237
—   Zaroka, v cesarski hiši. Poročati nam je o veselem, dogodku iz presvitle cesarske hiše: Nadvojvodinja Margareta Sonja, najstareja hči nadvojvode Karola Ludovika, brata našega presvitlega cesarja, zaročila se je z vojvodo Albrehtom Wtirtemberškim, presumptivnim prestolonaslednikom. Mej mnogimi avstrijskimi narodi pozdravljamo i mi Slovenci to vest najsimpatičneje.
—   Osobne vesti. Gr. Avgust Salomon sedaj polkovnik pri pešpolku št. 25, poprej pa dlje časa službujoč pri domačem
Novice.
238
pešpolku št. 17 gre v pokoj in se nastani v Ljubljani. — Sekundarij  v tukajšnji   bolnici   g. dr. Eudolf   Repič   imenovan
v
je začasnim okrožnim zdravnikom v Št. Vidu pri Zatičini. — Dne 5. t. m. bila sta na graškem vseučilišči promonrana doktorjema prava g. Bogomil Krek, sin vseučiliškega profesorja in slovenskega učenjaka go?p. dr. Greg. Kreka, in bivši sodni pristav gosp Ant. Brumen. — Starosta višjegimnazijskih profesorjev v Ljubljani g. profesor in častni kanonik Josip Marn, ki je od 1. 1857 poučeval na gimnaziji, gre v pokoj. — Gimnazijski učitelj gosp. Karol Sega premeščen je iz Novega Mesta na višjo gimnazijo v Ljubljani. Gosp. dr. G. Pammer v Trstu in suplent g. Martin Petelin v Ljubljani, imenovana sta pravima učiteljema za gimnazij v Novem Mestu.
—   Družbi sv. Cirila in Metoda so v dveh dneh naslednja Ciril-Metodijska darila poslali g. Filip Gorup, pravnik na Dunaji, 107 gld. pokroviteljine naše vrle, po vzorih hrepeneče dunajske akademične mladine; lepo se razcvitajoča podružnica požrtvovalnih rodoljubkinj v Gorici 100 gld., Ljubljanski Sokol 100 gld. pokroviteljine po soglasno sprejetem predlogu g. ključavničarskega mojstra J Eebeka; g. Avgusta Drukar, notarski kandidat v Kranji, 18 gld. kot Ciril-Metodijski dar prijateljev pred nedavnim umrlega g. Metodija Pirca mesto nakrstnega venca, g. vseučiliščeni profesor dr. Fran Celestin 10 gld.; g. žup. Anton Berce 10 gld.; g. Ivan Černe, župnik v Barkovljah, 8 gld. — (5 gld. je daroval g. pošljatelj. 2. g. Anton Rebek, 1 g. Ivan Skalar); g. Ivan Cotelj, župnik v Kanfanaru v Istri, 6 gld. — (3 gld daroval g. pošiljatelj, 2 g. Josip Knavs, kurat v Topolovci, 1 g. Vaclav Folta) —, in g. pravnik Anton Švigelj v Borovnici 4 julija pri kresu nabranih 5 gld. 16 kr. — Naj bi sv. brata Ciril in Metod blagoslavljala vse veledušne darovatelje in pa našo družbo.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Mttoda.
—   Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali Ciril-Metodijski dar: Prva ljubljanska podružnica 93 gld , nabranih na dan sv. blagovestnikov ; g. Josip Stanič, not. konc. v Brežicah, 16 gld. 50 kr. (4 gld. je zložila č. družba pri vrlem g. župniku v Arličih, 12v gld. 50 kr. pa so darovali breški rodoljubi); posojilnica v Šinči Vesi na Koroškem 10 gld, g. Fran Silvester v veseli družbi v Vipavi nabrane 4 gld. 20 kr. g. Alojzij Sorč, c kr. poštar v Bovci, in njegova soproga Miroslava 2 gld. in g. A. Švigelj, pravnik v Borovnici, 1 gld. kot dodatni donesek tamošnjega posestnika, ki se ni mogel osebno udeležiti kresa na čast sv. Cirila in Metoda. — Bog povrni vsem blagim darovateljem, ki tako slave iiuendan naših blagovestnikov !            Vodstvo družbe sv.  Cirila in Metoda.
—  Višja gimnazija ljubljanska končala je svoje šolsko leto v soboto dne 9. t. m. Iz letnega poročila povzamemo, da je bilo koncem leta na gimnaziji 564 učencev, katere je poučevalo 27 profesorjev. Šolnine so učenci vplačali 8250 gld., vsprejemnine in prispevkov za učila pa 954 gld. Ustanove dobivalo je 98 dijakov v skupnem znesku 8655 gld. 2 kr. Po narodnosti štela je gimnazija 430 Slovencev, 125 Nemcev, 6 Italijanov,  2 Čeha in 1 Poljaka.
