bodo potekale v dveh fazah. O osnutku S. S. od 10. L do 10. 2. 1080, nafto bo narejen predlog, ki bo šel v ponovno razpravo od 20. 2. do 5. 3. 1080. Samoupravne stanovanjske skupnošti bodo nato sprejele S. S., ki bo šel v podpisovanje med 30. 3. in 20. 3. 1080. 12. REDNA SEJA SDS Delegati in vabljeni so se sestali dne 21. 1. 1980 in najprej ugotovili, da je zapisnik 11. redne seje pomanjkljiv. Za 6. odst. na 4. strani se doda naslednje besedilo: Višina prispevka, M ga bodo v letu 11080 odvajale TOZD za dela in naloge, ki jih bodo opravili delavci v DSSS ni definiran s tem predlogam plana poslovanja DO za leto 1980. Le-iti bodo določeni v samoupravnem sporazumu o obsegu in vrednotenju svobodne menjave deda med TOZD in DSSS za leto 1980. Med drugim so še razpravljali o planu poslovanja za leto 1080, kar je bilo že objavljeno. Dtilavski svet TOZD EM Lendava je o planu tudi razpravljal na 39. redni seji dne 7. 1. 1980 in ugotovil, da je plan poslovanja TOZD največji in da finančni uspeh pomeni izredno težko nalogo (nabava repromateriala). Zaključili so s tem, da bo treba čim več napraviti, da bodo bližje planiranim številkam in čim več sodelovati z ostalimi TOZD. V TOZD EM Lendava so sprejeli statutarni sklep o spremembi razpisnih pogojev za opravljanje dela direktorja. Spremeni se 71. S. Statuta TOZD s tem, da se črta in se nadomesti z naslednjim besedilom. — višoka izobrazba tehniške, ekonomske ali pravne smeri — 5 let delovnih izkušenj — moralnopolitične vrline. Razpis za direktorja TOZD je potekel 5. 1. 1980, ker se na javni razpis ni nihče prijavil. Ta statutarni sklep velja od sprejema na delavskem svetu od 11. 1. 1980 in velja do sprejema sprememb in dopolnitev statuta TOZD. OSNOVNA SREDSTVA DS TOZD EM Lendava je sprožil postopek za čim hitrejšo nabavo avtomata za kavo in osvežilne pijače. V delovni skupnosti Skupnih služb je delavski svet odobril nakup fotoaparata PENTAGON SIX TIL s priborom v skupnem znesku din 15.000,00 in telefonskih aparatov v skupnem znesku 5.000,00 din. V TOZD Transformatorji bodo nabavili dvigalo nasilnosti 1000 kg. V TOZD Orodjarna bodo nabavili za oddelek OMA 1 brusilni kozel, 1 kompresor in 1 kompresor — jager. TEHNIČNE IZBOLJŠAVE Janko Klun je predlagal komisiji za tehnične izboljšave in koristne predloge TOZD GA postopek za izboljšavo Okvirja čistilnika, po katerem se prihrani 23 kg materiala za 1000 kosov. Jože Lap je izboljšal način pritrditve peres na spodnji del obešala za lakiranje palic (ročaje) čMSlniika preprog. DELEGATI DS TOZD-GA so se v mesecu januarju kar dvakrat sestali'. Ponovno so ugotovili, da sklep delavskega sveta TOZD, da le-ta ne sprejme poročila komisije za popis terjatev, obveznosti in vrednostnih papirjev v DSSS z dne 29. 1. 1070 s tem, da se razlika din 312.090,50 na kontu dobaviteljev prenese po posameznih TOZD glede na njihov delež nabave v letu 1978, še ni izvr- šen. Na TOZD-GA odpade kar 194.120,30 din ali 62,2 % udeležbe. Delegati so sklenili, da predsednik omenjene komisije poda o tem poročilo na naslednji seji DS. — Obravnavali so idejni investicijski predlog za izgradnjo obrata montaže Gospodinjskih aparatov in izrazili bojazen, da bodo ostali brez nove proizvodnje. Končno pa so se odločali, da bodo o tem predlogu razpravljali vsi delavci. — Za opravljanje del in nalbg vodenja obrata montaže so izbrali Janeza Škofiča. — Sprejeli so plan izobraževanja delavcev v TOZD in imenovali člana v občasno komisijo za pregled investicijskega elaborata »Sanacija in modernizacija v TOZD-GA«. V DSSS je delavski svat na svoji 31l redni seji, dne 16. 1. 