§rf>rvga GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o., LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXI ŠTEVILKA OKTOBER 1979 Obisk predsednika slovenskih sindikatov V četrtek, 27. 9. 1979, nas je obiskal predsednik republiških sindikatov tov. Vinko HAFNER, skupaj s tov. Ivanko SULGAJ, Srečkom MLINARIČEM in tov. Janezom SMOLETOM, na obisku pa so bili tudi predstavniki SOZD in radovljiške občinske skupščine. Program obiska je zajemal dokaj celovit pregled poslovanja v naši delovni organizaciji, s posebnim poudarkom na pripravah za srednjeročni plan, politiki delitve sredstev za osebne dohodke in delu družbenopolitičnih organizacij. Ker je tov. Hafner poznan kot realen in kritičen sobesednik, ki se temeljito spozna v poslovanje in gospodarjenje, nam je bilo nekaterim, ki smo bili vabljeni k razgovoru, dokaj nelagodno, kajti poročati smo morali o stvareh, pri katerih reševanju naša delovna organizacija zaostaja. No, v razgovoru se je pokazalo, da je bila naša bojazen odveč, saj je tov. Hafner pokazal veliko mero realizma, ki ga lahko pričakujemo le od človeka, ki problematiko dobro pozna in pozna tudi vse težave, s katerimi vsaka novost prodira v vsakdanjo stvarnost. Prvi splet vprašanj, o katerih je bilo govora, je bilo gospodarjenje v naši delovni organizaciji, obeti gospodarjenja do konca leta in perspektive v srednjeročnem obdobju. O tem je poročal tov. Golc z njemu lastno mero optimizma, ki ga je znal prenesti tudi na vse ostale, ki so v razgovoru sodelovali. Direktor je opozoril na številna neskladja v našem gospodarstvu, na naša prizadevanja za povečevanje izvoza in na probleme, ki nastajajo tudi znotraj SOZD, predvsem glede oskrbe s surovinami. Za nas najneprijetnejši splet vprašanj, ki smo ga načeli v razgovoru, je bilo uveljavljanje sindikalnih stališč o delitvi po delu. V poročilu, ki sem ga posredoval prisotnim, je bilo najprej treba povedati, da v naših TOZD in skupnih službah delitve osebnih dohodkov nimamo urejenih povsem skladno ž zakonom o združenem delu. Tov. Hafnerja je zanimalo, zakaj referendum pred slabima 2 letoma ni uspel. Zanimivo je, da se ni zadovoljil z naštevanjem posplošenih vzrokov, pač pa je bilo potrebno dokaj natančno navesti vse možne objektivne in subjektivne razloge. Ob predstavitvi predlogov vseh 3 samoupravnih aktov, ki se nanašajo na delitev OD, se je predsednik republiških sindikatov pokazal za zelo dobrega poznavalca tega področja. Stalno smo v razgovoru primerjali naš sistem in uveljavljeni sistem v Plamenu, s katerim se je tov. Hafner seznanil istega dne. Razprava je bila precej živahna, odprta, na kraju vsebinskega dela tega spleta vprašanj pa je bilo tudi ugotovljeno, da bi pomenila uveljavitev — sprejetje pripravljenih aktov s tega področja velik korak pred vsemi OZD v naši občini. Prav sprejetje teh dokumentov je tov. Hafnerju služilo kot iztočnica za drugo še zahtevnejše vprašanje v tej zvezi — dejavnost in odgovornost sindikata, komunistov in mladine ter vodstva TOZD in DO v zvezi s sprejemom pripravljenih dokumentov. Tov. Hafner je dal nekaj dobrodošlih pobud za delo družbenopolitičnih organizacij v teku javne obravnavane, v kateri se le-te ne smejo omejevati le na sklice skupin za obravnavo. Tov. Smole je večkrat naglasil, da je vloga teh dejavnikov v tem trenutku predvsem politična ocena ustreznosti pripravljenih dokumentov, in če je ta pozitivna, aktivno seznanjanje delavcev s temi dokumenti. V tej zvezi je tov. Smole izrekel tudi nekaj kritike na dosedanje politično delo, ko so se pojavile težnje, da družbenopolitične organizacije ne izrečejo politične ocene predlaganim dokumentom, ampak šele kasneje. Mislim, da je zelo važen zaključek tov. Hafnerja glede te problematike, ki je bil približno naslednji: »-Prepričali ste me, da so materiali dobro pripravljeni, sedaj pa je skupna naloga poslovodnih organov in organizacij, da se lotijo takšnih akcij med delavci, da bodo le-ti zadevo spoznali, presodili njeno ceno in se o njej pozitivno izrekli, loda ne z 51 ali 55 % večino, pač pa vsaj 65 do 70 % večino, kajti le pri takšnem izrekanju za predlagani sistem lahko govorimo o političnem uspehu.« Naslednji, zelo pomembni dejavnosti našega poslovanja — planiranju je bilo posvečeno nekaj manj časa, pa ne morda zaradi manjše pomembnosti, pač pa zaradi pomanjkanja časa. Tov. Melink, Noč in Legat so predsednika seznanili z delom in problemi pri izdelavi letnega, srednjeročnega in perspektivnega načrta naše DO ter z vidiki, možnostmi in ovirami pri povezovanju znotraj občinskih meja. Tov. Hafner se je posebej zanimal za razvojne možnosti TIO v novih razmerah in za mesto te proizvodnje v bodočem razvoju delovne organizacije. Tudi v septembru je bil poslovni rezultat zelo ugoden, kar je posledica visoke realizacije. Tako je TOZD vijakarna izdelala 5,6 % več kosov kot je planirano, težinska proizvodnja je delno zaostajala. Tudi prone količine so se močno približale planiranim, vrednostna prodaja pa je bila večja kar za 18 % od planirane. Če pogledamo kumulativno 'obdobje januar—september, vidimo, da je koli črnska proizvodnja v kosih dosežena 96 % v višini plana, težinska pa 94 %. Prodaja je bila večja od proizvodnje, tako smo odpremili 4 % več od planirane količine, kar pomeni vrednostno 6 % več. Naročil za vijakamo ne primanjkuje, težave nastajajo zaradi nekoliko slabše oskrbe z žico v zadnjem času, zaradi iztrošenih strojev V pogovoru smo se ustavili tudi ob problemu delovne discipline in tov. Hafnerja seznanili s predvidenimi ukrepi glede te pereče problematike. Tov. Hafner se je pri obravnavi tega vprašanja pokazal kot velik, izkušen realist, saj je podvomil v učinek raznih apelov in groženj. Nasvet, ki nam ga je dal kot realno perspektivo pri reševanju teh tako značilno naših težav, je takle: »-Dokler se delavci ne bodo počutili kot dejanski ustvarjalci in subjekti samoupravljanja, toliko časa ne bo delovne discipline, ko pa se bodo zavedali, da delajo ali ne delajo zase in za sodelavce, pa temu ne bo več tako.« in pa pomanjkanja orodja. Ta zadnji problem se vedno bolj zaostruje, saj v TOZD orodjarni močno primanjkuje delovne sile in tudi izgledi za v naprej niso razveseljivi. TOZD verigama je v septembru količinski plan proizvodnje presegla tako, kot vse mesece v letošnjem letu. Izdelala je 362 ton, kar je 1 % več od plana. Odpremila je rekordno količino verig — 568 ton, kar je predstavljalo vrednostno enkrat več kot je planirano. V obdobju januar— september je proizvodni plan presegla 1 %, vrednostnega 7 %, prodajni plan pa še vedno ni dosežen, saj je večja količina snežnih verig še na zalogi. Težave, ki se pojavljajo pri proizvodnji, so v glavnem pomanj- Predsednik sindikatov si je zatem še ogledal dela na novi dvorani za orodjarno in TIO in nam voščil na svidenje ob dnevu republike. V tem prispevku seveda niso omenjene podrobnosti razgovora, pač pa le glavna problematika, o kateri smo se pogovarjali. Težko je sicer uganiti, kakšen vtis so odnesli od nas tov. Hafner in ostali gostje, toda imam občutek, da dobrega ali vsaj ne slabega, seveda pa so nas opozorili na nekatere pomanjkljivosti pri našem dosedanjem delu, ki jih moramo jemati kot napotilo za nadaljnje delo. Franc Čop kanje ustreznih dimenzij žice in embalaže. TOZD sidrne verige proizvodnega plana v septembru ni izpolnil. Tudi prodaja je bila manjša od predvidene. Na splošno so se proizvodne možnosti v drugem polletju poslabšale. Primanjkuje materiala, proizvodne kapacitete ne ustrezajo naročilom. Do konca septembra so tričetrtletni plan proizvodnje presegli 6%, vrednostno 2 %, odprema je bila 9 % nad planom, vrednostno pa le 97 % v primerjavi s planom. Na tako razmerje je vplivala večja količina proizvedene vlečene žice, kar bo v zadnjem (Nadaljevanje na 2. sta*.) Proizvodni rezultati v devetih mesecih Kaj je kaj pri predlaganih merilih za delitev OD V obdobju nastajanja tega prispevka se izteka javna obravnava Samoupravnega sporazuma, o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka iz sredstev za osebne dohodke ter analognih pravilnikov za posamezne TOZD in skupne službe. Ker se na prvi pogled zde nekatera določila teh aktov hudo »kunštna« in se jih večina ustraši že, ko vidijo samo formulo ali ulomek in ker smo včasih tudi fcomod-ni, takšno stvar enostavno zavrnemo ali preskočimo, češ, saj je prezahtevno. Zato bom v tem prispevku skušal mehanizme delitve orisati na enostaven način, ob tem pa moram na račun enostavnosti prezreti nekatere manj pomembne mehanizme delitve, da vsa stvar ne bo preobširna in bi bralec zgubil pregled nad glavnimi sestavinami mehanizma. V pravilniku in Sporazumih velikokrat najdemo besede čisti dohodek, normalni čisti dohodek, akumulacija, osebni dohodek, normalni osebni dohodek in skupna poraba. Da bi (Nadaljevanje s 1. str.) kvartalu spremenjeno, saj bodo količine vlečene žice znatno manjše. Proizvodnja rudarskih verig je v večji meri poferivala potrebe TOZD kovačnice za kompletiranje d vo verižnih transporterjev kot pa lastno odpremo. TOZD kovačnica je količinski plan proizvodnje za eksterni trg presegla za 23 %, za interni trg je izdelala 18 ton namesto predvidenih 35 ton. Tudi odprema je bila večja od planirane, vrednostna prodaja je presegla plan 6 %. Ce pogledamo kumulativni podatek januar—september, vidimo, da je količinski plan proizvodnje presežen 9 %, vrednostni pa zaostaja za 11 %. Prodane količine so večje 9 % in vrednost večja za 2 %. Uspešni proizvodnji in prodaji sledi tudi ugoden poslovni rezultat. S proizvodnjo se skušajo čimbolj prilagoditi tržnim potrebam, kar pa ni možno v vseh primerih zaradi nekonkurenčnosti, ki jo povzročajo visoke lastne cene. TOZD orodjarna proizvodnega plana ni dosegla, pa tudi za devetmesečno obdobje ne. Razmere se še poslabšujejo zaradi pomanjkanja delavcev. Od 75 zaposlenih na začetku leta se je zmanjšalo število