Nadomestek za pravo kavo. Dolžnost naših gospodinj je, da čimmanj napravijo izdatkov v trgovini, ker ni dcnarja. Seveda je pa to težko, ker smo se navadili na razne dobrote, ki jih dcma nimamo. Med te spado gotovo tudi kava. Kavo 1'j-ubi vse, staro in mlado. Marsikje jo imajo za zajutrek in večerjo. Gotovo bomo marsikateri gospodinji ustregli, ako ji povemo, kako lahko napravi nadomestek za kavo. Za pripravljai-je bele kave, ki je najbolj v rabi, torej za mošanje z mlekom, se vzame ječmen, pšenica, želod. Ječmen je tudi dober za črno kavo, ako se ga polovico več nasuije kakor prave kave. Ječmen, pšenico, preberi, operi, popari, osuši, opraži, kakor pravo kavo precej temno rujavo in zmeLji. Želod pa svež prereži počez in polij v posodi z vrelo vodo. Čez nekaj ur odlij vodo in nalij zopet kropa, v katerem se namaka želod zapet par ur. Ko odliješ vodo, posuši želod na vroči peči, zlušči in opraži ga svetlorujavo. Bela kava iz ječmcna ali žcloda je okusna in prija posebno otrokom, jetičnim, na živcih bolnim in tistim lju<lem, ki jim denarja primanjkuje. Želodovi ali ječmenovi kavi, ki naj vre 5 do 10 minut, prideni tudi nekaj cikorije. Zakaj pcsianejo piašidi sajasti iii kako se spozna saiavost.? Ta bolehavost napade Izključng le mlade prašičke. Krivi temu ®o najbolf nesnaga in zanemarjenost, kakor tudi slaba prehranjenost in iz tega izvirajoče slabo prebavljanje. Tudi stranišče kraj svinjaka škoduje. Posebno so podvrženi tej bolezni prašioki, ki ne dobi-1 jo nobenega klajnega apna, oglija, zidne om&te ali zemlje, kjer prašički najdejo sebi primerno snov. Saja&te svinje torej drži v čednem hlevu, jih puščaji na zrak in jih zmivaj z mlačno 3% li-j zolovo raztopino, nato pa odrgni s su-' himi otrobi. Sadje, spravljeno v kleieh, rado gnije. Da se to ne bo zgodilo, skrbi za sve-| ži zrak in zažgi v kleti tu in tam kaka ploščico žvepla. ¦ .* -. Ravnaaje s plesnjivisra sadi. PlesnjP ve sode moraš najprej oprati z mrzlcc vodo in jih odrgniti mogoče tudi s krta-!čo. Nato vlij v nje tudi toplo vodo, kateri pa dodaj nekaj sode. Če je sacl moČ-no plesnjiv, je bolje, Če mu vzamemo emo dno proč, in ga potem pooblamo iii obžgerno. Ko mu vdamo zopet dno, ga; izperemo in ga zavinimo. Žge se sod najbolje z žganjem, ki se ga znotraj po sodu vlije. Nekateri d&nejo v vrelo vodo tudi nekaj moke ali mekin in s tem dobro operejo s»od. Eatere živali služijo gospodinjstvu _n jih ne smemo nmoriti? Ježa že ne! Ta žre miši in podgane. Krastače tudi nc, ta poje v vsaiki uri najmanj 30 škodljivih žuželjk. Ptičkovj tudi ne, oni so sovražniki -vsega mrčeS sa, ki leta po zraku in ga v svojerri! letu sjproti požirajo. Prizanašajte pika-; polonci! Ona je samo listnate uši, ki jih mnogi ne znajo in včasih tudi ne morejo odstraniti! A!i smemo krompir pclagati živini? ^" Surov krompir gotovo nc, ker ta ol)sega v kožici strup, ki povzroča slab sir,' ako krmimo krave z njim. Pač _pa se lahko krmi s kuhanim krompiiijemV ker se s kuhanjem strup uniči. Kuhaii krompir tudi na mlečnot zelo dobrg' vrjliva. VeC kot 15 ke na dan ua «&' posamezni živali ne smemo dati. Tudi se ne sme pustiti krompir, da dolgo stoji, ko je kuhan, ker se rad pokvari. Peso in repo pa lahko dajemo živali tudi surovo, seveda razrezano. Ste že naročili knjigo: Pripravljanje mlečne hraJ-ie — stane samo Din 3.— in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Maril>oru.