1080 — sprejel pobudo glavnega direktorja za uskladitev statuta DSSS in drugih splošnih aktov DSSS z drugimi splošnimi akti v DO, — potrdil poročilo komisije za akcijo 0LOVEK-DELO-UČ1NKO-VITOST, da je fluktuacija delavcev v DSSS velika, da direktor DSSS pripravi predlog za koordi-nadjški svet DSSS, ki bo skrbel za kakovostnejšo pripravo najbolj pomembnih odločitev in kakovostnih razprav za zbore, delavski svet ali druge organe, — izrazil je tudi veliko zaskrbljenost glede nedzvrševanja plana za leto 1980 in daje pobudo SDS, da poda konkretne Ukrepe za razrešitev "vprašanja, — zadolžil komisijo za uresničevanje zakona o združenem delu, da izdela analizo organiziranosti DSSS na podlagi sklepa 4. seje konference OOZS DO Elma z dne 8. 12. 1970. Komisija naj prične z delom takoj in naj bo kdnčana najkasneje do maja 1980, strokovna služba, da uskladi akt o združevanju delavcev v DO Elma in Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v DSSS, strokovno službo, da do 1. 6. 1980 izdela predlog kataloga del in opravil delavcev v DSSS za javno razpravo, — ovrednotil dela in naloge prodajno-tehničnlilh zastopnikov Leopolda Babška, Rija Baj-alske-ga in Budistova Tijaniča z dodatnim koeficientom. Delavski svet je svojo 31. redno sejo nadaljeval v ponedeljek, dne 31. 1. 1980. Najprej je potrdil poročila predsednikov komisij za oceniitev individualne uspešnosti delavcev, razen poročilo predsednice komisije za oceniitev individualne uspešnosti v ekonomsko-finančnem sektorju. Ker so se delavci v omenjenem sektorju pritožili, da komisija ni ravnala v skladu s 24. čl. Pravilnika o ugotavljanju dohodka in delitvi sredstev za OD, je delavski svet sklenili, da bo na naslednji seji imenoval nove člane komisije na predlog DOS, ki bo izdelala oceno individualne uspešnosti delavcev v EPS od 1. 2. 1980 naprej. Določil je tudi individualno uspešnost delavcev s posebnimi po-ObdastillL V komisijo za ocenitev individualne uspešnosti delavcev v TRS pa je imenoval novega Slana Janez Malaviča in novega namestnika člana Zlatana Šuba-riča. — Razpisal je dela in naloge direktorja EPS in obenem imenoval petčlansko razpisno komisijo. — Za opravljanje del in nalog direktorja TPS je izbral izmed dveh pripravljenih kandidatov. Pavla Turka, M mora v 4 mesecih izdelati program v tržno-planskem sektorju in ga predložiti DS. V JAVNI RAZPRAVI V TOZD EM Čatež sta predloga S. S. o združevanju sredstev sklada rezerv v občini Trebnje in S. S. o financiranju kovinarske šole v Trebnjem. Občinska izobraževalna skupnost Trebnje namreč organizira Poklicno kovinarsko šolo v Trebnjem, ki bi jo obiskovali učenci v gospodarstvu za poklic kovinarja iz področja občine Trebnje. Delavski svet daje predlog v javno razpravo. SDS je določil tudi predlog S. S. o skupni metodologiji za izdelavo razvida del v delovni organizaciji Elma in ga dal v javno razpravo do 21'. 2. 1080. V delovni skupnosti Skupnih služb je delavski svet dal v javno razpravo predlog spremljanja doseganja nadpovprečnih rezultatov deda posameznih delavcev in sistem pohval. SLUŽBENA POTOVANJA V času od 6. 2. 1980 do 11- 2. 1980 bosta Vinko Branimir in vodja zunanje trgovine tov. Božo Kokotec odpotovala v Egipt. Predstavniki egipčanske flilrme F 27 v Kairu so prosili predstavnike Elme in El ekrbrokontakta, da si ogledajo že obstoječo tovarno v Egiptu in ugotove najekonomuč-nejše možnosti za modernizacijo. Do začetka obratovanja nove tovarne bi v Elmi kupovala artikle, ki bi jih potem sami izdelovali. Zainteresirani so za karo stikate (navadna, menjalna, serijska in tipka za zvonec). V času od 14. do 10. 1. 1980 pa je direktor TPS odpotoval na službeno potovanje v Al žir, k firmi Sonelec. Delegati DS delovne skupnioštii Skupnih služb so se seznanili s poročilom o službenem potovanju tov. Franca Ravnikarja in tov. Marka Zupančiča v Niimiberg v času od 12. do 20. 12. 