Obnovljena izdaja - Leto XVI. - štev. 13 (658) - Trst -12. junija 1964	40 lir
Soedlz. in abb. post. - Gruppo I
Resolucija Direkcije KPi
Škodljivo zavlačevanje
Mesec dni po volitvah se je deželni svet sestal komaj enkrat na svoji prvi seji z dne 26. maja, ko so izvoljeni svetovalci prise-8. v in so bili imenovani predsed-n- Ì organi zbora. Tik pred za-ključkom prve seje je načelnik krščansko demokratske skupine Predlagal petnajstdnevno prekini-lev zasedanja, kar je predsednik sveta dr. de Rinaldini takoj sprejel. izražajoč upanje, da se bodo stranke še pred določenim ro-kom sporazumele za izvolitev Predsednika odbora in deželne vlade.
. šestnajst dni po prvi seji pa !e položaj vse prej kot jasen, štiri stranke, ki sestavljajo osrednjo vlado (DC, PSDI, PRI in PSI), so se v teh dneh že večkrat sestale, da bi skušale doseči sporazum o sestavi vlade levega centra v deželnem merilu. Kolikor se ve iz neuradnih krogov so se pogajanja zapletla po Političnih in kmetijskih vprašanjih. Predvsem zgleda, da PSI h£j«e sprejeti nobene diskriminacije na levo, t.j. proti komunistom, medtem ko jo v to silijo ostale politične skupine. Prav tako niso stranke levega centra dosegle nobenega sporazuma po kmetijskih vprašanjih, ker skušajo krščanski demokratje pustiti vse, kot je, ne da bi se ozirali na veliko kompetenco preurejanja, ki ga daje deželi Posebni statut. Sredi tega tedna pa so se P°gajanja nadaljevala po drugih, Prav tako važnih vprašanjih. Vsekakor pa je zelo neverjetno, da
oooooooooooooooooooooooooooc
Sestanek deželnih svetovalcev KPI
Deželni svetovalci KPI so na se--s dnku, k j j e bil pred nekaj dnevi y Trstu, razpravljali o nalogah av-‘Onoinne dežele.
V sporočilu, ki ga je v zvezi s em sestankom objavil tiskovni u-rad deželnega komiteja KPI, je med drugim rečeno, da komunistična skupina deželnih svetovalcev vztraja predvsem v zahtevi, naj deželni svet čimprej začne delovati ter uresničevati določila posebnega statuta.
Ker se osrednja vlada prav sedaj ukvarja, z vprašanji vsedržavnega gospodarskega načrtovanja, je nujno, da se tudi v deželnem svetu začne razpravljati o teh vprašanih. Potrebno bi bilo, tudi, da bi odšla posebna kvalificirana delegacija deželnega sveta v Rim, kjer naj bi obrazložila tukajšnja vprašanja.
^ sporočilu se nadalje poudarja, da Se gospodarske in socialne razmere v Furlaniji - Julijski krajini čedalje s nbšajo tudi zaradi sedanje ekonomske konjunkture in nepravilne Politike vlade.
Na sestanku deželnih svetovalcev ^1 so bile začrtane tudi smemi-Ce bodočega delovanja komunistič-ski s)cuP*ne. Med drugim je bilo (j jfnjeno, da bo v pričakovanju do-.e hve ustreznih prostorov na sede-(b deželnega sveta, začasen sedež na sedežu deželnega ko-fileja KPI na 3.
bodo štiri stranke levega centra dosegle sporazum pravočasno za sklicanje deželnega sveta v teku prihodnjega tedna. To pa bi pomenilo zavleči to sklicanje skoraj do konca junija, kar je nedvomno eno izmed najbolj odsodbe vrednih dejstev v življenju prvega deželnega sveta Furlanije-Julij-ske krajine.
Ljudje se že vprašujejo, ali ni ta način zakulisnega in dolgotrajnega pogajanja za sestavo prve deželne vlade poskus, da bi se zavlekel trenutek, ko mora
v Trstu, ul. Capitoli-
dežela zaživeti in pristopiti k reševanju nujnih vprašanj, zaradi katerih je bila predvidena in je nastala.
Tudi druga dejstva nam potrjujejo, da se skuša zavlačevati dan pravega rojstva naše dežele. Čeprav je bilo znano že leto dni prej, da bo dežela nastala, nihče ni začel priprav za njeno takojšnje in učinkovito funkcioniranje. Deželni poslanci so prišli na svojo prvo sejo, ne da bi vedeli, kje bo sedež dežele. Šele po molitvah so se resno začela ureditvena dela za sedež predsedstva dežele v palači «Modello» na Glavnem trgu v Trstu. Do sedaj je predsedstvo dežele dobilo na razpolago le dve nadstropji od štirih predvidenih. V palači «Tel-ve» na trgu Oberdan, kjer bi se morala nastaniti deželna vlada, noben prostor še ni urejen. Človek se vprašuje, kje bodo imeli svoj sedež razni odbori deželne vlade. Poslanske grupe, ki bi morale imeti svoj sedež v palači predsedstva, se morajo še vedno sestajati na sedežih svojih strank. O kakšni dvorani za zasedanje deželnega sveta ni ne duha ne sluha. Svetovalci se bodo torej morali še vedno sestajati v dvo rani tržaškega občinskega sveta.