—  Konec šolskega leta na ljudskih šolah v Ljubljani je bil v sredo. Kakor iz doposlanih letnih poročil razvidno, sta I. in II. mestna deška šola imeli po pet razredov. Na prvi je bilo z gospodom veroučiteljem vred 10 učiteljev, na drugi pa 11. Učencev je prva imela 444, mej temi jih govori 431 samo slovenski, 12 slovenski in nemški in 1 slovenski in laški. Za višji razred je sposobnih 339, 103 pa nesposobni. 2 sta ostala neizprašana. Na drugi deški šoli je pa bilo 514 učencev, mej temi jih govori 497 samo slovenski, 1 samo nemški, 16 slovenski in nemški. Za višji razred je sposobnih 374, nesposobnih 129, neizprašanih je ostalo 11. Nunska vnanja šola je imela 8 razredov in 563 učenk. Mej temi jih govori 447 samo slovenski, 24 samo nemški, 86 slovenski   in   nemški,   1 slovenski   in   češki,   3   slovenski   in
laško, 2 nemški in laški. 426 učenk sposobnih za višji razred, 125 nesposobnih, 12 jih je ostalo neizprašanih. Notranja šola je imela tudi 8 razredov in 258 učenk. Mej temi jih govori samo slovenski 61, samo nemški 22, slovenski in nemški 147T nemški, slovenski in češki 2, nemški, slovenski in italijanski 10, nemški in italijanski 15, nemški in poljski 1. 243 učenk je bilo sposobnih za višji razred, 14 nesposobnih. Jedna je ostala neizprašana. Na gospodinski šoli z dvema letniki je bilo 15 učenk je sicer v drugem letniku je jedna. 14 je bilo Slovenk, 1 Nemka. Odlikovanih je bilo 5, drugih 10 je dobilo 1 red. Vsi učenci in učenke imenovanih šol so katoliške vere.
—   Slovensko pevsko društvo v Ptuji že pripravlja -vspored  „velikega koncertau\ ki   se   ima vršiti v Soštanji dne
14. avgusta t. 1.
—   Pokojni sodnik dr. Škofic imenoval je v svoji oporoki glavnim dedičem svojega premoženja „družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani*1. Po odbitih manjših legatih dobi društvo do 1400 gld.                                                           ~ —
—   Češki učitelji napravijo meseca avgusta skupen izlet v Zagreb, da si ogledajo ondotno razstavo učnih pripomočkov. Na svojem povratku preko Trsta ogledajo si izletniki tudi našo Čarobno postojinsko jamo, obišč-jo belo Ljubljano in divni Bled.
—   Zavrneni izseljenci Meseca maja t. 1. odpotovala je v Ameriko iz logaškega okraja pet kmetov. Ker pa niša imeli potrebnih pravic pri sebi, so jih zavrnili in morali so-se takoj zopet vrniti.
—   Klub slovenskih biciklistov «Ljubljana» priredi v nedeljo dne 7. avgusta t. 1. na cestni progi mej Št. Vidom in Ljubljano svojo III. društveno dirko.
—   Toča. Iz Št. Vida nad Vipavo se poroča, da je dne 11 t m padala ondi jako debela toča in napravila veliko škode. Isto se poroča s Studenca pri Krškem. — V ponedeljek potolkla je toča v Stranjah in v Tunjicah. Tudi v prežganjski okolici v litijskem okraji pokončala je te dni toča skoro vse poljske pridelke.
—   Vojaško. Poroča se, da bodo pri vajah v Postojini zbrani od 14. avgusta do 6. septembra tudi brambovski polki št.  3 iz Gradca, št   4 iz Celovca in št. 5 iz Ljubljane.
—  Pri nadomestitni volitvi načelništva okrajnega cestnega odbora ljubljanske okolice voljen je g Jakob Matjan, posestnik v Gorenji Šiški načelnikom, podnačelnikom pa g. Lavrencij  Kavčič,  posestnik in poštar v Medvodah
—   Strela. Pri Sv Križu na Vipavskem udarila je dne 13. t. m. strela v dimnik ondotnega kapucinskega samostana, ter je ubila v kuhinji stoječega kapucinskega brata S. Eutarja. Hlapcu, ki je bil tudi v kuhinji, se ni nič zgodilo. L. 1734 dne 10. avgusta bil je ondi ednak slučaj. Strela udarila je v samostan in ubila ednega izmej dveh skupaj stoječih patrov. Drugemu patru se ni zgodilo nič zalega — V Kotu v Podjunski dolini na Koroškem ubila je strela nekega Filipa Travna Mož stal je v lopi pred odprtimi hišnimi vrati in opazoval nasta-jočo nevihto. Strela udari in ga ubije. Vidi se, da je ob hudi uri nevarno stati med odprtimi vrati.