1979. Marta Stare INTERNI RADIO TOZD ELEKTROMATERIAL LENDAVA V lendavski Elmi so doslej na področju obveščanja naredili bolj malo. Omenimo naj le mesečno glasilo Elme »STIK« pa neposredno informiranje preko oglasne deske. No, vse to jim je narekovalo, da so prišli do spoznanja, da mora biti delavec v združenem delu sproti vsakodnevno obveščen, da bo lahko samoupravno odločal po Zakonu o združenem delu. Tako je pred kratkim zaživel tako imenovani interni radio. V teh informacijah se Skoraj v šeststočlanskem kolektivu posredujejo v času malice informacije o proizvodnji, o doseganju plana, o doseganju delovnih rezultatov, o dogajanjih na področju samoupravljanja, to je o sejah samoupravnih organov in delegacij ter o sprejetih sklepih in o delu DPO. Kot novost so uvedli tudi čestitke ob rojstnih dnevih delavcev Elme. Jože Žerdih OMA TOZD Orodjarna se je pred kratkim vselil v prenovljene prostore v nekdanji menzi Kdo je kdo PREDSTAVLJAMO VAM KADROVSKO SLUŽBO Kadrovska služba je ustanovljena z namenom, da izvaja ciljno funkcijb kadrovanja. V okvir kadrovanja sodijo naslednja delovna področja: — ikadrovanje delavcev — psihologija dela — družbeni standard — socialno delo — in administiratiilvino tehnična dela v zvezi s kadrovanjem. Še predno pride do sprejema delavca na delo, je s strani kadrovske službe opravljamo mnogo dela. Potrebno je pregledati plan delovne sile in ugotoviti v katerem času je potrebno zaposliti novega delavca. Ko se dejanska Vodja kadrovske službe tov. Jože Valenčič potreba po delavcu ugotovi, se objavljajo prosta delovna mesta v sredstvih javnega obveščanja, nakar se zbdtrajo ponudbe kandidatov. Kadrovska služba ugotavlja za vsakega kandidata njegovo strokovno sposobnost, kakor tudi njegovo uspešnost pri opravljanju prejšnjega dela. Vse to se ugotavlja iz priloženih dokumentov, podatkov, vprašalnikov itd. Naslednja faza kontalbtiranja z eventualnim kandidatom se opravlja ustno. V tej faizi se ugotavlja oziroma preverja izobrazba kandidata, njegovo socialno stanje, družinski pogoji itd. V večini primerov mora kadrovska služba izvedeti, kakšno delo je le-lta opravljal na prejšnjem delovnem mesto. Temu sledi obdelava ponudb, ki je stvar strokovnega tima v kadravšM službi. Le-ta na osnovi svtojih strokovnih ugotovitev posreduje komisiji za MDR najboljši predlog v zvezi z razpisanim delovnim mestom. Nato kadrovska Služba obvesti kandidate o izhM določenega prosilca, s čimer daje možnost ostalim kandidatom, da posežejo po pravnem sredstvu (možnost phitožbe). Izbranega kandidata je potrebno čimprej razporediti na njegovo delovno mesto, vendar s tem naloga kadrovske službe še ni končana. Potrebno je določiti Poskusno dobo, določiti komisijo, ki bo ocenjevala uspešnost kandidata na delovnem mesto in izdelati program uvajanja v delo. Da kadrovanje delavcev poteka nemoteno, tekoče, strokovno in na kvalitetni ravni, je potrebno, da v teamu, ki pripravlja predloge in odloča o najprimernejših kandidatih, sodeluj ejo sodelavci v Elmi? Kadrovik tov. Julka Velkavrh kot so: psiholog, kadrovik, socialni delavec, organizator izobraževanja in administrator. Sedaj pa si poglejmo pobliiže naloge kadrovika. Za pravilno izbiro kandidatov prav gotovo igra največjo vlogo kadrovik. Njegove naloge v tem postopku so: izbiranje ponudb, organiziranje in sodelovanje v razgovorih s kandidati, zbiranje dokumentacij, mnenj, priporočil ter preverjanje verodostojnosti teh podatkov. Vodja kadrovske službe sodeluje pri Izdelavi predloga za določenega kandidata. Najvažnejša naloga psihologa je, da ugotavlja psihofizične lastnosti priipravljenih kandidatov. Do svoje ugotovitve se dokoplje s pomočjo testiranja, anketnih pol itd. Vse svoje ugotovitve posreduje vodji kadrovske službe. SPREJETI V DELOVNO RAZMERJE: TOZD GOSPODINJSKI APARATI — Mulič Eniisa, razporejena na delavno mesto snažilke, delo nastopila 21. 1. 