Politični ogled. — DržaTni zbor je sklican za dne 16. t. m. Pri tej seji bo skoro gotovo ministrski predsednik poročal o nagodbi. — Prestolonaslednlk in cesar. Vsepovsodi se opaža, da prestolonaslednik Frarvc Ferdinand vedno bolj posega v javne zadeve. Cesairjeva želja je, da sodehije pri vseh važnejših imenovanjih. Prestolonaslefdnik so z vsemi merodainimi političnimi osebami dobro razume. Cesar se tudi pri drugih prilitah ozira na prestolonaslednika« — Nagodba med Avstrijo in Ogrsko se je sklenila dne 5. t. m. v Badimpešti. Pod kakšnimi pogoji se je sklonila, to je še sedaj tejno. Oba rainistrska predsednika bosta zato na isti dan to nagodbo predloiila svojim državnim zboroin. — Zborovanje katollške mladeži JužnoCeške. V čeških Budjejovicah je zborovala južnočešlča ka>toliška rnladina, ki se zbira okolii ikrščanskosocial¦negla prapora. Sklenili so ustanoviti tajništvo za agitaeijo mnd miadino. Prvi je govoril pater Vonavka, ki je pOzivljal kršfiansko organizaciijo, naj se ustavi iienravnosti med mladino, Potem je govoril' Vaclav Stasny o organizaciji kmečke mlaldine, Vesack.y, o organizaciji delavske' ini rokodelske mlatiine. Slednjič, govori poslanec dr. Myslivec, ki pravi med drugim, da se ima za to, kar je, zaliValiti škofu dr. Brynychu, ter pozivlja mladež, da naj branj verske svetinje. — Francoska. Med francoskimi liberalci in socialisti je prižlo do razpora. Ker pa imajo prvi 350 mož v parlamentu, ne žalujejo preveč pp nezvestih rudečih bT*a(eili, in odločujejo siami, kako naj se dela politika. Ker pa ne znajo nič drugega, kakor preganjati cerkev, so zopet začeli pridno delati. 19. m. m. so zapodili uršulinke iz Bloisa, in fcarmeličanke iz Roubaixa. Liberalni senator Lecomte piše, da bo socialistom še zelo žal, ker sp se ločili od radikaJcev, socialist Allard pa meni, da bodo radikalisti zdaj jokali. — Makedonija. Na vseh krajib in koncih se govori p prepsnovi v Miakedoniji, vendar morama reči, da je v zadnjib. treh letih to preosnovno delo imelo jako malo uspeha. Ni ga tedna, da ne bi poročali o kakem spopafclu makedonskih band, o grozodejstvih, ropih in umorih, ki jih. morajo prestati makedonski kristjani. Kristjani trumoma zapuščajo Makedonijb, eni gredo v Srbijo, drugi iv Bolgp,rijo, tretji na Grško, ostali pa v Ameriko. 'Skrajni, čas je že, da se izvede pravosddna preosnova, ker bolni mož ob Bosporu — Turek — je slabši kakor pa za nič! — Amerlka se pripravlja. Amerika je pričela resno računati z možnostjo vojske z Japonsko. V. ta namen je dala zgraditi štiri foojne ladje, ki bodo celo veeje kot angleška ,,Dreadnouglit", največja vojna ladja angleška. Amerika si. hoče s tem usfcvariti močno brodovje za Tiho morje>. — Kitajci proti Rusom. Iz Vzhodne Azije prihajajo vznemirjp.joča porcčil;;, da so začeli Kitajci nastopati proti Rusoin. To je napotilo rusko vlado, da je začela zidati v Sibiriji tovarne za patrone in puške. Tudi bo razširila državpe tovarne ob Uralu. — Upor na Kitajskem lahko nostane za svetovni mir nevaren, ker je naperjen v prvi vrsti proti kristjanem. Ta npor je sliden