na 68. Tudi 'osnutek plana proizvodnje za prihodnje leto ne kaže boljših pogojev za proizvodnjo, čeprav bo verjetno že opravljena preselitev v nove prostore. TOZD vzdrževanje je plan proizvodnje v septembru presegel. Tudi v devetih mesecih letošnjega leta je bilo doseženo mesečno povprečno preseganje 8 %. Število zaposlenih se je od 154 na začetku leta dvignilo na 160 ob koncu tretjega četrtletja. TOZD TIO je v septembru presegel proizvodni in prodajni plan za 12 %, kumulativno v letošnjem letu pa je proizvodni plan presežen za 9 % in prodajni za 5 %. Težave, ki so stalno prisotne, je pomanjkanje nekaterih sestavnih delov, ki onemogočajo montažo in pa pomanjkanje delovne sile, čeprav se je število delavcev ob koncu septembra povečalo na 108. V delovni skupnosti skupnih služb je zaposlenih 289 delavcev, v okrepčevalnici 15 in v počitniškem domu 1 delavec. Tudi ti podatki kažejo na manjše število zaposlenih, kot smo planirali. V DO Veriga Lesce je trenutno 1340 zaposlenih, kar je manj kot na začetku leta. Delovna organizacija kot celota je v prvih devetih mesecih presegla proizvodni plan za eksterni trg količinsko 2 % in za interni trg 3,4%. S tem je izpolnila postavljeni akcijski načrt »2 % povečanja količin«. Tudi odpremljena količina ne zaostaja za akcijskim načrtom, saj je celo večja od proizvedene. Vrednostna prodaja je bila dosežena 97,5 % v primerjavi s planom. Prodaja na domačem trgu je večja od planirane, pri izvozu zaostajamo. Izvolili smo 99 % predvidene količine v devetih mesecih, vrednost pa je le 77 %. Do kionca leta verjetno ne bomo mogli nadomestiti manjšega uvoza v prvem polletju. Plan 1979 Izplačano Indeks Jesenice 6.945 7.656 110 Ravne 7.200 7.925 100 Store 6.600 6.967 106 Plamen 6.060 6.855 113 Tovil 6.977 7.453 107 Veriga 6.483 7.527 116 Žična 5.720 6.297 110 Met. inštitut 8.383 8.459 101 ,DSSS SŽ 12.000 12.080 101 te izraze razumeli, jih bom skušal pojasniti, obenem pa ilustrirati tudi, kako je višina naših kuvert, odvisna od gospodarjenja in dobrega dela v tozdu ali službah. Za primer bomo vzeli TOZD TIO, s tem da bomo zaradi lažjega računa vzeli, da je v TIO zaposlenih 100 delavcev. Ves denar, ki ga TIO dobi za prodane izdelke v enem mesecu, imenujemo skupni prihodek. Recimo, da je tega denarja 2,500.000 din. Najprej je treba poravnati vse materialne str oške : — stroške za material, — stroške za elektriko, — stroške za ogrevanje ipd. Vzemimo, da to znaša din 1.000. 000 in nam od skupnega prihodka ostane še 1,500.000 dinarjev. Od tega moramo zagotoviti takoj tudi sredstva za obnovo strojev, ki jo imenujemo minimalna amortizacija. Ta, recimo, znaša za TIO din 300.000, tako da nam ostane od skupnega prihodka še 1,200.000 dinarjev. Teh 1,200.000 din imenujemo dohodek. Od tega dohodka je treba plačati vse davke, prispevke SIS in za skupne službe. Če ostanemo pri tem primeru, to znaša v TIO za en mesec 290.000 dinarjev, ostane nam torej še 910.000 din. Ta sredstva pa imenujemo čisti dohodek, saj je resnično očiščen skoraj na tretjino od vsega, kar je TOZD »pokasiral«. Od teh 910 tisoč din gre 150.000 din za skupno porabo (malico, regres, jubilejne nagrade) in ostane za kuverto 15. v mesecu 760 tisoč dinarjev, ob tem da ne ostane za akumulacijo in rezerve ničesar. Narisana se zadeva pokaže takole (glej risbo spodaj): Kot iz slike vidimo, se je precej zajeten mošnjiček temeljito izpraznil in je tisti, v katerem je denar za kuverte delavcev, trikrat manjši od onega na vrhu slike. Sedaj pa si oglejmo, kdaj je mošnjiček na spodnj-em delu slike večji ali manjši. Vzemimo, da v TIO ugotovimo, da se takrat, ko povprečno delajo, lahlko izplačajo za skupno porabo1 in os ebne dohodke 750 tisoč din. To imenujemo normalni čisti dohodek. Ta znesek vsak mesec primerjamo z dejanislkim čišitim dohodkom, torej z mošnjičkom III in dobimo dohodkovno mero. Dohodkovna mera je večja od 1, če je v mošnjičku III več kot 750.000 din: Če je torej desni — dejanski mošnjiček težji od levega — normalnega čistega dohodka in je torej dohodkovna mera večja od 1, bomo z vrednostjo dbhodkovne mere pomnožili normalni čisti dohodek in dobili sredstva za kuverte, in skupno porabo. Mehanizem delitve je prirejen tako, da v »debelih mesečih« ne razdelimo vsega denarja, ki bi ga lahko, za osebne dohodke, zato tudi v »suhih« mesecih ne dobimo tako malo, kot bi pdkaizal izračun. Velja pa pravilo, da vse, kar TOZD v »debelih« mesecih lahko prihrani, v »suhih« mesecih lahko razdeli, če ne pa se ob kancu leta opravi poračun, itisto, čemur smo neuradno rekli trinajsta plača. V pravilnikih je še zapisano, da mora znašati akumulacija najmanj 10 % od vrednosti postavnega sklada (to je vrednost strojev, zgradb in materiala). Kot vidimo, se sredstva za OD določijo v odvisnosti od tega, koliko je TOZD v enem mesecu naredil in kakšne stroške je pri tem imel. Vrednost točke se bo po novem obračunala ločeno v vsakem tozdu in sektorju in bi iga ilustriral na naslednji način: Primerjiamo dva mošnjička: v prvem je ves denar za OD, v drugem pa 'denar za ocene del, nalog, nadure, presege norm, odstotke na leta in nadomestila. Ta dva mošnjička vržemo na tehtnico in kolikor je prvi mošnjiček težji od drugega, tolikšna je vrednost točke: Torej je sredstev za kuverto temveč, s čim nižjimi stroški poslujemo, čim manij nadomestil izplača TOZD in čim manij nadur se opravi. Ne bodo pa kuverte bolj polne, če si bo TOZD visoko ocenil delovne naloge, kajti v vsakem tozdu bodo dellili tisto, kar so sami ustariti1. Fram c Čop Zadnji podatki o izplačanih povprečnih OD na zaposlenega v SOZD SZ, so naslednji: Podatki kažejo, da so v glavnem vse članice SOZD Slovenske železarne presegle planirane OD, kar pa je značilno za vse OZD. M. Kozamernik Obvestilo bralcem Naslednja številka našega glasila bo izšla zaradi proslave ob 10-letnici SOZD in otvoritvi nove hale že okrog 20. novembra, zato sprejemamo članke samo do 5. novembra 1979. Uredništvo Vprašali smo Ko govorimo o usmeritvah razvoja DO Veriga Lesce v prihodnjem srednjeročnem obdobju, dostikrat omenjamo TOZD TIO, saj smatramo njegovo dejavnost kot prioritetno. Tudi ob referendumu, na katerem smo glasovali o pripojitvi TIO k Verigi, smo poudarjali vlogo programa TIO in mu dajali poseben pomen. Poleg tega smo seznanjeni s potekom investicije izgradnje proizvodne hale za potrebe TIO in orodjarne, saj smo o tem v našem glasilu dosti pisali. Znano nam je tudi to, da bo nova hala odprta na svečanosti 24. novembra letos. Da bi zvedeli še kaj več, smo povprašali vodjo TOZD TIO, tov. Antona Avsenaka, dipl. ing. org., za nje-vo mnenje o nekaterih problemih. Manilio je že skoraj pol leta, odkar site prevzeli dela in opravila vodje TOZD TIO. S kakšnimi problemi pri vodenju TOZD ste se v tem času najpogosteje srečeval? Ce bi želel govoriti o vseh problemih, bi bil odgovor predolg. Omenil bi le najvažnejše težave v zvezi s proizvodnjo oziroma izpolnjevanjem planskih obveznosti. Obstoječe kapacitete ne zadoščajo, da bi proizvajali vse izdelke v takih količinah, kakor jih zahteva trg. Struktura izdelkov večkrat odstopa od planirane strukture, kar je vzrok sprememba zahtev kupcev in pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Velikokrat se srečujem s problemom, ko kupci zahtevajo skrajšane roke, posebne zahteven pri določenih izdelkih, hkrati pa ni možno izdelati v proizvodnji niti planiranih količin. Vseskozi pa se zavedamo, da moramo še pridobivati nove kupce za jutrišnji dan. Ker imamo večino operativnih služb v TOZD, se dokaj hitro prilagajamo in uspešno rešujemo tudi dodatne zahteve prodaje. Ker sem v prvih mesecih še opravljal v celoti prejšnje delovne naloge, je večkrat zmanjkalo časa za naloge s področja načrtovanja nadaljnjega razvoja TOZD in spremljanja finančnih uspehov TOZD. Upam, da bo v prihodnje, ko bomo pričeli s proizvodnjo v novih prostorih in preboleli »otroške bolezni«, bolje tudi na tem področju. Samoupravni organi so v maju sprejeli nekatere ukrepe za doseganje čimbaljših poslovnih uspehov v letošnjem letu. Akcijo smo imenovali »2 odstotka preseganja plana proizvodnje in znižanje Stroškov«. TOZD TIO sprejeti akcijski program izpolnjuje v celoti. Kako vam je to uspelo? Že od začetka leta se borimo za čim boljše doseganje planskih obveznosti, ker se v celoti zavedamo, da samo dober finančni rezultat omogoča hiter razvoj TOZD. Akcija 2 % preseganja plana je samo še dopolnila naša prizadevanja. Z izboljšanjem notranje organiziranosti in spremembami na tehnološkem področju skrajšujemo še izdelavne čase naših izdelkov. Povečane serije bistveno pripomorejo k večji proizvodni disciplini. Da bi doseg- li še boljše uspehe, moramo povečati kapacitete in izboljšati preskrbo z materialom. Zlasti so kritične tiste količine materiala iz uvoza. Kot zanimivost naj navedem, da 20 kg bimetalnega traku iz uvoza pomeni staro milijardo izdelkov, žal pa ga ni. Mislim, da to ne sme biti samo akcija letošnjega leta, ampak se morajo taka prizadevanja nadaljevati tudi v prihodnjih obdobjih. Invetsitlitìjia izgradnje nove hale za TIO gre h koncu. Predviden začetek selitve proizvodnje je oktober. Kakšne priprave bodo za to potrebne? Plan preselitve je narejen in ukrepi za čim manjši izpad proizvodnje se deloma že izvajajo. Do konca leta smo celotno proizvodnjo prototipne delavnice usmerili v izdelavo polizdelkov za redno proizvod- njo. V teku so tudi priprave, da se del opreme (delovne mize) obnovi in pripravi za nove pogoje. S TOZD Vzdrževanje bo potrebno še podrobno definirati vse akcije okoli preseljevanja strojev. Za čas preselitve se bo premestilo vse zaposlene iz konstrukcije in operativne priprave v proizvodnjo. Ker bo celotna preselitev potekala po fazah, se bo tudi proizvodnja ustavljala postopoma in ravno tako pričela postopoma v novih prostorih. RiazHike med sedanjimi proizvodnimi proistoiri in taistimi v novi hali so