Velika pomanjkljivost je tudi vprašanja sredstev za funkcioniranje deželnih organov. Dejstvo je, da do sedaj že obstoječi deželni organi nimajo finančnih sredstev, da bi lahko začeli svoje delovanje na področjih, ki jih našteva Posebni statut. Koliko časa se bo to stanje vleklo? Prav gotovo je to tudi posledica ne samo brezbrižnosti osrednjih organov, ki niso v ničemer pokazali dobre volje, da bi vse pripravili za zagotovitev takojšnjega funkcioniranja deželnega sveta in ostalih deželnih organov, pač pa tudi strank, ki vlečejo v nedogled svoja pogajanja za sestavo prve deželne vlade. Pristojno mesto za reševanje tega vprašanja bi moral biti deželni svet. A vse se do danes dogaja izven njegovega območja.
Ne vemo niti, ali so stranke levega centra tako občutljive, da sproti obveščajo predsedstvo deželnega sveta in predsednika dr. de Rinaldinija o poteku poga-jani, saj je to organ, ki mora sklicati naslednjo sejo zbora. Zdi se nam, da se že sedaj začenjajo krčiti prerogative in pravice, deželnega sveta kot takega. Krivdo za to nosijo vsi tisti, ki si mislijo, da imajo pravico do odločanja samo svetovalci nekaterih strank, ne pa deželni svet kot ce-
lota. Zato je nujno potrebno, da se skliče seja deželnega sveta in da se vprašanja sestave deželne vlade poverijo temu najvišjemu organu dežele, če se imajo pogajanja med strankami zavleči v nedogled.
Ustanovitev dežele smo pričakovali 15 let. Sedaj, ko je bila formalno ustanovljena, pa je važno, da se čimprej konkretno spravi v življenje. Vsaka zamuda je kvarna za naše prebivalstvo. Ne vemo, ali se tega zavedajo stranke, ki se zadnje čase pogajajo.
Prav posebno ne vemo, ali se tega zavedajo osrednje oblasti, ki bi morale preskrbeti, da dobi dežela vsa sredstva in instrumente za korektno in pravočasno funkcioniranje.
Sedanja vlada zavira napredek ljudskih množic
Direkcija KPI je objavila posebno resolucijo v zvezi s. sedanjim političnim položajem v državi. V tej resoluciji poudarja, da je sedanja kriza posledica razvoja ofenzive konservativnih in reakcionarnih sil, ki delujejo v levem centru in izven njega. Ta ofenziva je dosegla svoj višek prav v trenutku, ko se demokristjani pripravljajo na svoj kongres. Minister Colombo in tako-imenovani doro tej ci so glasniki zahtev italijanskih magnatov in monopolov.
Direkcija KPI potrjuje sodbo, ki so jo že izrazili komunisti v parlamentu in v tisku ter obsoja to ofenzivo. Sprejem zahteve magnatov in monopolistov, ki jih zagovarjajo Colombo in dorotej-ci, bi pomenil ponižanje za parlament in bi spravil v nevarnost funkcioniranje republiških ustanov, vsem strankam sedanje vladne koalicije pa bi naprtil veliko odgovornost.
Tudi iniciative zakladnega ministra težijo po likvidaciji določenih reform, ki jih je napovedala sedanja vlada. Sprejem teh iniciativ bi pomenil odpoved zagotovilu, da ne bo prišlo do blokiranja mezd. S sprejemom teh iniciativ bi bili vsiljeni tudi taki odnosi med državo in sindikati, ki bi poteptali avtonomijo
slednjih ter bi izročili delavce na milost in nemilost magnatom.
Zato KPI poziva delavski razred in demokratične množice k budnosti ter jih seznanja z dejstvom, da je tudi predsednik vlade solidariziral s stališči doro-tejcev in zakladnega ministra, kljub temu, da je poskušal zmanj-, ševati' politični pomen teh stališč.
Direkcija KPI poudarja, da sedanji položaj zahteva jasnost stališč in zavest odgovornosti vseh delavskih in demokratičnih sil. če bi socialisti in druge demokratične sile levega centra sprejeli zahteve konservativnih sil, bi opogumili ofenzivo reakcio-narcev, omrtvičili pa bi iniciative in enotno borbo množic. To bi bilo v očitnem protislovju z usmeritvijo državljanov.
