Zakaj vključiti tematiko aktivnega in
odgovornega državljanstva v pouk
zgodovine in kako
Sonja Bregar Mazzini, oš miška kranjca
zakaj vključiti tematiko aktivnega in odgovornega državljanstva v pouk zgodovine in kako
uvod
Tematiko aktivnega in odgovornega državljanstva lahko vključimo v pouk zgodovine neposredno, pri obravnavi posameznega učnega sklopa ali učnega problema znotraj učnega sklopa ali posredno, na primer s projektno (domačo) nalogo ali z medpredmetno povezavo z domovinsko in državljansko kulturo in etiko (dalje DKE). S tem pri učencih razvijamo pomemben splošni cilj predmeta DKE, in sicer področje »dejavnega vključevanja učencev v družbeno življenje, ki prispeva k pripravi učencev na sodelovanje na volitvah in na odgovorno in kritično državljanstvo«.1 Pri zgodovini pa z vključevanjem aktivnega in odgovornega državljanstva v obravnavo obveznih ali izbirnih učnih sklopov razvijamo veščino kritične presoje zgodovinskih dogodkov, pojavov, procesov, med odnosnimi cilji pa lahko na izbranih primerih iz zgodovine »razvijamo pogled na svet, ki spoštuje človekove pravice, enakost in demokracijo ter demokratično in odgovorno državljanstvo«.2
Odgovoren državljan se zaveda državljanskih pravic in dolžnosti in jih tudi pozna. Pojem odgovornega državljanstva je zato tesno povezan z državljanskimi vrednotami, kot so »demokracija in človekove pravice, enakost, aktivno vključevanje, partnerstvo, solidarnost, strpnost do raznolikosti in družbena pravičnost«.3
Aktivno državljanstvo pa »pomeni predvsem aktivno vključevanje državljanov in organizacij civilne družbe v življenje skupnosti ter sooblikovanje politik na vseh ravneh«.4
Kako začeti z obravnavo pojma aktivnega in kritičnega državljanstva? S pomenom obeh pojmov lahko učence seznanimo v 8. razredu pri uri DKE, v času obravnave prve obvezne učne teme, Demokracija od blizu, kar je predstavljeno v primeru 1. Učenci naj bi namreč ob koncu 8. razreda znali razložiti,»zakaj je aktivno državljanstvo pomembno in zakaj le udeležba na volitvah ni dovolj«.5
V nadaljevanju predstavljam nekaj primerov možne vključitve tematike pri pouku zgodovine in možnost medpredmetne obravnave pri zgodovini in DKE.
primer 1:
kaj je aktivno državljanstvo
Obravnava tematike je bila izpeljana pri uri DKE v 8. razredu. Pridobljeno znanje bodo lahko učenci povezali in uporabili pri pouku zgodovine v 8. in 9. razredu.
1	Program osnovna šola. Državljanska in domovinska vzgoj a ter etika. Učni načrt. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2011, str. 7. Dostopno na: http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/ pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_DDE_OS.p df
(dostop: 17. 2. 2014).
2	Program osnovna šola. Zgodovina. Učni načrt. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2011, str. 26. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/ prenovljeni_UN/UN_zgodovina.pdf (dostop: 17. 2. 2014).
3	Državljanska vzgoja v Evropi 2005. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, str. 17.
4	http://www.evropa.gov.si/si/evropsko-leto-drzavlj anov-2013/aktivno-drzavljanstvo/ (dostop: 18. 2. 2014).
5	Učni načrt za Državljansko in
domovinsko vzgojo ter etiko 2011,
str. 17.
64 Zgodovina v šoli 1-2 I 2014
Spodbujanje aktivnega in
odgovornega državljanstva
pri pouku zgodovine
učNI LIST: KAJ JE AKTIVNo DRžAVLJANSTVo
Oglej si prispevek televizijskega Dnevnika (z dne 1. 1. 2014: http://ava.rtvslo.si/predvajaj/dnevnikov-izbor/
ava2.174254381/) o aktivnem državljanstvu in odgovori na prva tri vprašanja:
1.	Po svojih besedah zapiši, kaj pomeni biti aktiven državljan.
2.	Navedi nekaj svetovno znanih osebnosti, ki veljajo za aktivne državljane.
3.	Na primeru dr. Ahmeda Pašica zapiši, kako je lahko posameznik aktiven državljan na ravni lokalne skupnosti.
4.	Državljani smo lahko aktivni na različnih področjih: političnem, kulturnem, družbenem itd. ter na različnih ravneh (na ravni ožje ali širše lokalne skupnosti, na ravni države ali celo širše). Preberi odlomek iz članka in zapiši, kaj pomeni biti politično aktiven državljan.