1980 — Bratanič Marija, razporejena na delovno mesto monlterke, delo nastopila 24. 1. 1980. — Stepič Ivanka, razporejena na delovno mesto monterke, delo nastopila 29. 1. 1980 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — Zrimšdk Bogomir, razporejen na delavno mesto referent za napredek prodaje, delo nastopil 22. 1. 11980 TOZD TRANSFORMATORJI — Ogrin Igor, razporejen nai delovno mesto pom. elefcitromeha-nlik, delo nastopil 7. I. 1080 — Kovačevič Alija, razporejen na delovno mesto transporterja, delo nastopila 14. 1. 1980 TOZD ORODJARNA — Majdič Jože, razporejen na delovno mesto orodjarja, delo nastopil 10. 1. 1080 TOZD ELEKTROMATERIAL Čatež — Ceglar Amalija, razporejena na delovno mesto štancarke, delo nastopla 14. 1. 1980 Prav gotovo pa je tudi naloga psihologa spremljati delo kandidatov v njegovi poizkusni ddbi. Socialni delavec pa ugotavlja socialno stanje kandidata in ga posreduje kadroviku. Delo kadrovske službe je tudi organizacija izobraževanja, ki v postopku ob sprejemu novih delavcev skrbi predvsem za izdelavo plana uvajanja, njihovo izvedbo itd. Socialna delavka tov. Alenka Zi-belnik-Šoper V letošnjem letu se kadrovska služba srečuje s težavami, predvsem zaradi nezasedenosti določenih delovnih mest, ki bi delo kadrovske službe prav gotovo dvignile na višjo raven. Upamo, da bo v bodoče več razumevanja za strokovno delo kadrovske službe, kajti od tega skoraj vedno zavisi kadrovanje pravih kandidatov za prava delovna mesta. Janez Stupica — Ilmkar Franc, razporejen na delovno mesto štancarja, delo nastopil 23. 1. 1980 DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD GOSPODINJSKI APARATI — štefin Janez, orodjar, sam zapustil delo 14. 1. 1980 — Cvetko Liljana, monterka, sporazumno razrešena K6. 11 11980 — Novak Franjo, na delovnem mesto PR galvanizerja, odjavljen s 3. lil 1979 po sklepu temeljnega sodišča v Ljubljani DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — Markovič Mmlica, na delovnem mestu kalkulant, sporazumno razrešena 3.1. 1. 1980 — Kepic Janez, na delovnem mestu organizator programer, sporazumno razrešen 31. 1. 1980 TOZD ORODJARNA — Dornik Milan, na delovnem mesto strojni ključavničar, 3. 1. 11980, odšel v JLA Vreltič Marjan, razporejen na delovnem mesto orodjar, sporazumno razrešen 10. L. 1980 Julka Velkavrh KULTURNI DOM IVANA CANKARJA Delavci TOZD Transformatorji in TOZD GA iso sklenili, da združijo 0,90 odst. od OD. Ob tem dejstvu je prav, da veste, da Gahkarjev dom nikakor ne sme pomeniti zgolj pridobitev novih dvoran ali boljših tehničnih možnosti za uprizarjanje gledaliških, sinfoničnih in drugih del ter organizacijo političnih zborovanj in kongresne dejavnosti. Kulturni dom mora pomeniti svojevrsten izziv sedanjim kulturnim programom in organiziranost kulturnih dejavnosti pa tudi 'kulturnim navadam delovnih ljudi!. Kulturni dom in program, M se bo uresničeval v njem, je treba vklopiti v prizadevanja subjektivnih družbenih sil za demokratizacijo kulture ih umetnosti, za njeno vsestransko kakovostno rast, za združevanje sredstev, dela in ljudi pri kulturnih dejavnostih, za boljšo organiziranost, celovitejšo kulturno vzgojo itd. Vsekaor bo v njem potekal pomemben del medrepubliškega in mednarodnega kulturnega sodelovanja, zlasti gostovanj velikih umetniških skupin, ki drugod po Sloveniji nimajo ustreznih možnosti za nastopanje. Tudi izvedba nekaterih zahtevnih opernih, baletnih ih velikih dramskih predstav bo v tej dvorani dogodek, kakršnega M sl drugod po Sloveniji zelo težko predstavljali. Gradnja bo veljala 1.125 milijonov din. 45 odst. sredstev prispevajo občani ljubljanskih občin, SRS in Kultoma skupnost Slovenije skupaj 35 odst, RTV Ljubljana 7 odst, LB 6 odst., SOZD Iskra 4 odst. ih SOZD EMONA 3 odst. Objekt Obsega za potrebe 'kulturnega programa