očitne. Kaiko bodlo spremembe vplivale na proizvodni prooes? Novi prostori bodo omogočili varno delo vsem delavcem, boljše pogoje dela v primernem okolju. Zato sem prepričan, da bo tudi vsak posamezni delavec z večjim elanom in disciplino pripomogel k še hitrejšemu napredku. Veliko sedanjih problemov bo odpadlo (ročni transport, neugodni klimatski pogoji, utesnjenost, nevarnost poškodb sosednjega delovnega mesta itd.). Zavedam se, da se bodo pojavili novi. Znatno povečane planske obveznosti bodo edini porok, da bomo zmogli skokovit porast novih stroškov. V javni razpravi so pomembni samoupravni akti, ki bodo urejali vprašanja delitve dohodka itn losébmh dohodkov. Vsi se zavedamo, da mora j avana razprava doprinesti, svoj prispevek k oblikovanju dokončnega predloga sporazuma in pravilnika, ki ga bomo sprejemali na referendumu v decembru. Kako se boste v TOZD TIO vključili v to akcijo? Vsi akti v zvezi z ugotavljanjem in delitvijo dohodka in OD so v javni razpravi. Razprave potekajo na vseh nivojih. Organizirano je bilo tudi razlaganje teh aktov za celotni kolektiv. Pripombe se še zbirajo in mnenja izmenjujejo. Večkrat se pogovarjam z delavci v proizvodnji in jim skušam objasniti novo stanje in primerjave s sedanjimi akti. Mislim, da je najbolj pomembno, da vsak sedaj pove svoje stališče ne glede, kakšno je. Strah pred novimi oblikami stimulacije je odveč. Ne trdim, da bo nov sistem delitve idealen, zagotovo pa je velik korak k dejanski delitvi po vlo- ženem delu. Postavljanje standardov za posamezne oblike stimulacije bo proces prihodnjega leta ali pa celo za daljše obdobje. Trdim, da je to najbolj bran splošni akt v vseh TOZD, zato je prav, da tudi vsak pove svoje mnenje. Če hočemo, da bomo zadovoljni s tem aktom, mora biti to akcija sporazumevanja in prilagajanja in ne akcija prepričevanja. Poudaril bi še to, da bo ravno sprejem tega akta potrdil našo zrelost ali nezrelost pravih samoupravljalcev. Pogosto slišimo, da v TIO primanjkuje ustrezne delovne sile. Kako boste ta problem reševali v prihodnje, ko bodo potrebe po delovni sili še večje, če hočemo doseči predvideni obseg proizvodnje v novih prostorih? Pomanjkanje delovne sile je problem, ki se vleče že iz preteklih let- Niso bili redki primeri, ko so KV delavci prišli na pogovor in ogled prostega delovnega mesta. Vsi so bili enotnega mnenja, da je delo zanimivo, vendar večine ni bilo več nazaj, ko so videli pogoje dela. Ker je sedaj ta prepreka odpravljena, upam, da bomo lažje pridobili novo delovno silo. Sam proizvodni program omogoča, da vsak posameznik dobi zanimivo in ustrezno plačano delo. Zlasti mladi se večkrat zanimajo za našo proizvodnjo. Če bomo izpolnjevali začrtano pot celotne DO v prihodnjem obdobju, potem po postopen preliv delavcev iz drugih proizvodenj omo- gočal hitro rast tega TOZD. Če se zavedamo, da je višja stopnja predelave materiala cilj prihodnjega razvoja celotne DO, potem ne bi smel biti problem pomanjkanja delovne sile za tovrstno proizvodnjo. Kako 'ocenjujete sodelovanje z 'Ostahmi TOZD v DO Veriga Lesce? Dolga je zgodovina medsebojnih odnosov med delavci TIO in Verige. Ne bi želel ponavljati vseh besed in stališč. Od časa, kar smo kot sedmi TOZD Verige, ni minila ravno dolga doba, vendar se je marsikaj spremenilo. Po pravni poti in samoupravnih aktih je vse v najlepšem redu, dosegli vse v najlepšem redu, dosegli smo usklajenost. Žal pa je težje pri usklajevanju mnenj ljudi, ki niso v vsakem primeru objektivni. Najbolj me motijo izjave, da naši delavci TIA hočejo nekaj svojega. Res je, da je bila razvojna pot tega kolektiva morda v določenih obdobjih drugačna, vendar sem prepričan, da imamo vsi enake cilje in smo člani iste družbe. Trdno sem prepričan, da bomo sodelovanje z vsemi temeljnimi organizacijami razvijali na temeljih sodelovanja in solidarne pomoči. Čeravno se proizvodni programi ne prekriva- jo z ostalimi tozdi, je zato vsakodnevnih stikov v zvezi s proizvodnjo manj, kot med ostalimi TOZD, vendar to ne predstavlja problem nadaljnjega razvoja medsebojnih stikov- Sodelovanje z ostalimi TOZD se bo še bolj poglobilo in dobilo novo vsebino, če bodo tudi drugi tozdi pričeli izdelovati izdelke ali polizdelke za program avtomatizacije in strojegradnje. V letu 1978 smo podpisali .sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo hale proizvodnih prostorov TIO. Ker se je investicija zakasnila, ne bo rruožnio rokav iz sparaszuma dosledno izvajati. Ali v tem vidite kaikšne težave? Zakasnitev investicij ima gotovo posledice za celotno DO, saj ni bilo možno slediti potrebam trga in je določen del sredstev v tem obdobju izgubljenih. Vendar menim, da bomo tudi te težave prebrodili sporazumno z vsemi tozdi, če smo uspešno sklenili sporazum o združevanju, ne sme biti problem sprememba oz. preložitev določenih rokov. Ker sporazum ni pogodba, je smisel samo medsebojno sodelovanje in usklajevanje na striktno izvajanje klavzul. M. K. Sedem izvrstnih knjig za 150 din Katera delavska ali kmečka družina ne bi zmogla letno ta izdatek za knjige? Tako poceni bodo dobili knjige naročniki na zbirko Prešernove družbe v mesecu novembru. Kakšne so te knjige? 1. Prešernov koledar za leto 1980 — bo obsegal okrog 200 strani zanimivega in poučnega branja o stvareh, ki so tako ali drugače letos v središču pozornosti. Prešernov koledar je vsako leto bogato opremljen z barvnimi reprodukcijami naših slikarjev. 2. Juro Kislinger: Debele zgodbe Petra Fuleža — je vesela knjiga, kd pripoveduje o partizanih tisto, kar se rado zamolči. Slikar Janez Vidic je pričaral še nove širine temu partizanskemu humorju. 3. Josip Jurčič — Janko Kersnik: Rokovnjači — vsakdo jih pozna iz šolskih let. Zdaj bo izšla knjiga še z izvirnimi slikami Maksima Gasparija. 4. Mihajlo Lalič: Prvi sneg — če zna kdo pri nas človeško in ljudsko pripovedovati o našem partizanskem času, potem je to ta črnogorski pisatelj. Knjiga je zbirka črnogorskih partizanskih pripovednih biserov. 5. Ciril Jeglič: Vrtnarjevi spomini — so strokovni zapisi 80-let-nega znanega vrtnarja, krajinarja, ljubitelja in varuha narave. Inž. Jeglič govori v knjigi predvsem o tem, zakaj in kako raste človekova ustvarjalnost in kako se lahko prebije posameznikova osebnost ob pristni povezanosti z naravo mimo vseh porazov, stisk in težav. Knjiga bo z živahno vsebino in lepo slovensko besedo segla vsakomur v razum in srce. Knjiga bo imela tudi veliko barvnih in čmo-belih fotografij. 6. Vsi člani, ki so do 30. junija 1979 poravnali nraočnino na zbirko, bodo dobili še knjigo Romain Rolland: Miklavž Breugnon. O knjigi menijo, da v vsej svetovni literaturi ni dela, ki bi bilo ■tako polno vedrine in možate vere v človeka, v moč ljubezni, v njegovo dobroto, ki mora prej ali slej zmagati. 7. Sedmo knjigo je napisal Franc Šetinc: Misel in delo Edvarda Kardelja. Namen knjige je približati Kardeljevo misel in delo najširšemu (krogu naših delovnih ljudi. Knjiga bo obsegala čez 200 strani in jo lahko naročite tudi posamezno v platno vezaino za 70 din. Torej vseh teh sedem broširanih knjig bodo dobili naročniki za 150 din, vezane pa za 210 din. Prav gotovo so v našem kolektivu sodelavci, 'ki še nimajo zbirk Prešernove družbe in si jo žele imeti. V naslednjih mesecih bodo sindikalni sestanki in dobro bi bilo, da bi kdo tudi ob tej priliki spregovoril o Prešernovi družbi in njenih izdajah. Posebno hvaležno delo je to tudi za poverjenika ali namestnika za kulturo in izobraževanje pri osnovnih organizacijah Zveze sindikatov. Zbirke PD imajo široko kulturno poslanstvo in le kulturen, napreden, vsestransko razgledan človek je lahko živ oblikovalec naše samoupravne socialistične družbe. Prešernova družba vas vabi, da postanete njen naročnik ali še bolje njen poverjenik, to postanete, ako pridobite vsaj 5 naročnikov, tako boste dobili zbirko še ceneje in druge ugodnosti. Podrobne informacije dobite lahko pri uredniku Verige ali pri Prešernovi družbi, Bonsetova 27, Ljubljana. O drugih izdajah Prešernove družbe bomo spregovorili v naslednji številki našega lista. M. S. Aktivnost sindikata pred občnimi zbori v TOZD in DSSS Program potrebnih opravil in nalog za 'pripravo letnih konferenc oziroma občnih zborov OOZS v TOZD in DSSS. 1. Sklic sej IO OOZS TOZD in DSSS bo od 10. 10. dio 20. 10. 1979. Nia te seje moramo vabiti tudi predstavnike DPO in predsednike kadrovskih komisij. Na tej seji je treba obravnavati in sprejeti naslednje sklepe : a) Merila za kadrovanje v IO OOZS ter njihove funkcije v skladu s statutom ZSS ter zadolžiti kadrovsko komisijo za začetek evidentiranja možnih kandidatov za člane IO OOZS in njihove funkcije. b) IO OOZS v TOZD in DSSS naj ugotovijo po sindikalnih skupinah zamen j avo članov v IO OOZS, praviloma zaradi kontinuitete članov v IO OOZS naj bi se zamenjalo v skladu s kadrovskimi merili do tri četrt sedanjih članov. c) Praviloma mora imeti v IO OOZS vsaka sindikalna skupina najmanj enega poverjenika oziroma člana. d) Sindikalne skupine naj bi štele do 25 članov, tam, kjer so sindikalne skupine večje od 25 članov in obstajajo možnosti, da se formira nova sindikalna skupina, jih je potrebno formirati po zaokroženem delovnem procesu (po izmenah, dopoldanska, popoldanska in nočna). e) V Skladu s, statutom ZSS je lahko v samoupravni delovni skupini več sindikalnih skupin. f) Kadrovska komisija naj evidentira pet možnih kandidatov za sestavo 3-člamskega nadzornega odbora v TOZD in DSSS. Evidentiranje možnih kandidatov iz sindikalnih skupin za člane IO OOZS izvršijo kadrovske komisije pri IO OOZS TOZD in DSSS, če kadrovskih komisij ni, to nalogo opravijo IO OOZS sami. Podrobna opravila o volitvah določajo pravda o organiziranosti in delovanju OOZS v TOZD in DSSS. 2. Izdelati moramo analizo članstva OOZS po sindikalnih skupinah o njihovi aktivnosti ter članstvo in aktivnosti v DPO, samoupravnih organih, družbenopolitičnih skupnostih ter družbenih organizacijah (navesti mandat in članstvo v omenjenih organih in organizacijah). a) Pri izdelavi analize upoštevati aktivnost ter njihov odnos do sprejetih voljenih funkcij in članstva. Ta analiza naj bi služila tudi za nadomestne volitve v ZZD in SIS, katere bomo opravili v zimskih mesecih. b) Nujno je kritično in samokritično oceniti delovanje IO OOZS kot izvršilno političnega telesa OOZS v TOZD in DSSS, oceniti sodelovanje s samoupravnimi organi, vodstvom TOZD ter dejavnost z DPO. Ta ocena oziroma analiza naj služi kot temelj za pripravo letnih poročil, katere naj ‘obravnava in oceni OOZS TOZD in DSSS na letnih skupščinah. c) Rok izdelave analize in ocene v TOZD in DSSS naj izdelajo predstavniki DPO in organov samoupravljanja do 25. 