»Kaj pomeni biti politično aktiven državljan? Na splošno je mogoče reči, da je politično aktiven državljan tisti, ki v tolikšni meri spremlja vsaj pomembnejše politične dogodke, da si o njih izoblikuje lastno mnenje, ki ga sproti dograjuje in sooča z drugimi. Aktivni državljan je nadalje dovolj pogumen, da si upa tudi javno izraziti in tako z drugimi soočiti svoja stališča o zadevah javnega pomena ter se je pripravljen občasno udeležiti dogodkov, ki imajo politični pomen (volitve, referendumi, javni shodi, zbori občanov, predavanja in okrogle mize s politično relevantno tematiko ipd.). Ne nazadnje je aktivni državljan vključen v kakšno politično stranko ali politično angažirano civilnodružbeno združenje (društvo, zavod, aktiv, nevladno organizacijo ipd.) ali pa je vsaj sposoben in voljan javno in odgovorno demonstrirati podporo ali kritiko takšnim organizacijam - za pravo aktivno državljanstvo namreč ne zadostuje le politična kritičnost v domačem krogu, pred televizijo ali s prijatelji za šankom, ki se razblini tisti hip, ko je treba zanjo prevzeti osebno odgovornost v širšem oziroma javnem prostoru.«
(Cerar, M. Aktivno državljanstvo. Dostopno na: http://www.dnevnik.si/mnenja/kolumne/aktivno-drzavljanstvo
(dostop: 1. 1. 2014).
5.	Ali bi glede na zgornji zapis, lahko zase rekel, da si politično aktiven državljan, in če si, v kolikšni meri?
6.	Kaj je glavni razlog, da še ne moreš biti polno politično aktiven/-na državljan/državljanka?
domača naloga
Kot smo lahko videli in slišali v TV-prispevku, smo lahko aktivni državljani na različnih področjih. Napiši krajše razmišljanje z naslovom Tudi jaz sem lahko aktiven državljan/državljanka.
V pisnem sestavku zapiši, kako lahko še pred polnoletnostjo aktivno pripomoreš k spremembam v družbi oziroma okolju, v katerem živiš. Razmisli in utemelji s konkretnimi primeri, ali imate mladi sploh možnost vplivati na spremembe v svojem ožjem in širšem okolju. Kaj bi lahko naredil na ravni razreda, šole, ožje ali širše lokalne skupnosti in tako aktivno prispeval k izboljšavam. Svoje ideje zapiši tako, da bi jih lahko takoj udejanil/-a v praksi. Če to že počneš, navedi primere in opiši, kaj konkretno delaš in tako aktivno prispevaš k spremembam ali izboljšavam v družbi.
Z obravnavo aktivnega in odgovornega državljanstva pri DKE lahko prenesemo poznavanje in uporabo le-tega na obravnavo različnih učnih sklopov ali učnih problemov pri zgodovini.
6 Viri in dejavnosti za obravnavo učne teme Način življenja, ki vsebuje tudi obravnavo vloge žensk skozi čas, so objavljeni v prispevku: Šifer, M. (2013). Način življenja. Delo z zgodovinskimi viri in obravnava načina življenja. V: Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Zgodovina. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 106-132.
primer 2:
vloga žensk v družbi in družini skozi čas ter načelo enakosti med spoloma
Tematiko lahko obravnavamo kot rdečo nit od 6. do 9. razreda ter medpredmetno z DKE v 7. razredu pri obravnavi spolne identitete oziroma družbene in kulturne opredelitve spola ter pri obravnavi človekovih pravic.
Dejavnost za učence v 6. razredu:
Učenci spoznajo in primerjajo vlogo žensk skozi čas pri obravnavi izbirne učne teme Način življenja.6
2014 I Zgodovina v šoli 1-2 65
Zakaj vključiti tematiko aktivnega in
odgovornega državljanstva v pouk
zgodovine in kako
Dejavnost za učence v 7. razredu:
Vlogo in položaj ženske v družbi podrobneje obravnavamo pri izbirni učni temi Antični vsakdanjik. Učenci primerjajo položaj in vlogo žensk v antični Grčiji (dodatno primerjajo položaj ženske v Sparti in Atenah) z vlogo in položajem žensk v antičnem Rimu in ugotavljajo razlike in podobnosti ter ju primerjajo z vlogo in položajem antičnega moškega.
Medpredmetna povezava z DKE:
Na temelju znanja, pridobljenega v 6. in 7. razredu, učenci pri obravnavi spolne identitete in družbene vloge spola povzamejo, o čem dekleta/ženske v preteklosti niso smele odločati, danes pa lahko.