kulturnega doma 38.872 bruto etažnih površin. Poleg površin za potrebe programa kulturnega doma so v objektu predvidene površine za javna zaklonišča, območno ATC centralo, prostor za družbeno prehrano, informativni propagandni center in prostor za druge kulturne dejavnosti. Marta Stare ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta se zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje in podarjeni denar za Onkološki inštitut v Ljubljani. Marjan Bezek ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam za izrečeno sožalje in podarjeni denar. Slavka Vrhovnik ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem RS — razvojnega sektorja za izrečeno sožalje in podarjeni denar. Viktor Lindič Kadrovske spremembe v mesecu januarju Križanka za razvedrilo PLOHA ZDRAVILNA RASTLINA SESTAVU. ■ K O G, E J 2 DRAVKO REKA KISIK Of>$AN VIDA OGLASNA DESKA TO V At IVA Radgovi IVA IV CANKAR SREDNJE -veškt PRAVNIK MOŠTVA Msnwe OSVEŽIM PIJ4ČA mm KOSOHFTNI K LOS O SALA NAŠA RAFINERIJA NAFTE JUDOVSKA NEflŠČlNA VRSTA CVETLICE "V : ^ 6eŠKi_ M PLOSKI JUN* K X" ■' , ■ •» OTOK V JADRA NU ODPOR, G) NOS TURŠKA PRVI dinastija ,.v IZRAELSKI KRALJ T RITIJ HOŠTVA zen 5t.0V. PRinORSKO F1 ES TEČE NASPROTNO PISAL Posebnost iranska denarna AHERCIJ POROČNI ORRFD REKA A ČRKA CtORSK Reševalni Ljodska o&tAn&fl TOVARNA REKA V SiRlRlJl DOBfOvNIKO RA Dl US JOD OSNOVNO ŽIVILO tehniški PODATKI IIP oma - ^ Delovni tlak Pv mak. Krmilni tlak P - w Sila na vretenu, P' ■ Moč el. motorja <3^r/ra0kapriV-Ctor_ 10 W + <* 1,4 lar C' 10 r,ooo N u - 40 mm lo mm 0-1S0 mm 0,37 kW Razstava 7. mednarodne likovne kolonije V lendavska Elmi, ki je bila pobroviitelj lanske sedme mednarodne likovne kolonije v Lendavi so koncem prejšnjega meseca (2'3. 1. 1980) v tovarniških prostorih slovesno odprli razstavo v času kolonije ustvarjenih umetniških del. Otvoritev sO povezali s počastitvijo slovenskega kulturnega praznika. Zbranim na slovesnosti, poleg zaposlenih v Elmi, so bili tudi likovni ustvarjalci Pal Zen-tai, Laszlo Banko iz Madžarske, Nela Gruden iz Zagreba, Gyurko-vies Hunor iz Subotice, Jože Hor-valt-Jaki iz Nazarij in Dušan Lipovec iz Kamnika, je spregovorila predsednica osnovne organizacije sčindikaita Rozika Gojič. Ob tem je dejala: »Letošnjo likovno kolonijo lahko ocenimo kot zelo uspešno, saj si je razstavljena dela ogledalo veliko število občanov, še posebej pa lahko pohvalimo prav naše delavce, ki so razstavo obiskali v velikem številu še v lendavski Galeriji. Ni naključje, da je razstava 7. likovne kolonije v naši TOZD, ta je namreč med likovno kolonijo letos prevzela pokroviteljstvo. S prevzemom pokrovitelj-stva smo želeli ne le pomagati pri izvedbi likovne kolonije, ampak vzpostaviti tudi tesnejše stike med likovnimi ustvarjalci in delavci. Likovnim ustvarjalcem smo želeli predstaviti naše delavce in naše delo, prav tako pa smo želeli delavcem predstaviti likovne ustvarjalce, ki se ukvar- jajo z delom povsem različnim od našega, hkrati pa pri delovnem človeku vzbuditi initeres do tega dela, torej do likovne umetnosti. Če nam to vsaj delno uspe, lahko rečemo, da ni le likovna kolonija, ampak tudi pokroviteljstvo med likovno kolonijo dosegla svoj namen.« V kulturnem programu pa so Sodelovali delavci Elme s Prešernovimi pesmimi. V programu sta sodelovali tudi dve folklorni skupini osnovne šole »Drago Lugarič« iz Lendave. 36 likovnih del bo na ogled približno en mesec. Jože Žerdin Glasilo STIK izdaja delovna skupnost ELMA — tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriaia Ljubljana-Crnuče. Ureja ga uredniški odbor, izhaja enkrat mesečno. Odgovorni urednik Janez Stupica. — Telefon: 343-271 int. 03. Rokopisov ne vračamo — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 — Tisk: Tiskarna Ljubljana v Ljubljani