—   Iz Kovorja se nam piše: V nedeljo tj. 10. julija zvečer po 7. uri je nastal v Kovorji silni piš-vihar, temni oblaki so se na nebu prikazali,- obetaje hudo uro. V strahu smo bili. Groma in bliska ni bilo skoraj nič. Cez nekaj časa začne nekoliko deževati; potem se vsuje huda toča med močnim dežjem. V četrt ure je toča veliko kvara-nesieče napravila na polju — strnenemu žitu, zelju, fižolu i. t. d. Tako je toča tudi bila in škodovala pri sv. Križu pri Tržiču.
—   V tukajšnji podkovski šoli so se vršile dne 27. in 28. junija izkušnje pred izpraševalno komisijo, kateri je predsedoval vodja  šole, dr   vitez Bleiweisj izpraševala pa sta
239
g. kr. okrajni živinozdraviiik Folakovski in učitelj Slegel. Oglasilo se je k izkušnji dne 27. junija 11 kovačev, ki niso ob-iskavali podkovske šole 9 je bilo Kranjcev, dva pa štajarska Slovenca. Vsi kovači so bili dovolj praktično izvežbani, zatorej eo se jim izročila spričevala, da imajo kovati konje. Učencev podkovske šole je bilo osem, vsi so delali izkušnje iz podkov-stva in mesogledstva. Izkušnjo so vsi prestali povoljno, in sicei učenca Brunet Martin iz Ljubnega v okraji celjskem in Jerala Alojzij iz Podrečja v okraji kranjskem s prav dobrim vspehom, učenci Lazar Jakob iz Krope, Meden Anton iz Lozic, Merkač Valentin iz Stražišča na Koroškem, Trost Ivan iz Poddrage in Žužek Janez z Razdrtega z dobrim vspehom. Po narodnosti so biliv vsi Slovenci, in sicer je bilo 6 Kranjcev, 1 Korošec in 1 Stajarec. Podpore so imeli vsi Kranjci, ostale dva učenca sta se šolala ob svojih stroških.
—   Zahvala. Blagorodna gospa Amalija Ramm je povodom smrti svojega soproga, blagorodnega gospoda Alberta Ramma, lekarnarja, hišnega in zemljiškega gospodarja v Ljubljani, podarila p etdes e t goldinar j e v za mestne uboge. Ta blagotvorni čin objavlja z izrazom najtoplejše zahvale magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 12. julija 1892.
Župan: Grasselli.
—   Nesreča. Na Krškem, kjer imajo topničarji vaje, pripetila se je pretečeni teden velika nesreča. Top je počil namesto pri sprednji luknji, pri zadnji in je topovo zatvornico odtrgal. Enega moža je ubilo, šest konj pa je močno poškodovalo.
—   Obsodba. Pravnik Milan Poch, o katerem smo ob svojem času poročali, da je ustrelil svojega prijatelja farmacevta Beniča obsojen je bil pretečeni teden v Zagrebu na 15 JeT težke ječe.
—   Nov izum. V Zagrehu izumila sta dva gospoda stroj, s katerim se zabranijo nesreče, ako se splaše konji. Stroj prirejen je tako, da moči konje v eni sekundi spreči in da voz ostane na mestu, če. tudi konji dalje drve. Poskušnje s tem strojem obnesle so se prav povoljno.
—   ^Slovensko društvo» priredi v nedeljo dne 17. t. m. v Kranji na vrtu g. Petra  Majerja svoj društveni shod.
—   Društvo «Slavec» napravi v nedeljo dne 17. julija t. 1. svoj polletni izlet na Bled.
—   Ponarejeni petdesetak. V Trstu prijeli so te dni trgovca Chiaruttinia iz Strasolda na Groriškem, ker je izdelal in izdal več ponarejenih petdesetakov. Tudi njegovega poma-gača voznika Fornasierja so prijeli.
—   Nova tovarna. Dr. Schlesinger, ki je pred nedavnim časom kupil pri Novem mestu večje posestvo, namerava na Ljubljanskem močvirji ustanoviti tovarno za izdelovanje šotine mlivke, katera se rabi za različne stvari.
—   Ošpice so se prikazale na Studenci pri Krškem tako zelo, da so morali šolo zapreti.
—  Tovarna za slador. Na Mirni v trebenjskem okraju nameravajo nekateri češki podjetniki zgraditi tovarno za slador. V ta namen mudil se je minole dni ondi veščak v tej stroki in je pregledaval svet in polje, če   bi vspevala sladorna pesa.