boksarskemu vstarjku leta 1895, vendar je mnogo nevarnejii. Bokssrji bo bili oboroženi samo s pušicami in mefii, sedanji nporneži pa so oboroženi z izvrstnimi paškami. Če ne bodo domafii vojaki premagali apornežev^ poseči morajo velevlasti vmes. Pri tem pa bode hotela tudi Japonska imeti važno besedo in ta se gotovo ne bo por tegnila za kristjane. Ma!a pollfična naznanlla. D n e 2. o k t. Blizu Odese na Ruskem so napadli roparji brzovlak, ga ustavili ter izpraznili blagjajno v vlaku. — Stari sultan marošH je sedaj v mestu Rabat, kamor je pozval zastopnike velevlasti.i — Včeraj se je ppdal cesar v Schonbrunn, kjer namerava ostati nekaj dni. — Nižjeavstriski deželni zbor je zahteval, da se uvedejo pri vojakili kmečki tečaji za kmečke sinove. — Slovaki na Ogrskem so imeli 120 zborovanj, kljub temu da je vlada mnogo sliodov iz ničnpstnih raztogojv prepovedala. D n e 3. o k t. Državni zjbor ne bo sklican 10. oktobra* — Nagodbena pogajanja so bila dosedaj. brezuspešna. — Pri rekognoscSranju v okolici Casablance niso zadeli vojaki na noben odpor.. — Pasivna resistenca se že • čuti na seyernih železnicah. Vsi vlaki imajo zamudo. Ravnateljstvo bo prisiljeno iigoditi zahtevam. Dne 4. oktobra. Dane-i je god nasega cesarja. Po vseh cerkvah je bila v ta namen sv. maša. D n, e 5. o k t. Mati japonskega cesarja je danes umrla* — Včeraj so bili v angleški Indiji veliki izgredi. Indija Indijcem! je klic, ki/ gre pp deželi. Odkar so Japonci zmagali, vzdigiujejo rumeno,kožci glav<x D n e 6. o k t. V Budimpešti je oblast prepovedala manifestacijo za volilno preosnovo dne 10. t. m., ko se otvori parlament. — Pasivna rezistenca na severozahodni in državni železnici traja dalje. ¦VlaJd imajo po 8 uri zamude. Nla Dupiaju je na~ stalo pomanjkanje, ker se živež neredno dostavlja* D n e 7. o k t. Turki prodirajo v Perzijo in so zavzeli perzijsko mesto Askverabat. — Z Dunaja pišejo, da ni mogoče, da bi bila nagodba za Avstrijo ugpdna, sicer bi je ne upal predložiti pgrski rainistrski predsefanik svoji zbornicil — Pri otvoritvi ogrskega državnega zbora dne 10. t. iru se je bati. deraonstracij, zato je poslala vlada v Budimpešto vojake. Delavci nameravajo 10. t. m. Strajfcati ip pred parlamentom pnrediti manifestacijo za volilno preosnovo. — Vsled pasivne rezistence na severnih železmicah imajo vlaki zamudo in zato pogine v vlakih mnogo žtvine. V enem samem vlaku je poginilo 8 volov in 20 svinj* D n e 8. o k t. Cesar ostane ves oktober v Schonbrunnu in ne bo nikogar sprejemal, ker se je prehladil in je bplan. — Princ Allred Lichtenstein je danes na gradu Holleneg pri NemSkem Lonču umrl. — Na Dunaju so zaplenili 108 bosanskih" volov, o katerih se sumi, da so vtihotapJjoni iz Srbije, — V Casablanci je prlšlo med frai>coskim generalom Drude in poveljnikom španskih čet Santa OMa do razpora. Porofia se, da se še niso udala vsa plemena. Zadeva v Maroku je ve)dno bolj zamotana. — Pruska vlada namerava izdati nov zborovalni in društveni zaton, s katerim bo mogo^o nastopati z voliko slrogostjo pnoti poljskim društvom in zborovanjem.