Dejavnost za učence v 8. razredu:
Izbirna tema Življenje ljudi v 19. stoletju vsebuje tudi obravnavo boja ženske za enakopravnost. Učenci izdelajo časovni trak (spretnejši lahko tudi e-časovni trak), s katerim prikažejo, kako so ženske v zahodnem svetu (ZDA, Evropa) pridobivale volilno pravico, ter ugotavljajo, kaj je vplivalo na njihove zahteve po enakopravnosti v družbi.
Dodatna domača naloga: S konkretnimi primeri ugotavljajo dejansko enakopravnost med spoloma v sodobnem svetu.
Dejavnost za učence v 9. razredu:
Učenci s konkretnimi primeri opišejo vlogo žensk v 20. stoletju v okviru izbirne širše teme Spreminjanje vsakdanjika v 20. stoletju in sklepajo, kako je to vplivalo na njihovo enakopravnost z moškimi.
primer 3:
SLOVENSKI NARODNI BUDITELJI - BI BILI TO DANES AKTIVNI DRŽAVLJANI?
V okviru obvezne teme Od fevdalne razdrobljenosti do konca starega reda je možno obravnavati učni sklop Pomen slovenskih narodnih buditeljev z vidika aktivnega in odgovornega državljanstva. Učenci bi si ogledali odlomek RTV SLO1 na spletni povezavi http:// ava.rtvslo.si/predvajaj/dnevnikov-izbor/ava2.174254381/ o aktivnih državljanih v sodobnem času. V povezavi z odlomkom je možno zasnovati več dejavnosti. V nadaljevanju navajamo nekatere.
Dejavnost za učence:
Razmisli, ali bi v današnjem času slovenski narodni buditelji s konca 18. stoletja (Vodnik, Linhart, Pohlin, Kopitar) s svojim delovanjem tudi veljali za aktivne državljane? Svoj odgovor podpri s konkretnimi dokazi
* Izberi enega narodnega buditelja, o katerem smo se učili. Predstavljaj si, da živi in deluje v sodobnem času in želi poudariti pomen ohranjanja slovenske kulture in jezika v globalnem svetu, kjer se prepletajo različne kulture ter prevladuje predvsem anglosaška kultura. Izbrana oseba se je odločila, da bo prek družabnega omrežja Twitter med Slovenci širila zavest o pomenu ohranjanja slovenske kulture in jezika. Kaj bi zapisala na Twitterju? Ustvari tvit in tvitaj!7
PRIMER 4:
FRANCIJA PRED REVOLUCIJO IN DRUŽBENA PRAVIČNOST
Odgovorno državljanstvo, kot že rečeno, je povezano tudi z državljanskimi vrednotami, med katere sodi tudi družbena pravičnost.
Dejavnost za učence:	7 Naloga je zahtevnejša in je namenjena
r	,	i*. i - i	,	lii-	učencem, ki dobro obvladajo sodobno
Pred obravnavo francoske revolucije v okviru obvezne teme Od fevdalne razdrobljeno- .( .., . , , .. . ...
informacijsko tehnologijo ter jih
sti do konca starega reda lahko učencem zastavimo vprašanje, kako je po njihovem mnenju boljzanima zgodovina.
66 Zgodovina v šoli 1-2 I 2014
Spodbujanje aktivnega in
odgovornega državljanstva
pri pouku zgodovine
pravično urejena družba? S pomočjo učbenika nato sami ugotavljajo, kako je bila urejena družba v Franciji pred revolucijo, in na podlagi pridobljenih informacij utemeljijo in s primeri dokazujejo, zakaj francoska družba pred revolucijo ni bila pravično urejena.
primer 5:
otroško delo nekoč in danes ter otrokove pravice
O otrokovih pravicah slišijo učenci pri DKE v 7. razredu, pri zgodovini v 8. razredu pa lahko problematiko otroškega dela in s tem kršenja določila, da otroci »ne smejo biti poceni delovna sila ali vojaki«,8 poglobimo pri obravnavi izbirne teme Življenje ljudi v 19. stoletju (učni sklop Otroci - delavci in ženska delovna sila).
Dejavnost za učence:
Za učence pripravimo različne pisne in slikovne vire, ki prikazujejo otroško delo v tovarnah 18. in 19. stoletja. Učenci ugotavljajo, kakšna dela so otroci opravljali v tovarnah, v kakšnih razmerah je potekalo njihovo delo in zakaj so bili primorani delati v tovarnah.