—   Nevihta. Pretečeno sredo dopoludne proti 10.. uri bila je v Postojni strašna nevihta. Bliskalo in treskalo je neprenehoma. Dvakrat treščilo je v telegrafski aparat ondotnega poštnega urada, potem v grajski zastavni drog in v neko hišo v Hrašah. Strela udarila je najprej v vola, ki ie stal pred hišo, ga je ubila, potem pa še-le udarila v hišo, in jo užgala.
—  Ljubljanski gimnaziji. Za prihodnje šolsko leto oglasilo se je v I. razred velike gimnazije 83 učencev, v I. razred nižje gimnazije pa 135 učencev.
—   Glavni osnovalni odbor za I. slov. katoliški shod v Ljubljani je objavil naslednje pogoje za udeležbo na I. slov. katoliškem shodu. Razposlali smo vabilo na vse katoličane po   slovenskih deželah  na I. slovenski   katoliški shod
v Ljubljani. Odgovori na to vabilo so v obče za katol. shod ugodni in prijazni. Nadejati se je torej obilne udeležbe. Zato glavni osnovalni odbor tukaj objavi pogoje za udeležbo na I. slov. katol. shodu: 1.) Kdor se hoče udeleževati I. slov. kat. shoda, mora imeti vstopnico, glasečo se na njegovo ime. S to vstopnico ima prost vstop k vsem odsekovim sejam in slavnostnim shodom. Vsakdo se pri vhodu v dvorano reditelju skaže z vstopnico. Za dame se bodo izdajale posebne vstopnice za slovesne seje. 2.) Kdor se misli vdeležiti I.) slov. katoliškega shoda, naj se oglasi za vstopnico do 15. avgusta t. 1., in sicer neposredno pri glavnem osnovalnem odboru v Ljubljani ali pa posredno pri lokalnih odborih in čč. gg. župnikih, kateri naj blagovole vsaj do 15. avgusta t. 1. doposlati glavnemu osnovalnemu odboru v Ljubljano imenik oglašenih vdeležencev iz svojega kraja, oziroma fare. Pisarna glavnega osnovalnega odbora je v Ljubljani v stolnem župnišču, Semeniške ulice 2, II. nadstropje. 3.) Z ozirom na prostovoljne darove se je cena za vstopnico znižala ter velja eden goldinar za osebo. S tem se poravnajo veliki stroški za I. slov. kat. shod. 4.) Kdor želi prejeti tiskano poročilo o I. slov. katol. shodu, naj priloži v ta namen za jedno še 50 kr., in poročilo se mu svojedobno pošlje na dom. 5 ) Kdor želi, da mu osredni pripravljalni odbor v Ljubljani preskrbi prenočišče, naj to razločno pri oglasi naznani. Eačun za stanovanje poravna vsakdo sam. 6.) Kdor se želi vdeležiti skupne večerje (banketa) v sredo večer, naj tudi to pravočasno naznani in naj vplača za osebo 1 gld. 50 kr. brez pijače. 7. Ako se oglasi zadostno število vdeležencev, napravi se v četrtek dne 1. septembra poseben vlak na Bled 8.) Vstopnice bode od 15. avgusta počenši pošiljil glavni osnovalni odbor v Ljubljani po tistem potu, kakor se je kdo oglasil. Da se ohrani pri razpošiljanju vstopnic pravi red, je neobhodno potrebno, da vsakdo naznani razločno svoje ime, priimek in stan ter zadnjo pošto. Tudi naj po vrsti zapiše razločno kaj želi (na pr. vstopnico, poročilo, stanovanje, banket itd.) ter naj temu pismu na odbor priloži dotičae svote Na prepozna oglasila se bode odbor le toliko časa oziral, dokler ne bo dopolnjeno določeno število vdeležencev. Prosimo vse rojake, zlasti pa slavne lokalne odbore in čč gg. duhovnike, da nas podpirajo pri tem težavnem poslu, ter delujejo na to, da se prvi slov. katol. shod izvrši vspešno in častno za našo domovino !
V Ljubljani, 9. julija 1892.
—   Anarhista Ravachola, ki je bil kakor znano zaradi umoro/ obsojen na smrt, usmrtili so 11. t. ril. ob 4. uri zjutraj na jetniškem trgu v Montbrisonu. Pred smrtjo zaklical je:   »Živela anarhija".
—   Kolera razširja se zmirom bolj. Nekatera poročila pravijo, da se je pojavila že celo v sredini Eusije. Tudi ob reki Volgi razširja se kolera. Oblastva postopajo kolikor mogoče strogo, le da bi zabranile nadaljno razširjenje.