10. 1979. 3. Sklic seje IO OOZS TOZD in DSSS od 25. 10. do 5. 11. 1979. Na sejo se mora povabiti predstavnike DPO in predsednika kadrovske komisije. a) Razprava o možnih evidentiranih kandidatih za člane IO OOZS ter priprava predloga članov IO OOZS, katere se na to da v razpravo in potrditev na sindikalne skupine. b) Pri izbiri delegatov in članov IO OOZS je treba upoštevati : — odnos kandidatov do sistema socialističnega samoupravljanja in Vloge družbenopolitičnih organizacij in posebej zveze sindikatov v tem sistemu; — družbenopolitično in samoupravno aktivnost kandidatov do sedaj, podporo oziroma zaupanje delovnega okolja, iz katerega izhaja kandidat; — strukturo delavcev, glede na spol, starost, dejavnost in socialni sestav. Pri kadrovanju sindikalnih funkcionarjev je potrebno upoštevati družbeno dogovrjena načela in merla kadrovske politike. 4. Sklic seje IO OOZS TOZD in DSSS od 5. 11. do 20. 11. 1979. Na sejo vabiti predstavnike DPO. a) Pripraviti dokončni predlog članov IO OOZS v TOZD in DSSS, iz teh članov predlagati možnega predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. b) Pripraviti predlog za 3-članski nadzorni odbor OOZS s predsednikom in namestnikom. c) Predlagati 3-člansko delegacijo oziroma delegate za člane konference OOZS SZ Veriga Lesce. d) Iz članstva OOZS TOZD in DSS predlagati poverjenike za šport po posameznih panogah, za katere bo predlog posredovan naknadno. e) Predlagati poverjenika in namestnika za kulturo in izobraževanje pri konferenci OOZS. f) Predlog zaključnega računa in predlaga finančnega predračuna za lato 1980. g) Priprava akcijskega programa, ki se na konferenci obravnava in dopolni s sklepi iz razprave. 5. Sklic razširjene seje IO OOZS TOZD in DSSS od 20. 11. do 1. 12. a) Razpirava o osnutku pravilnika, o ‘organiziranosti in delovanju OOZS v TOZD in DSSS. b) Razprava o poslovniku, o organiziranosti in delovanju konference OOZS SŽ Veriga Lesce, oba dokumenta moramo dati v javno razpravo na OO ZS v TOZD in DSSS od 1. 12. do 15. 12. 1979. c) Uskladitev pripomb na seji sekretariata KOOZS do 20. 12. 1979. Občni zbori OOZS po TOZD in DSSS se začenjajo praviloma od 20. 12. 1979 pa do 10. 2. 1980. Rokovnik občnih zborov bo izdelan naknadno na seji sekretariata KOOZS. Občni zbor konf erence O O ZS S2 Veriga bo predvidoma najkasneje do 29. 2. 1980. Jože Hozjan Veliko popravilo obrata družbene prehrane S širitvijo DO je postal tudi naš obrat družbene prehrane pretesen. Njegova kapaciteta je bila ca. 450 obrokov, nastopile pa bodo potrebe po pripravi 1300—1500 obrokov (nova orodjarna — TIO). Delo v kuhinji je postalo nevzdržno zaradi neprimerne tehnologije. Kuhinja je hUa brez nujno potrebnh ločenih prostorov za pripravo zelenjave in obdelavo mesa, ustrezne pomivalnice posode, ventilacije ipd. S svojo kapaciteto pa je postal neustrezen tudi topli blok za termično obdelavo živil. Zaradi neprimerne opremljenosti našega obrata družbene prehrane smo dobivali stalna opozorila sanitarne inšpekcije in inšpekcije dela o neustrezni prostorski in tehnološki: opremljenosti in potrebe po popravilu. Ker obrat družbene prehrane v krogu DO še nima dokončne lokacije, smo se odločili za preureditev obstoječe zgradbe, ki pa je v perspektivi tudi predvidena za rušenje, zaradi tega je nismo širili. Izvedli smo samo notranje korekture ter pridobili : novo priročno skladišče, pripravljalnico zelenjave, ločeni prostor za obdelavo mesa, delikatesni oddelék, pomivaunico posode. Topli blok pa bomo opremili z opremo za pripravo ca. 1500 toplih obrokov dnevno. Nova bo tudi razdeljevalna linija z oddelkoma za toplo in hladno hrano. Jedilnica bo zaradi popravila nekoliko manjša, s smotrnejšo opremo pa bomo pridobili od sedanjih 140 sedežev ca. 180 sedežev. Gradbena dala potekajo po programu, problematična je le dostava opreme, dobavni roki so zelo dolgi. Kljub temu upamo, da bo kuhinja v začetku novembra pričela z obratovanjem in nam ponudila toliko zaželeno toplo hrano. Zavedamo se, da to popravilo ni dokončna résitev. Od prejšnje adaptacije je minilo 8 let. Sedanja adaptacija naj bi vzpostavila pogoje za obratovanje v naslednjih desetih letih, potem pa bo potrebno v centru kroga DO določiti lokacijo za sodoben obrat družbene prehrane, ki bo zadovoljil vse normative, ki jih zahteva ta humana dejavnost — družbena prehrana. Peter Kocjančič Sestavljanje zaščitnic verig na novem stroju Nov stroj—nove možnosti za cenejši in kvalitetnejši izdelek Poteklo je že pol leta, odkar sta pričela poskusno obratovati stroja Schlatter, ki sta hite izdelana za varjenje verig z grabeži, zaščitnih verig in drugih polizdelkov. Ideja za te stroje se je osnovala v našem razvojnem oddelku, konkretno izdelal jo je tov. Razpet Jernej. Posredovali so jo konstruktorjem v delovni organizaciji Schlatter v Svici. Ti so na podlagi ideje izdelali — konstruirali stroj oziroma potevitamat. Pozvali so nas, naj prevzamemo sitroj, predhodno pa naj pri njih opravimo poiskusno varjenje, da ugotovimo, če ustreza posredovanim zahtevam. Našla so se le malenkostna neskladja, ki so jih oni takoj odpravili, sami pa so bili zelo presenečeni nad načinom varjenja, ki srno ga prvič preizkusili, kar je bilo tudi za nas novost. Nastala je prava senzacija, saj si je poiskusno varjenje ogledalo celotno vodstvo izdelovalca stroja. Po težavah, ki so nastale v zvezi s plačilom stroja, kar nismo imeli ustreznih deviz, so nastale še dokaj običajne težave ipri mas doma, namreč ni bilo prostora za namestitev strojev. No, po prizadevanju tozda in razvojnega oddelka se je končno le našel prostor, in sicer v oddelku lopremljevalni-ce v TOZD verigama. Z veliko prizadevnostjo tozda vzdrževanje sta stroja hitro pripravljena za obratovanje. Na strojih smo pričeli variti zaščitne ograje, verige z grabeži, kakor tudi niovo vrsto verig za delovne stroje, TEMPO verige. Tehnološki oddelek je sproti pripravljal tehnološko dokumentacijo, da sta stroja nemoteno pričela delati. Kaj kmalu se je pokazalo, da je to res velika pridobitev za TOZD in celotno delovno organizacijo. Kapacitete so se tako povečale, da je po nekaj dneh zmanjkalo polizdelkov. Pokazale so se izredne možnosti raznolikega varjenja, tako da smo pomanjkanje polizdelkov nadoknadili z varjenjem drugih izdelkov. Seveda nas ti uspehi niso uspavali:, razvojni oddelek že pripravlja nove načrte za stroje, M bi bili sposobni variti tudi elemente za sestavo verig za osebna vozila in druge izdelke opremljenih verig. Tudi na teh strojih naj bi bilo delo veliko lažje in seveda hitrejše. Pri vsem tem pa bi bilo potrebno posvetiti' več pozornosti pripravi polizdelkov za omenjene verige, saj je povpraševanje na trgu zanje izredno veliko, cene pa ugodne. Stroja, ki sta za to delo namenjena, obratujeta le v eni izmeni, in še to le nekaj dni v tednu. Mislim, da se bomo morali vsi skupaj zavedati, da bomo nove iinvestiteije bolj smotrno izkoriščali, s tem bomo ustvarili boljši' dohodek tozda in tako tudi samemu sebi. Jože Pfajfar Tehnološki postopki mehanske obdelave V proizvodnih obratih js najbolj razširjen tehnološki postopek oz. seznam delovnih operacij, fci je tako oblikovan, da je primeren kot osnova za razpis delavmiške dokumentacije, za izdelavo pradkalkulacije, stroškov izdelave, za izračun potrebnih zmogljivosti števila kadrov ter terminiranje proizvodnje. Predvsem pa je tehnološki postopek sporočilo izvajalcu dela oz. operacije, kaj naj dela, kje in iz česa. Postopek mora biti čimbolj razčlenjen, da delavec porabi čimmanj časa, da opravi delovno nalogo. To pomeni, da so operacije tem bolj razčlenjene, čim nižja je kadrovska struktura delavcev in čilm bolj pogostokrat se listi -postopek pojavlja v proizvodnji. Prav gotovo so najbolj razčlenjene operacije dela pri množinski, najmanj pa v ne-ponavljajoči, projektni proizvodnji. Tudi v navedeni proizvodnji je treba razčleniti tehnologijo do takšne mere, da delavec brez razmišljanja opravi svoje naloge v roku kvalitetno in poceni. Gotovo je najdražje, če delavec S predpostavljenim ob delujočem, dragem stroju študira načrt, proučuje možnosti načina vpenjanja, izračunava parametre nastavitve stroja, sam išče orodje, jih brusi in šele nato prične z delom. Ta dela morajo opraviti pripravljalne službe. -Delo vrhunskega tehnologa je cenejše kot neizkoriščene kapacitete dragega stroja. Tehnološki postopek mora biti kot sporočilo delavcu čimbolj enostaven, vendar še vedno dovolj jasen, da se delo opravi brez razmišljanja. Tehnološki postopek naj bi se oblikoval po zaporedju: 1. Osnovno izhodišče zasnovanega tehnološkega postopka je risb-a, tehnološki projekt, kosovnica, -tehnološki proces in prire-zovalni načrt. V -glavne podatke glave tehnološkega postopka se vpišejo potrebni podatki o produktu, ki ga tehnološki postopek obravnava. Tehnolog načrtuje tehnološki postopek najprej za strukturo najnižje dele za določen podsestav. Vodilo mu je strukturni načrt ter kosovnica, fci je grajena po -strukturi. 