Skupaj obnovimo, katere pravice, ki so danes zapisane v Deklaraciji o otrokovih pravicah, so bile otrokom kršene z delom v tovarnah 18. in 19. stoletja (da otroci ne smejo biti poceni delovna sila, pravica do igre, pravica do ustrezne življenjske ravni).
Za domačo nalogo na različnih spletnih straneh poiščejo:
1.	sodobno definicijo otroškega dela,
2.	sodobne primere otroškega dela v Sloveniji in po svetu,
3.	primerjajo razloge za sodobno otroško delo v Sloveniji in po svetu z razlogi otroškega dela v času industrializacije.
Nekaj spletnih naslovov o otroškem delu (ki jih lahko ponudimo tudi učencem):
1.	http://www.24ur.com/novice/svet/otrosko-delo-na-domu-to-je-suzenjstvo.html (dostop: 17. 2. 2014).
2.	http://www.unicef.si/medijski-center/novice/261/12-junij---dan-boja-proti-otroske-mu-delu (dostop: 18. 2. 2014).
3.	http://www.youtube.com/watch?v=6cu7oDIHA1Y (dostop: 18. 2. 2014).
4.	http://www.delo.si/novice/svet/svet-evrope-opozarja-na-problem-otroskega-dela-v--evropi.html (dostop: 18. 2. 2014).
primer 6:
odgovorno državljanstvo in spoštovanje zakona ali kdaj upravičeno kršimo zakon?
O odgovornem državljanstvu in spoštovanju zakona lahko ponovno spregovorimo v 9. razredu pri obravnavi holokavsta v okviru obvezne teme Politične značilnosti 20. stoletja. Učence najprej vprašamo, kdaj je upravičeno kršiti neki zakon.
8 Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Delovni zvezek za 7. razred Ljubljana 2011: i2, str. 76.
9 Povzeto po: Verginella, M. (2010). Šoah. Množično uničenje judovskega prebivalstva v Evropi. V: Zgodovina v šoli. Letnik XIX, št. 1-2. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 38-41. Publikacija je dosegljiva tudi na spletni strani Sistory: http://www.sistory.si/ SISTORY:ID:11935 (dostop: 17. 2. 2014).
Dejavnost za učence:
Učence nato seznanimo s protijudovskimi zakoni v času nacistične Nemčije, s katerimi so Judje postopoma izgubljali pomembne državljanske pravice: pravica do sklenitve zakonske zveze z Nemcem/Nemko, pravica do opravljanja poklica - odpuščanje Judov iz državne uprave, pravica do vpisa Judov na želene nemške šole in univerze, obiskovanje javnih prireditev in zadrževanje na javnih mestih, omejevanje sodelovanja Judov in Judinj v kulturnem življenju itd. Nadaljujemo z zakonom o dokončni rešitvi judovskega vprašanja in z ustanavljanjem uničevalnih taborišč, v katerih so množično pobijali evropske Jude.9
Sprejete zakone so morali Nemci spoštovati, vendar so jih nekateri med njimi kršili tako, da so Jude skrivali, jim pomagali pobegniti na varno ipd. Dejavnost nadaljujemo s
2014 I Zgodovina v šoli 1-2 67
Zakaj vključiti tematiko aktivnega in
odgovornega državljanstva v pouk
zgodovine in kako
prebiranjem zgodb (krajši povzeti zapisi o pravičnikih med narodi),10 ki so z reševanjem Judov pravzaprav kršili zakone. Učenci naj bi utemeljili upravičenost kršitve oziroma ne-spoštovanja zakona zaradi reševanja človeških življenj.
Druga možnost je, da navedena članka o protijudovskih zakonih in pravičnikih med narodi prilagodimo in učenci, ki jih tematika bolj zanima, doma sami poiščejo in izpišejo zakone, s katerimi so bile Judom odvzete državljanske pravice, ter povzamejo oblike pomoči, ki so jih nekateri nudili Judom in tako rešili njihova življenja. Učenci svoje ugotovitve predstavijo sošolcem pri pouku zgodovine. Po predstavitvi se z vsemi učenci pogovorimo, kdaj je upravičeno kršiti neki zakon.
Učna ura DKE (Kaj je aktivno državljanstvo?) je bila uspešna, saj so učenci s pomočjo TV-prispevka in spletnega vira na konkretnih primerih spoznali pojem aktivnega državljanstva in v nadaljevanju naštevali lastne primere. Razumevanje pojma pa so dokazali tudi s pisanjem razmišljujočega sestavka.
V obravnavo sem vključila tudi prvine formativnega spremljanja. To so opisni kriteriji za razmišljujoči sestavek, povratna informacija učencu v obliki komentarja ter samoreflek-sija učenca. Del le-te navajam: »Menim, da je ta naloga dobra in se iz nje lahko naučimo, da aktiven državljan ni le človek, ki je že polnoleten. S to nalogo sem spoznala, da lahko že pri svoji starosti pripomorem k spremembam za boljši jutri.« (Učenka A. L., 8. b)
Dejavnost smo nadgradili s konkretno akcijo - s pismom županu, Zoranu Jankoviču, v katerem so učenci zapisali nekaj pobud za varnejše in kakovostnejše življenje v lokalni skupnosti. Na elektronski naslov šole je v dveh tednih prispel odgovor Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, v katerem so bili konkretni odgovori na pobude učencev. S to akcijo so učenci spoznali in v praksi preizkusili enega od možnih načinov sodelovanja mladih v družbi. Z odgovorom MOL-a pa so dobili pozitivno izkušnjo, kar lahko vpliva na njihovo nadaljnjo aktivno participacijo v skupnosti.
SKLEP
Tematiko aktivnega in odgovornega državljanstva lahko vključujemo v pouk zgodovine v vseh razredih, kjer se predmet poučuje, pri različnih vsebinskih sklopih in ob konkretnih primerih, prek katerih učenci spoznajo oba pojma ter možnosti aktivnega in odgovornega državljanstva. V 7. in 8. razredu lahko obravnavamo tematiko medpredmetno, z domovinsko in državljansko kulturo ter etiko (DKE). Tako pri obeh predmetih uresničujemo splošne cilje, ki se nanašajo na tematiko odgovornega in aktivnega državljanstva (npr. človekove pravice, demokracija, kulturna raznolikost, strpnost, vrednote, delovanje političnih institucij), procesne cilje, ki se nanašajo na razvijanje spretnosti in veščin, odnos-ne cilje, ki se nanašajo na odnose, ravnanja in stališča, ter ključne koncepte.
VIRI IN LITERATURA
Cerar, M. Aktivno državljanstvo. Dostopno na: http://www.dnevnik.si/mnenja/kolumne/aktivno-drzav-ljanstvo (dostop: 1. 1. 2014).
Državljanska vzgoja v Evropi 2005. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Delovni zvezek za 7. razred 2011. Ljubljana: i2. http://ava.rtvslo.si/predvajaj/dnevnikov-izbor/ava2.174254381/ (dostop: 1. 1. 2014). http://www.evropa.gov.si/si/evropsko-leto-drzavljanov-2013/aktivno-drzavljanstvo/ (dostop: 18. 2. 2014). http://www.24ur.com/novice/svet/otrosko-delo-na-domu-to-je-suzenjstvo.html (dostop: 17. 2. 2014). http://www.unicef.si/medijski-center/novice/261/12-junij---dan-boja-proti-otroskemu-delu (dostop: 18. 2. 2014).
http://www.youtube.com/watch?v=6cu7oDIHA1Y (dostop: 17. 2. 2014).
http://www.delo.si/novice/svet/svet-evrope-opozarja-na-problem-otroskega-dela-v-evropi.html (dostop: 18. 2. 2014).
Program osnovna šola. Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Učni načrt. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2011. Dostopno na:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_DDE_
OS.pdf (dostop: 17. 2. 2014).
10 Zgodbe lahko povzamemo iz članka Steiner Aviezer, M. (2010). Pravičniki med narodi. V: Zgodovina v šoli. Letnik XIX, št. 1-2. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 2-15.
68 Zgodovina v šoli 1-2 I 2014
Spodbujanje aktivnega in
odgovornega državljanstva
pri pouku zgodovine
Program osnovna šola. Zgodovina. Učni načrt. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2011. Dostopno na: http:// www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_zgodovina.pdf (dostop: 17. 2. 2014).
Steiner Aviezer, M. (2010). Pravičniki med narodi. V: Zgodovina v šoli. Letnik XIX, št. 1-2. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 2-15.
Verginella, M. (2010). Šo'ah. Množično uničenje judovskega prebivalstva v Evropi. V: Zgodovina v šoli. Letnik XIX, št. 1-2. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 38-41.
POVZETEK
V zgornjih primerih navedeni učni problemi in dejavnosti, vezane nanje, pripomorejo k ozaveščanju učencev o pomembnosti aktivnega in odgovornega državljanstva ter krepijo državljanske vrednote. Dodana vrednost obravnave navedenih učnih problemov je možnost aktualizacije, s čimer učencem še bolj razumljivo približamo določene zgodovinske koncepte in koncepte za globlje razumevanje (npr. vzroke, posledice, podobnosti, razlike itd.).
2014 I Zgodovina v šoli 1-2 69