2. Tehnološke operacije načrtujemo za eno lansimo cono v zahtevanem zaporedju. Uporabljamo namesto tekočih številk opera-cij pod številko operacije le soda št. (02, 04 itd.) za primer, če se naknadno doda še katera operacija. V rubriko stroškovnega mesta se vpiše veljavnost šifre stroškovnega oziroma -delovnega mesta, kjer se načrtuje izvajanje te operacije. V opis se kratko vpiše sporočilo delavcu, kako se opravi operacija. Največkrat so ob deiavniiški risbi, opremljeni s tolerančnimi odstopki, potrebne le osnovne informacije operacije. V zahtevnejših primerih pa je potrebno k sporočilu dodati posebna navodila. -Na vprašanje, s čim se opravi predpisana operacija, mora tehnolog predpisati določena orodja ali naprave. Ta informacija služi delavcu aM lan-serju, ki je dolžan delovno mesto oskrbeti s pripadajočim materialom, orodjem in dokumentacijo. Pripravno — zaključne čase (po določenem sistemu) do-loča tehnolog na podlagi kataloga časov, ki jih opravi analitik časa. Kosovne čase določa tehnolog na osnovi tabel, ki jih prilagodi analitik časa. Izhaja iz naslednjih parametrov, kot so: — št. vrtljajev obdelovanca, — hitrost pomika, — globina reza, — oblike in kakovosti rezne-ga orodja, — reznega kota noža itd. Vrednost dela se določa v skladu z ZZD — v-rednostjo operacije, ki pi za izvajalca vedno enaka, ampak je odvisna od zahtevnosti operacije. Število delavčev se določa zaradi dela samega in zaradi plana kadra tar -planiranj-e kapacitet. Ob upokojitvi S 1. 9. 1979 je bil upokojen naš dolgoletni sodelavec tovariš Franc Rupar. Rojen je bil leta 1928 v Hrašah in tam je preživljal svojo mladost do vojne v miru. Med vojno je kot sin napredne družine in očeta partizana pomagal gibanju in se izkazal kot dober kurir mladinec. Leta 1944, ko je dopolnil 16 let, je dokončno zapustil dom in se priključil partizanom. Dodeljen je bil Gradnikovi enoti, ki je bila nastanjena na Krasu in od tam vodila svoje operacije celo do Poljanske doline. V nenehnih bojih z Nemci in ustaši je bil hudo ranjen. Po osvoboditvi je bil demobiliziran in se že konec 1945. leta zaposlil v Verigi. Leta 1949 je bil dodeljen, tedaj novo ustanovljenemu obratu Vijakarna. Usposobil se je za stiskalca, nato je do svoje upokojitve vodil skupino stiskalcev. Bil je eden od članov prvega delavskega sveta, član upravnega odbora, večletni član obratnega delavskega sveta in član izvršnega odbora sindikata. Deloval je tudi v raznih komisijah in bil na splošno dober družbenopolitični delavec. Sedaj, ob njegovi upokojitvi smo dolžni, da se mu zahvalimo za njegov doprinos v narodnoosvobodilnem boju, kakor tudi za vso njegovo dejavnost po osvoboditvi, in mu kot dobremu sodelavcu želimo zdravja ob uživanju njegove zaslužene pokojnine. Sodelavci TOZD Vijakarne Pod operativne pripombe -tehnolog opiše potrebne pomožne materiale, dodajne materiale v številu, količini ter z nazivom šifre. 3. Tehnološko navodilo — je pomožni dokument, ki dopolnjuje posaimezn-o tehnološko operacijo. S skico se delavcu sporoči le najosnovnejše zahteve. Prav tako s skico obeleži najzahtevnejše kote. To pa služi kontroli za kontrolo važnih mar. Poleg tehnoloških sporočil najdemo še podatke za identifikacijo tehnološkega navodila, da vemo, kam navodilo sodi. Tehnološkega navodila ne pišemo za vsako operacijo, temveč le tam, 'kjer po presoji tehnologa -mora biti dodatna informacija. Cim zahtevnejša je operacija in čim pogosteje se opravlja in čim nižja j-e strokovnost izvajalca, -toliko nujnejša je informacija delavcu. V časo-vmi zbirnik vnesemo za vsak i-zdelavni element točno po strukturi čas zasedbe delovne naloge (operacije). Pomembno je, da se upošteva število kosov vsake pozicije. Cas za enoto se mul-tipiicira s številom kosov ter prišteje pri-pravno-zaključni čas. Vsako pozicijo enega -modula se tehnološko obdela, določijo se časij pomnožijo s številom nastopanj in vpiše v rubriko operacije. T-aik-o za vsak element ali podsestav -dobimo seštevek vseh časov. Franc Hanžič PRVI VTISI PRIPRAVNIKA študentska leta so hitro minila in pričela sem iskati zaposlitev. Dobila sem jo v Verigi, kjer -mi je preteklo prvih šest mesecev delovne dobe. Ko končaš fakulteto, bolje ali slabše obvladaš -teorijo, nimaš pa nobenih praktičnih izkušenj. Razumljivo je, da je treba najprej spoznati organizacijo poslovanja, tok informacij, proizvodni- program oz. izdelke, da se lahko vključiš v delo. Zato -tudi program dela pripravniškega staža obsega seznanitev z organizacijo proizvodnje ter s proizvodnim programom, in sicer v vsakem TOZD. Za vsak TOZD sem izdelala po dogovoru z vodjem T-OZD in mentorico eno analizo. Za vijaJkama sem izračunala stroške orodja, vzdrževanja in dela dohodka z-a DSSS na 1 kg oz. 1000 kosov izdelkov. Primerjala sem tudi stroške uporabe cloro-thena na čistilni' na-pravi Roli. Za veri,gamo sem naredila analizo rentabilnosti ročno varjenih metrskih verig. Ker so v TOZD sidrne verige pri proizvodnji vi-sokoodpomih veri-g preseženi planirani stroški, sem izdelala analizo preseganja planske lastne cene pri -teh verigah. Za kovačnico sem naredila prikaz poslovanja za obdobje 1070—719, ki je obsegal podatke o fizični in vrednostni proizvodnji, rentabilnosti, dohodku, čistem dohodku, investicijskih vlaganjih in ustvarjeni amortizaciji. Za orodjarno sem primerjala stroške izdelave orodja is planiranimi stroški ter prikazala proizvodnjo in gibanje delovne sile v zadnjih dveh letih. Za TOZ-D vzdrževanje sem izdelala pregled ustvarjene irt porabljene amortizacije in aktiviranja osnovnih sredstev. Sedaj mi ostane še TOZD TIO. V programu dela za pripravnike je tudi izdelava pripravniške naloge, ki i-ma naslov Analiza stanja in razvojnih možnosti TOZD verigama od leta 1981 —85. Poleg nalog, ki sodijo v program dela v času pripravništva, se privaj-am na delo, ki ga bom opravljala v prihodnje. Dosedanji vtisi, ki sem jih dobila v teh mesecih, se ne razlikujejo dosti o-d pričakovanj. Ko postaneš delavec, se stvari precej spremenijo. Obveznosti ima tako študent kot delavec, vendar Študent za vse u-s-pehe oz. neuspehe odgovarja predvsem samemu sebi. Kot -delavec pa nisi več sam, delaš z drugimi in si odgovoren tudi do njih, da delo v redu opraviš. M. N. Tončku Erženu v spomin V drugi polovici septembra, predzadnjo soboto, smo se v deževnem vremenu in z bolečino v srcu poslovili od umrlega sodelavca, borca, prijatelja in upokojenca Erženovega Tončka. Eržen Tonček se je rodil leta 1922 v obrtniški delavski napredni družini v Lescah. Njegov prezgodnji zadnji dom bo v neposredni bližini, v soseski njegove rojstne hiše. Po končani osnovni šoli se je v tovarni izučil za orodjarja. Le malo je tako doslednih delavcev v tovarni, kot je bil pokojni Tonček, saj je svojo delovno dobo pričel v tovarni in jo zaključil, ko je izpolnil pogoje za upokojitev, prav tako v Verigi, in sicer 1-decembra 1973. leta. Zato je njegov delovni in življenjski prispevek v tovarni velik. Tovariš Eržen Tonček se je ob koncu leta 1942 aktivno vključil v NOB, kajti živel je v delavskih Lescah, kjer so takoj 1941. leta pričeli delovati mnogi aktivisti in z organizacijsko sposobnostjo širili vrste borcev in aktivistov. Zato je bil Tonček med najmlajšimi v odboru, ki je v tovarni leta 1943 ustanovil »Delavsko enotnost«. To je bila politična organizacija med delavci v tovarni z istimi nalogami in cilji kot OF na vasi. Kot predan aktivist je bil ob vstopu v partizanske enote dodeljen VDV. Te enote so bile sestavljene iz vrst najbolj zaupnih in predanih borbev. V tej enoti se je hrabro boril do svobode in bil dvakrat odlikovan. Po osvoboditvi se je ob koncu leta 1946 ponovno vrnil na delo v tovarno. Takrat je bilo treba sodelovati pri obnovi ter začeti z izdelovanjem najrazličnejših orodij za novo in vedno bolj zahtevno proizvodnjo. Pri obnovi porušenega in pri svojem poklicnem delu, posebno pri izdelavi različnih preciznih obrezilnih orodij, je bil Tonček za vzgled. V dolgoletnem delu je napravil veliko orodja za proizvodnjo in tako je z delom zapisal svetlo stran zgodovine v tovarni pri razvoju proizvodnje. Obenem pa je pri praktičnem pouku vzgojih celo vrsto mladih orodjarjev. Poleg zavestnega poklicnega dela pa se je pokojni Tonček tudi družbeno in politično vsestransko zelo aktivno vključeval in razdajal. Zato so mu bile zaupane v tovarni pri razvijanju delavskega samoupravljanja vidne in pomembne funkcije: bil je predsednik sindikata v tovarni, predsednik DS in član mnogih drugih samoupravnih organov. Čeprav je bil brez izkušenj, je vse vidne funkcije uspešno opravljal. Za novi družbeni red se je kalil in usposabljal kot aktivist in kot borec v NOV s puško v roki. Posebej važno je, da je pomembne funkcije opravljal prav v času, ko se je uresničilo načelo, da so postale tovarne last delavcev. Tako vsestransko usposobljen je kasneje uspešno opravljal delo terminarja v Orodjarni in končno delovodja v Orodjarni. S pravilnim vodenjem dela in prenašanjem poklicnega znanja na delavce v Orodjarni je postal priljubljen in spoštovan med delavci. Tov. Tonček je bil plemenitega, humanega in zelo vedrega značaja. Vsi, ki smo ga poznali, še posebno tisti, ki smo imeli priložnost z njim preživeti mnogo prijetnih ur v življenju, ga bomo močno pogrešali. Tov. Tonček, hvala ti za vse, za ves tvoj velik delovni in življenjski doprinos v tovarni in s tem tudi naši skupnosti. Ohranili te bomo v trajnem spominu. J. V. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Antona Eržena se najlepše zahvaljujemo bivšim sodelavcem iz orodjarne in aktivu ZB za podarjena venca in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo tovarišu Jerneju Vovku in tovarišu Gorjancu za njuna ganljiva govora pri odprtem grobu. Posebne zahvale so vredni tudi dobri sosedje, ki so nam tako nesebično stali v teh težkih trenutkih ob strani. Žalujoči: žena Kati ter hčerki Polona in Zvonka z družinami Titograd — Pokljuka — Slovenske Gorice Mladinska delovna brigada »Stame Žagar« iz Radovljice je bila formirana leta 1077, pred odhodom na republiško MDA Kož-bana 77. Lani se je udeležila tudi dveh zveznih MDA, in sicer Sama c—Sarajevo in podri- NJE—KOLUBARA. Center za MDA pri OK ZSMS Radovljica se je letos odločil za sodelovanje na dveh oz. treh delovnih akcijah. V juliju je 45 brigadirjev iz radovljiške občine delalo na zvezni MDA Titograd 79. Povprečna starost brigade je bila 19 let. V brigadi je bilo precej izkušenih brigadirjev, omeniti velja tudi najstarejšega brigadirja — veterana, ki mu je že 59 let. Brigada se je za to vezno akcijo dobro pripravljala na lokalnih akcijah, katerih ni bilo malo. Najhujši problem za brigado je bila vročina, saj je bila temperatura redkokdaj pod 35 °C. Delo, ki ga je brigada opravljala, je bilo različno. V začetku je delala na cesti Titograd—Niikšić (obcestni jarki in bankine), kasneje pa je v okolici Titograda kopala in zasipala jarke za vodovod. Norma, ki jo je brigada dosegala, je zelo pohvalna — povprečno 1150 % dnevno, kar je na zveznih akcijah dober dosežek. Brigada je bila proglašena za udarno v prvi in drugi dekadi, bila udarna na prvi udarni dan s 147 % in na drugi s 105%. Zaradi dobrega udejstvovanja brigadirjev v naselju je sledilo povelje aktivno- Gorice 79. Na tej akciji je sodelovalo 45 brigadirjev, med njimi tudi 10 iz pobratene občine Svi-lajnac. Povprečna starost brigade je bila 1'8 let. Brigada je bila nastanjena v brigadirskem naselju v Dornavi, kjer so tudi tekla glavna dela, to pa je izgradnja vodovoda. Brigada je v prvi dekadi dosegla povprečno normo 125,7 % in s tem tudi udamištvo v prvi dekadi. Na udarni dan je dosegla normo 156,© % in udar-ništvo na udarni dan. Trasa je tudi v drugi akciji ostala enaka, to je kopanje in zasipanje jarkov za vodovod. Brigada je tudi v drugi dekadi dosegla dva udamištva, in sicer na udarni dan s 1,60 % in s povprečjem čez drugo dekado 135%. Povprečje čez celo akcijo pa znaša 130%. Tudi v naselju je brigada uspešno izvrševala zadane naloge. Izdala je šest biltenov in precejšnje število stenskih časopisov. Na športnem področju so vse tri brigade nastopale enotno v imenu naselja oziroma akcije (športna srečanja z OO ZSMS v okolici). Drugi teden akcije je bil posvečen akciji NNNP, saj je bilo organizirano streljanje z zračno in malokalibrsko puško, obrambni dan z orientacijskim pohodom in krosom. Živahne pa so bile tudi druge aktivnosti, kot tečaj za prvo pomoč, avto šola, mladinska politična šola Edvarda Kardelja in drugo. sti v naselju kot peto udamištvo. Izmed šestih brigad je MDB Stane Žagar dosegla naslednje rezultate: idejnopolitično delo prvo mesto, šport, kultura in informiranje pa tretje mesto. Zaradi težkih pogojev dela na trasi in velike vročine pri delu je brigada prejela še izredno udamištvo — šesto, kar je zadostovalo za naj-višje priznanje akcije — TRAK MDA TITOGRAD 79. V avgustu sta se istočasno pričeli še ostali dve akciji, občinska na Pokljuki, na kateri so pdleg brigadirjev iz radovljiške občine sodelovali še brigadirji iz pobratenih občin Svilajnca in Brusa (Srbija) in iz Varaždina. Brigada je štela 40 brigadirjev, povprečna starost pa je bila 17 let. Brigadirji so urejali okolico na novozgrajeni cesti od Zatmika do Rudnega polja. Na prvi udarni dan so lepo uredili okolico spomenika Mrtvemu bataljonu. Življenje v naselju je temeljilo na medsebojnem spoznavanju mladih iz pobratenih občin, predvsem s predstavljanjem svojih občin. Na športnem področju je brigada sodelovala z vojaki iz kasarne na Pokljuki. Za brigadirje so bili organizirani številni izleti po radovljiški občini. Tako so si ogledali znamenitosti Radovljice, Bleda in Begunj in pa tovarni Vezenine in Elan. Bili so tudi na Lipanški planini in na Viševniku. Druga akcija, ki je potekala avgusta, je republiška Slovenske Zaostajalo ni tudi kulturno življenje, saj skoraj ni bilo dneva, da ne bi brigadirji organizirali programskih večerov. Tudi letos je imel štab za MDA pri OK ZSMS Radovljica probleme pri sestavi MDB. Prijavilo se je sicer zadostno število mladih, problemi pa so nastali v DO, kjer so kandidati zaposleni, saj jim DO niso odobrile odhodov na MDA, tako da je bilo potrebno apelirati s strani OK ZKS in OZSS, pa tudi to ni v večji meri pripomoglo k večjemu številu. DO se izgovarjajo, da v tem času, ko MDA potekajo, ne morejo dati brigadirjev, ker delovno silo sami potrebujejo, ne zavedajo pa se tega, da imajo tudi MDA zelo velik pomen. Ne gre samo za odpravljanje razlik v razvoju posameznih republik in območij, ampak gre tudi še za krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in pridobivanje izkušenj v samoupravljanju, ki jih bodo mladi lahko uporabili v DO, kjer so zaposleni Opozoriti velja še na problem, ki se pojavlja že nekaj let zapored. Število dijakov je zadovoljivo, kar ne moremo reči za študente, saj se jih zelo malo odloči za sodelovanje na MDA, tako da so v brigadi le trije ali štirje študentje. AKCIJA JE PRAVA ŠOLA SAMOUPRAVLJANJA. Emir Mulalič Do M. Everesta v ozadju nas loči še štiri dni hoje Peš pod najvišjo goro Mt. Everest 20. marec Takshindu — Kha-ri Khola (2073 m) Pot se od samostana strmo spusti proti dolini Dudh Kosi, ki nosi vse vode iz območja južno od Everesta. S slikarjem Novincem, s katerim sva po zajtrku skupaj odšla na današnjo etapo, kmalu pod samostanom zgrešiva pravo pot. Znajdeva se na strmih brezpot-nih poljih nad enim izmed stranskih pritokov Dudh Kosi. Spustiva se preko teras, prav do reke, ki ji ne veva imena. Nekaj časa blodiva po goščavi, nakar odkrijeva neznatno stezico, ki ji dolgo časa slediva. Šele ob sotočju obeh rek spet najdeva pravo pot, po kateri že prihajajo prvi nosači. Prečkamo reko Dudh Kosi po slikovitem visečem mostu, dvajset metrov nad gladino reke. Polagoma se vzpenjamo po stranskem pobočju doline do šer-povske vasi Khari Khole, kjer je konec današnje etape. SL. 10 21 marec Khari Khola — Pui-yan (2835 m) Nosači, katerih večina je prespala kar na prostem v zateju naših tovorov, se že pred sončnim vzhodom odpravijo na pot. Za vasjo prečkamo manjšo reko, nakar sledi 600 metrov strmega vzpona skozi razcvetel rododendronov gozd na greben Kharte (2968 m). Z grebena se spustimo na planino Puiyan, kjer si sredi gozda uredimo camp. 22. marec Puiyan — Phakding (2591 m) Pot nadaljuje prečenje visoko nad reko in v začetku pride na čistino v višini 2866 m. Sledi dolg strm spust do majhne reke in vasi Surka (2256 m). Iz vasi se pot spet strmo vzpne in pre- Od tu naprej so nam nosače nadomestili jaki či v glavno dolino do dolge raztresene vasi Chauri Kharo (2652 m). Severovzhodno nad vasjo leži Lukhla (2805 m). Tu je majhno letališče in radijska zveza s Ka-thmandujem. Do sem prileti večina turistov iz vsega sveta, ki na lastne oči hočejo videti Mt. Everest. Še vedno smo v ozki, globoki dolini, ki 'nam zakriva pogled na vrhove, v zraku pa že čutimo večjo svežino, kar je znak za njihovo bližino. Prenočimo ob reki nedaleč od vasi Phakding. 23. marec Phakding — Nam-che Bazar (3445 m) Zjutraj nadaljujemo pohod ob reki navzgor. Cez eno uro pridemo v Benkar (2713 m) in nato v Jorsale (2805 m). Kake tri ure hoda od Phakdinga reka vstopa v ozko sotesko. Tu se Dudh Kosi zliva z Bhote Kosi, ki ju je leta 1964 dal zgraditi Hillary — prvi človek, ki se je leta 1953 povzpel na vrh Everesta. Preko mostu se pot strmo vzpne iz soteske. Po slabi uri vzpona se nam za trenutek odpre pogled na Everest. Še eno uro se vzpenjamo v hrib, ko se nam izza grebena kar naenkrat prikaže velika šerpovska vas Namche Bazar, ki vsa leži sredi strmega pobočja. Z Jožetom Zupanom iz Rimskih Toplic kmalu odkrijeva enega izmed številnih »hotelov«, v katerem streže simpatična šerpani. Ona je vzrok, da si kar celo popoldne pri njej ga-mlekom, ki nama ga neutrudno siva žejo z odličnim čajem z kuha. 24. marec Namche Bazar — Tengboche (3863 m) Zjutraj je v našem taboru nad vasjo sila živahno. Odplačujemo nosače, ki so nam nosili do sem. To so nosači, ki so doma v južnem delu himalajskega predgorja in nimajo primernih oblačil za nadaljnjo pot, ki se bo v naslednjih dneh dvignila na višino preko pet tisoč metrov. Iz Namche-ja in bližnjih šerpovskih vasi pa že prihajajo številni domačini s svojim živobarvnim himalajskim govedom — jaki. Prihajajo posamezniki in čele družine, stari in mladi. Med njimi je tudi družina z majhnim otrokom, ki ni niti še shodil. Sicer pa pravijo, da se v Nepalu otrok rodi že s košem na sebi. Nad vsem tem pisanim živžavom se okoli nas širijo proti nebu mogočni beli vrhovi, na katerih gospodarita stalen veter in mraz. Okoli poldneva se vsa ta pisana kolona počasi začne pomikati proti pet ur hoda oddaljenemu Tengbocheju. Pot nas naj- prej visoko vodi nad sotesko Dudh Kosi. Višje se spusti vanjo in jo prečka. Sledi dveurni vzpon skozi borov gozd do vasi, v kateri je velik budistični samostan. Vas leži na poraslem gorskem grebenu, v vznožju 7100 metrov visokega Amai Dabloma, enega najlepših vrhov v Himalaji. Šotore si postavimo na travniku sredi vasi. 25. marec Tengboche — Phe-riche (4244 m) Nekaj časa hodimo skozi gozd, ki počasi postaja vedno redkejši in manjši, dokler v višjem delu doline Imja Kole, na višini okoli 4000 metrov, ne preide v grmičevje in pašnike. Popoldne pridemo v vas Pheriche, ki leži na višini preko 4200 metrov in je najvišje ležeča, stalno naseljena vas v tem delu Himalaje. S Frančkom Knezom iz Celja se proti večeru odločiva še za dodatno aklimatizacijsko turo. Po strmem travnatem pobočju se povzpneva na višino 4800 metrov, medtem ko nekateri najbolj navdušeni udarijo še zadnjo »partijo« nogometa na pristopnem maršu. Ko se vrneva v tabor, sem že potšeno lačen, zato še pred večerjo pojem pol suhe klobase, ki jih je Bojč včeraj delil za popotno malico. Kmalu po večerji, ko sem že v šotoru, začutim v trebuhu neprijetno bolečino in slabost. Na vse načine poskušam zaspati, vendar je slabost vedno hujša, dokler se mi vse skupaj ne obrne in vsa večerja se že nekoliko »predelana« znajde pred šotorom. To se mi preko noči ponovi še dvakrat. Šele proti jutru mi uspe zatisniti oči. 26. marec Pheriche — Lobu-che (4931 m) Moje »nočne vaje« so mi pustile posledice. Moje počutje in razpoloženje je zelo klavrno. Zajtrk mi ne gre. Popijem le čaj in se počasi odpravim naprej. Pred menoj je etapa v pet ur oddaljeno planino Lobuche. Pot se vije po idiličnih planinskih pašnikih. Z vsakim korakom se odkrivajo novi vrhovi, katerih lepoto pa danes komaj zaznavam. Noge mi postajajo vedno bolj nemočne, dokler se končno ves potrt ne zleknem v travo kraj poti. Mimo pride Jože Zupan — Juš, s katerim sva v teh dneh postala že dobra prijatelja. Kar zasmilim se mu, ko me vidi v takšnem bednem stanju. Takoj mi velikodušno ponudi steklenico piva, ki ga je pred dnevi kupil v Namcheju in ga je nameraval prinesti v bazni tabor. Izčrpanost in višina sta verjetno kriva, da mi je pivo takoj povzročilo prijetno omotičnost in me spet spravi na noge. Nekaj časa se počutim spet celo povsem »normalno«. Zadnji del poti, ko njegov učinek popusti, moram spet stiskati zobe, da dosežem mesto današnjega tabora. Zvečer se mi pri večerji prične počasi spet vračati apetit. 27. marec Lobuche — Everest (5335 m) Kot kaže, je moj najtežji dan na pristopnem maršu premagan. Danes se počutim že mnogo bolje. Perd nami je končno zadnja etapa. Pot se vije ob ledeniku Khambu, preko stranskih moren in ledenikov, ki padajo v Khum-bu s severovzhoda. Dosežemo peščino na planini Gorakshep (5201 m), ki je delno veliko zamrznjeno jezero Tu je nekaj koč. Na kamnih so vklesani spominski napisi za ponesrečence na Eve-restu. Kmalu za Gorakshepom pot zapusti moreno in gre ob ledenih strugah po ledeniku. Veliki ledeni slap Khumbu je vse bolj viden. Hitim, kolikor mi dopušča višina, toda ledenika noče in noče biti konec. Dohitim Frančka, ki ima danes podobne težave kot jaz včeraj. Pri nekaterih se kažejo že močni znaki višinske bolezni. Končno v daljavi le zagledam živo rdeče kupole naših šotorov. Sledi prisrčen stisk rok s tovariši, ki nas že devet dni pričakujejo v baznem taboru, potem dirjamo v kuhinjo na vroč čaj, ki ga že neutrudno kuha naš šerpovski kuhar. Jutri se končno pričenja zares. Zvone Andrejčič Kadrovske vesti za mesec september 1979 PRIŠLI: Tehnični sektor: Kozina Egon TOZD vzdrževanje: Šmit Anton, Klemenčič Vladimir- Zupan Zdravko TOZD orodjarna: Podlogar Dušan, Hočevar Janez TOZD kovačnica: Todorovič Mi tar TOZD Vijakarna: Radainovič Miha, Bektaševič Ahmet TQZD (verigama: Kosi Ivan TOZD sidrne verige: Ljevar Bosiljko, Trofenik Daniel, Fikfiak Vojko TOZD TIO: Rogač Jakob PRIŠLI IZ JLA: TOZD vzdrževanje: Kokanovič Milanko TOZD kovačnica: Jujič Safet, Botonjič Rezak, Bofoar Mihajlo, Čehič Esad, Ikač Ratko TOZD verigama: Zlodnjak Slobodan TOZD sidrne verige: Sarajlič IM ja TOZD TIO: Kostanjevec Janez, Torkar Janez, Klinar Jože ODŠLI: TOZD kovačnica: Mandeljc Janko, Šipelj Albin TOZD vijakarna: Dončič Dragica, Mahmutovič Miuhamed TOZD verigama: Miškfič Derviš, Uroševi® Cedo TOZD sidrne verige: Mdihajlovič Milivoje, Gulič D j uro, Ažman Anton ODŠLI V JLA: TOZD vijakarna: Felič Muharem TOZD sidrne verige: Ljubojevič Raco POROČILI SO SE: Vučičevič Milenko iz TOZD verigama Plemelj Jože iz TOZD verigama Zupan Ivo iz TOZD vijakarna Delič Merzuk iz TOZD verigama RODILI SO SE: Brus Cilki iz TOZD orodjarna, sin Matej Šebjamič Janezu iz TOZD verigama, hči Saška Potočnik Mariji, iz TOZD verigama, hči Mateja Zupan Janezu iz TOZD verigama, hči Darja. NE TAKO, SODELAVCI! ZAMUDNIKI V MESECU SEPTEMBRU 1979 1. Debelak Vito, TOZD kovačnica, 45 min. 6. Veber Franc, TOZD vzdrževanje, zamuda do 5 min. 3. Koblar Lidija, TOZD kovačnica, 15 min. 4. Vogelnik Peter, TOZD vzdrževanje, 15 min. 5. Beravs Brane, TOZD vzdrževanje, 30 min. 6. Veber Franc, TOZD vzdrževanje, zamuda do 5 min. 7. Kokalj Janez, TOZD vzdrževanje, zamuda do 5 min. 8. Cop Janez, TOZD vzdrževanje, zamuda do 5 min. 9. Ličar Alojz, TOZD vijakarna, 3 ure; 1 uro 15 min., 1 uro 10. Malej Marija, finančni sektor, 30 min. 11. Unčević Djuro, TOZD verigama, 30 min. 12. Masnec Ivan, TOZD verigama, 45 min; 20 min. 13. Cabrič Fikreta, TOZD verigama, 30 min; 20 min. 14. Pergar Dušanka, TOZD Verigama, zamuda, do 5 min. 15. Peternel Cirila, komercialni sekt. zamuda do 5 min. 16. Grašič Ivanka, komercialni sekt., zamuda do 5 min. 17. Mrak Nika, komercialni sekt., zamuda do 5 min. 18 Zajc Stane, komercialni sekt., 40 min. 19. Štular Jana, splošni sektor, zamuda do 5 min. Iz kadrovskega oddelka NESREČE PRI DELU V SEPTEMBRU IN TRETJEM ČETRTLETJU 1979 V septembru se je ponesrečilo deset delavcev: Robič Ivan, TOZD kovačnica Prešeren Ljubo- TOZD kovačnica Žagar Bogdan, TOZD kovačnica Beznik Anton, TOZD kovačnica Kranjc Milena, TOZD kovačnica Dolar Janez, TOZD vzdrževanje SalihoVdč Naila, TOZD verigama Oman Filip, TOZD orodjarna Arh Erika, TOZD vijakarna Rarianovič Angela, TOZD vijakarna V obdobju junij—september smo zalbeležili 25 nesreč, lani 16. Odsotnost z dela zaradi njih je letos 313 dni, lani 203 dnevi. Povprečen čas odsotnosti z dela je bil 12,5 dni na ponesrečenca letos in 12,7 dni lani. Ce primerjamo lansko in letošnje obdobje, ugotovimo, da nam je število nesreč naraslo, resnost nesreč gledana na število dni odsotnosti z dela, se je znižala. V tretjem četrtletju smo zalbeležili pet začetnih požarov. Tri v TOZD sidrne varige, enega na tovarniškem dvorišču in enega v TOZD kovačnica. Delo ambulante prve pomoči Poškodba Štev. intervencij september 3. četrtletje Urezi in ubodi Opekline Udarine, stiskanine 55 12 18 111 41 60 Odrgnine 36 90 Glavobol, zobobol 84 287 Tujki v očesu 6 51 Želodčne bolečine 15 78 Prehladi, bolečine v grlu 18 48 Previjanje 124 270 Merjenje krvnega pritiska 73 237 Ostalo 60 226 SKUPAJ__________ 501 1308 Iz SVD ŠPORT V SŽ Gostitelj letošnjega jesenskega dela srečanj športnikov Slovenskih železarn je bila Žična iz Celja. V soboto, 6. 10., se je pomenilo med seboj preko 200 športnikov in športnic, v šestih panogah iz domala vseh delovnih organizacij združenih v SŽ. Pogrešili smo le predstavnike TOVILA iz Ljubljane. Kislo in deževno vreme ni moglo pokvariti prijetnega športnega in obenem tovariškega vzdušja, ki je vladalo na vseh prizoriščih. Potrudil se je tudi organizator, ki je kljub nekaj zapletom ob razglasitvi rezultatov v hotelu Celea tekmovanje uspešno pripeljal do konca. Grajati pa gre nekatere OZD, ki kljub prijavi niso pripeljdia kompletnega zastopstva. Tako je bilo na .primer za žensko odbojko prijavljenih kar pet ekip, nastopile pa so le tri. Dalje, TOVIL je imel kar 60 prijavljenih tekmovalcev, tekmovanja pa se ni udeležil nihče. No, kakorkoli že, srečanje je uspelo in mislim, da so prav športniki lahko Zgled sodelovanja v našem SOZD. Pa poglejmo na kratko še, kako so potekala posamezna tekmovanja. ŠAH Ni naključje, da pričenjam prav s šahom. To je vsekakor naša najkvalitetnejša panoga. Z mojstrom Rudijem Ostermanom je ekipa vsekakor veliko pridobila. Tekmovanja smo se udeležili seveda z najmočnejšo postavo, vendar je ekipa slabo začela. V prvem kolu so jo namreč Štor-čani gladko odpravili s 3:1. Morda je bila to še sreča, da se je zgodilo že v prvem kolu, kajti kasneje naši niso več dovoHli presenečenje, saj so prepričljivo odpravili Jeseničane in Žično s 4:0, Ravenčani, pa so jim uspeli odvzeti le pol točke. Ekipa v postavi Osterman,, Harinski, Perovič in Žagar je prejela zasluženo,. iz rok organizatorja, na zaključni slovesnosti, za osvojeno prvo mesto, lep pokal. Rezultati: 1. Veriga 12,5 točk, 2. Jesenice 10, 3. Štore 8,5, 4. Ravne 8, 5. Žična 1. MALI NOGOMET Mali nogomet je prav gotovo panoga, kjer so tekmeci v SŽ najbolj izenačenih. Izrazitih favoritov ni, saj turnir osvoji skoraj vsako letto druga ekipa. Prav gotovo bi lahko z malo več športne sreče na vsakem turnirju zmagali tisti, tki so zasedli zadnje mesto. To sicer zveni kot opravičilo za tudi letošnjo slabo uvrstitev nhše ekipe, vendar dogodki na igrišču to trditev prav gotovo potrjujejo. Šest ekip je nastopilo v dveh predtekmovalnih skupinah. Ekipa Veirige je v prvi tekmi z domačinom Žično igrala neodločeno 2:2. Izenačujoči gol so naši doisegli minuto pred koncem srečanja. V drugi tekmi s Plamenom pa so že kmalu na začetku prejeli gol. V nadaljevanju kljub izraziti terenski premoči žoga nikakor ni našla poti v mrežo Kleparjev. Tekmo so tako izgubili z rezultatom 1:0 ter turnir zaključili na 5. mestu. Rezultati: 1. Žična 6 točk, 2. Ravne 5, 3. Štore 4, 4. Plamen 3, 5. Veriga 1, 6. Jesenice 0 točk. nastopila, so bila navdušena, tako da z rednim treningom v prihodnje vsekakor lahko dosežejo več. Rezultati: 1. Ravne, 2. Štore, 3. Veriga. ODBOJKA — MOŠKI Značilnosti odbojkarskega turnirja moških je bila dokaj visoka kvaliteta prikazane odbojke. Največ sta seveda pokazali ekipi Raven in Jesenic, ki sta na koncu zasedli tudi prvo oziroma drugo mesto. Naša ekipa, v kateri je letos prvič nastopil tudi Torkar, igralec blejskega drugo-Mgaša, je igrala solidno. Oba srečanja, z ekipama Plamena in Raven, so sicer izgubili, vendar posebno s Kroparji le niso igrali ne vem kako podrejene vloge. Ekipi je morda manjkal še Darko Pogačar, ki zaradi klubskih obveznosti ni nastopil. Vsekakor so odbojkarji zadovoljili. Uvrstitev bi bila ob ugodnejšem žrebu'lahko verjetno tudi boljša. Rezultati: 1. Ravne* 2. Jesenice, 3. Plamen, 4. Štore, 5. Veriga. KEGLJANJE Kegljači so se pomerili med seboj na 4-isteznam kegljišču v Preboldu. Najkvalitetnejšo ekipo so pripeljali štarčani, saj so bili med posamezniki na prvih petih mestih kar štirje Štorčani. Naša ekipa je dosegla malo manj, kot smo od nje pričakovali'. . Po treh letih so kegljači opustili borbene partije in tekmovali na 100 lučajev. Ekipa v postavi Gros, Rafvmikar, Beravs in Valant je zaisedla 5. mesto. Od posameznikov sta1 bila najboljša Ravnikar in Beravs, ki sta zasedla 6. oziroma 7. mesto. Rezultati: 1. Štore 1647, 2. Ravne 1586, 3. Jesenice 1525, 4. Veriga 1515, 5. Žična 1390 podrtih kegljev. PLAVANJE Plavanje je 'disciplina, kjer je med železarji najmanj zanimanja. Daleč najboljši sta ekipi Jesenic in Raven, ki sta se enakovredno kosali za prvo mesto. Tudi mi bi lahko odigrali vidnejšo vlogo, vendar se prav bivši aktivni plavalci letos nikakor nočejo udeleževati tekmovanj. Tako nastopajo le plavalci, ki se jim sicer pozna, da so le rekre-atorji, vendar tudi to, da so poleti, če ne drugače vsaj dopust izkoristili za trening plavanja. Tako so mnogokrat zasedli kar zavidljive rezultate. Tekmovanje je potekalo v zaprtem bazenu v Velenju. Rezultati: 1. Jesenice 36 točk, 2. Ravne 32, 3. Veriga 19, 4. Plamen 10. NAMIZNI TENIS Igralci namiznega tenisa šobili razdeljeni v dve starostni skupini : do 35 in nad 35 let. Tudi tu v obeh starostnih kategorijah ekipi Raven in Jesenic po kvaliteti znaitno odstopata od ostalih. Pozna se, da imajo igralce, ki so ali pa še nastopajo v klubih in redno trenirajo. Naša šestčlanska ekipa se je zgledno borila, vendar kaj več kot 6. mesto v Obeh starostnih kategorijah ni mogla osvojiti. Rezultati: moški do 35 let: 1. Jesenice, 2. Ravne, 3. Štore, 4. Žična. 5. Plamen, 6. Veriga. Program kina Radovljica od 1.11. do 5.12.1979 IZGANJALEC HUDIČA ameriški barvni film 1. 11. ob 18. in 20. uri, 4. 11. ob 18. uri SNEGULJČICA IN SEDEM ŠKRATOV ameriški barvni risani film 2. 11. ob 18. in 20. uri, 6. 11. ob 20. uri MAČKA JE VIDELA MORILCA ameriški barvni kriminalni film, 3. 11. ob 18. uri, 4. 11. ob 20. uri POM POM DEKLETA angleški barvni zabavni film 3., 5. in 7. 11. ob 20. uri KRC slovenski barvni film 8. in 10. 11. ob 20. uri, 11. 11. ob 18. uri TEMNA ZVEZDA ameriški barvni film 9. in 12. 11. ob 20. uri OKNO V NEBO ameriški barvni film 10. 11. ob 18. uri, 13. 11. ob 20. uri TA AMERIKA ameriški barvni film 11. in 14. 11. ob 20. uri TRIJE NEUSTRAŠNI ameriški barvni film 15-, 19. in 21. 11. ob 20. uri SMOKI IN BANDIT ameriški barvni pust. film 16. 11. ob 20. uri, 18. 11. ob 18. uri L’ANIMAL francoski barv. pust. film 17. 11. ob 18. uri, 18. 11. ob 20. uri TOLPA GRBAVCEV italijanski barvni film 17. in 20. 11. ob 20. uri LOČENKA ameriški barvni film 22. 11. ob 20. uri, 25. 11. ob 18. uri TO JE RES PRAVA LJUBEZEN italijanski barvni film 23. in 27. 11. ob 20. uri ZLATI RANDEVU ameriški barvni film 24. 11. ob 18. uri, 25. in 28. 11. ob 20. uri SIVI OREL ameriški barvni west, film 24. in 26. 11. ob 20. uri MED JASTREBI zahodnonemški barvni film 29. 11. ob 18. uri, 3. in 5. 12. ob 20- uri POROČILO IZ VESOLJA japonski barvni fant. film 29. 11. ob 20. uri, 30. 11. ob 18. uri TAJNI AGENT Št. 1 angleški barvni film 30. 11. ob 20. uri, 2. 12. ob 18. uri BEDRCA IN PERUTNIČKE francoski barvni zabavni film 1. 12. ob 18. uri, 2. 12. ob 20. uri ODBOJKA — ŽENSKE Pohvalo zaslužijo vsekakor naše Odbojkarice, ne toliko zaradi rezultatov in uvrstitve, saj so bile med tremi ekipami tretje, ampak zaradi tega, da so se brez strahu postavile po robu ekipama Ravenčank in Štorčank. To sta namreč ekipi, posebno ravenska, ki redno trenirata, vsaj po trikrat tedensko. Naša ekipa je bila zbrana na hitro z vsega skupaj tremi treningi. Dekleta, ki so Moški nad 35 let: 1. Ravne, 2. Jesenice, 3. Štore, 4. Plamen, 5. Veriga. Franci Vovk VALENTINO francoski barvni film 1. in 4. 12. ob 20. uri ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 5. NOVEMBRA 1979 Nagradna križanka Za šalo ali zares S.C. Nolocj ZUptoii- Elitnost Mas ku- ptcocUtcv kov How. Stnvčar. Skuimi.ee •Sfovt&Ue hovosi» MeUk kovcdfnicc 'juS.kti sa dc£ letni dopust Ivslc» o&vobod» G^teia da Oblika ùoWì. Tr 4. čtfca Evidenca dnin 1 keLav« v ptojeklin Ttedloj 7>eL koulca Afrabtka. tu ita kisik Mta C»sko- dilne. vojna Itd«. kislin«. Opati |. Wohi ca Vijak Inpvt, viole le. Riada f Sahicu Aliante V .... J tl ob««. SmOos. A*t« omaka Mal fatato k. ictab »h* C. Tečni k. Xotnuftrja fadolcBhi ŽHHHtk « «Z. LuoU ?oVo»7!«n Slabo % Avals jet Sovjetska tiskovne. E. ms L im« Otta j* lotjkU.; TovHihO. tinska^ katlovac VaSlUU. *va» Mikelni« Niuli. in Sit-ok. ffjaca klasično toast* U- VO MOtefaiuu' T chiave» _e Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, smo dobili samo 71 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: prva nagrada 170 din Dora Tonejc, druga 110 din Stane Mihelič in Vera Mulej, tretja 80 din Olga Mlakar in Marija Novak. Rešitve za današnjo križanko sprejemamo do 5. novembra 1979. Avto rally Kočevje 79 Ko govorimo o sindikalnih športnih igrah, imamo v mislih predvsem rekreacijo delovnih ljudi. Te igre naj bi bile prirejene tako, da bi se jih lahko udeležilo čimveč delavcev, to se pravi, naj bi se stremelo za tem, da bi bila zagotovljena množičnost. Ena od panog občinskih sindikalnih športnih iger v naši občini je tudi avto rally. Od skromnega začetka pred nekaj leti, ko je startalo samo 28 dvojic, je ta panoga postajala vse popularnejša, tako da je lani nastopilo že preko 80 dvojic. Pričakovati je bilo, da bo udeležba še večja, žal pa ni bilo tako. Kar samo se vsiljuje vprašanje: zakaj? Splošno mnenje nastopajočih je bilo, da je bila proga prezahtevna, s preveč poudarka na hitrosti. Tako ni bilo udeleženca, ki bi se lahko pohvalil, da je progo prevozil brez prometnih prekrškov. Posledica hi- tre vožnje so trije — štirje ka-rambolirani avtomobili ter povoženih nekaj kokoši in mačkov. Namesto teh pa bi bil lahko povožen tudi človek. Za nameček je letos zaškripalo tudi pri organizaciji. Razumljivo je, da pri organizaciji vsake večje prireditve pride do manjših spodrsljajev. Le-ti pa ne smejo biti taki, da bi vplivali na regularnost tekmovanja, posebno še, ko vemo, da je taka prireditev povezana z večjimi stroški. Že v Radovljici je bil prvi večji spodrsljaj. Prva etapa je potekala skozi Podnart. Ker pa tam ni bilo prehodne kontrole, je večina tekmovalcev že v Radovljici zavila na glavno cesto proti Na-klu. Isto možnost so imeli tekmovalci tudi v Domžalah. Še večji spodrsljaj je bil v Kočevju. Najprej je bila tabla, ki označuje kontrolno cono, postavljena v prometno križišče pred avtobusno postajo, tako da so tekmovalci, ki so prišli prezgodaj, ovirali promet. Drugi so ustavljali v kontrolni coni, ne da bi sami bili krivi, ker je pri spretnostni vožnji nastalo ozko grlo. Tako se je zgodilo, da je kar po več tekmovalcev naenkrat opravljalo spretnostno preizkušnjo in pri tem oviralo drug drugega, kar je povzročilo precej hude krvi. Marsikdo tudi ni vedel, kaj mu je pri spretnostni vožnji početi. Neprizadeti gledalec si je gotovo mislil, da nihče ne ve, kdo pije in kdo plača. Vse to negodovanje se je ob lepem sončnem vremenu in topli morski vodi razblinilo, tako da je le obveljalo načelo: važno je sodelovati. Z. K. i®®©@@@@©@®®©©@®©©©®©©©® Rebus Prvenstvo Verige v šahu Komisija za šport in rekreacijo razpisuje posamezno prvenstvo VERIGE v šahu. Prvenstvo bo potekalo po liga sistemu, dvakrat letno v skupinah po 10 igralcev. Po dva najbolje uvrščena iz vsake skupine prestopita v višjo skupino, dva najslabše uvrščena pa v nižjo skupino. Za formiranje jakostnih skupin bodo izvedene kvalifikacije, in sicer: 1. Kvalifikacijska skupina v nedeljo, 4. novembra. Pravico igranja imajo vsi nekategorizirani igralci in ženske. 2. Kvalifikacijska skupina v nedeljo, 18. novembra. Pravico igranja imajo vsi kategorizirani igralci. Namen tekmovanja je popularizacija šaha v naši delovni organizaciji, sistem tekmovanja omogoča vsakemu, da igra v skupini, ki ustreza njegovi šahovski moči, obenem pa nudi možnost napredovanja v višjo jakostno skupino. Tekmovanje bo v družbenem centru v Lescah, objavljeno bo tudi s plakati v vseh TOZD in DSSS. Vabimo vse ljubitelje šaha, da se polnoštevilno udeležijo našega prvenstva. Vojin Perovič POGOVOR MED ZNANCI Kako si, kaj delaš? Hvala dobro, delam pa nič. Ja, kako pa to, ali ni težko brez dela? Težko ni, samo konkurenca je velika! ŠOLSKA NALOGA Učitelj je dal učencem za šolsko nalogo spis z naslovom »Če bi bil direktor-«. Vsi učenci marljivo pišejo, le Tonček sedi s prekrižanimi rokami in gleda skozi okno. »No, Tonček, kaj pa ti čakaš,« ga vpraša učitelj. »Čakam na tajnico,« odgovori Tonček. Stranka: »Meter čisto navadnega platna, prosim, za moževo pižamo!« Trgovka: »Gospa, meter bo pa premalo za pižamo.« Stranka: »Veste, on je doma čisto majhen.« Domislice — izreki — Preobilje prej osivi, a kdor se prebija, dalj živi. — Če bi bilo delati tako lahko, kakor vedeti, kaj bi bilo dobro delati, bi bile kapelice, katedrale in revne koče velike palače. — Kadar je duh prost, je telo občutljivo. — Zvezde se nikoli ne sramujejo, da se zde kot kresnice. — Pametni dobi več koristi od sovražnika kot neumni od prijatelja. — Kdor se smehlja, namesto da bi besnel, je vedno močnejši. — Kadar jasno opazujemo in potenciramo napake drugih, je to zato, ker jih imamo tudi sami. — Dve poti sta do vrha hrasta, splezati na drevo ali sesti na želod. — Svet vedno obsoja tisto, kar bi bilo treba hvaliti, in hvali tisto, kar bi bilo treba obsojati. — Domišljija je zmožnost domišljene možnosti predstavljati si kot resnične. Najcenejši nadomestek za domišljijo pa je laž. — Vsa veščina v zakonu je, kako preiti iz ljubezni v prijateljstvo, ne da bi pri tem žrtvovali ljubezen. — Žene so mladim možem ljubice, zrelim tovarišice, starim pa bolničarke. — Skrivnost srečnega zakona je v tem, da ima človek vse nesreče za malenkostne neprijetnosti in nobene malenkostne neprijetnosti za nesrečo. VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Uireja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Arh Zdenka, Vidic Božena, Vovk Franci in Torkar Mitja. Odgovorni urednik Torkar Mitja. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72') in mnenja sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.