Dejstva potrjujejo kako sedanja vlada predstavlja oviro za napredovanje ljudskega gibanja in za uveljavitev nove politike. Zato morajo delavske in demokratične množice odločno nastopiti proti konservativnim silam ter odpreti na levici vladno krizo še pred prihodnjim kongresom Krščanske demokracije. Ustvariti se morata nova demokratična večina in tak levi center, ki bo sposoben uresničiti obnovitveni program.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooonooooooooooooooooooooooooooo
Tržaški župan je dovolil povišanje avtobusnih tarif
Sklep o 25°l0 povišanju tarif je dr. Franzil sprejel brez vednosti občinskega sveta Protest načelnika komunistične skupine v občinskem svetu
Tržaški župan dr. Franzil je dovolil avtobusnim podjetjem, ki imajo monopol nad prevozi v tržaški okolici, da povišajo tarife za 25%. To dovoljenje je izdal brez vednosti občinskega sveta in baje celo brez vednosti ožjega občinskega odbora. Ta korak opravičuje, sklicujoč se na člen 140 zakona o krajevnih ustanovah, ki pooblašča občinski odbor, da rešuje nujne probleme, ko je občinski svet na po-
čitnicah. Toda tokrat občinski svet ni bil na počitnicah in župan bi lahko sklical sejo ter postavil problem tarif v razpravo. Tega pa ni storil.
Kljub temu, da obstaja dvom ali je korak, ki ga je napravil župan v skladu z določili že omenjenega člena 140 zakona o krajevnih usta-
novah, ga je pokrajinski upravni odbor že odobril.
Kot je znano omenjeni pokrajinski odbor pazi na dosledno spoštovanje zakonov, toda tokrat obstaja dvom, ali se je tega skrbno držal. Doslej namreč nismo prepri-
čani, da je korak, ki ga je napravil župan, v skladu z zakonom.
Mimo tega bi hoteli poudariti še to-le :
Kot kaže, se je tako županu kot pokrajinskemu upravnemu odboru zelo zelo mudilo in prav to še bolj potrjuje sum, da nekaj ni v redu, da je torej županova odredba, četudi je bila odobrema od pokrajinskega upravnega odbora, ne le nedemokratična temveč celo — nezakonita.
Ker o zadevi občinski svet, kot že povedano, ni razpravljal in ker gre za vprašanje, ki je občuteno prizadelo tisoče prebivalcev, predvsem delavcev, je načelnik komunistične skupine občinskih svetovalcev, tovariš Tonel, poslal županu pismeno vprašanje, v katerem tudi odločno protestira proti nedemokratičnemu postopku. Tov. Tonel poudarja, da bi o zadevi morala razpravljati občinski svet in komisija občinskih svetovalcev, ki proučuje vprašanje municipalizacije avtobusnih prog.
mu e
Izvolitev
novega župana
Pretekli teden je bila vsedržavna stavka pristaniških delavcev. Stavka je tudi v Trstu popolnoma uspela. Jugoslovanski pristaniščniki so sklenili, da ne bodo raztovarjali blaga iz ladij, ki bi jih preusmerili v njihova pristanišča. (Na sliki zborovanje stavkajočih v Trstu)
Dolgoletni župan v Miljah, Giordano Pacco, ki je bil izvoljen za deželnega svetovalca, je odstopil. Po zakonu deželni svetovalec ne more biti istočasno tudi župan večje občine. Za novega župana je bil izvoljen Gastone Millo, za podžupana pa Nereo Martinelli (ki je obenem tudi odbornik za javno vzgojo). Ostali odborniki so: Kili-jan Ferluga (finance), Renato Braini (občinska podjetja), Dario Robba (personal), Giuseppe Robba (Nadaljevanje na 4. strani)
2 • DELO
12.-6-1964
Deželna homisija za pravilnik mora
upoštevati obstoj Slovencev
V slovenskem dnevnem in tedenskem tisku je bil prejšnji teden objavljen protest dr. Josipa Škerka, deželnega svetovalca «Liste Slovenske skupnosti». Protest je bil naslovljen na predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldini-ja. V njen se dr. škerk pritožuje nad dejstvom, da ni bil v komisijo za izdelavo pravilnika deželnega sveta imenovan noben predstavnik slovenske manjšine. 1-stočasno dr. škerk zahteva, naj se o tem njegovem protestu razpravlja na prihodnji seji deželnega sveta.
Zaradi važnosti vprašanja, ki ga je dr. Škerk sprožil s svojim protestom, smo prosili predsedstvo komunistične deželne skupine za pojasnilo. Na sedežu deželne skupine KPI so nam dejali, da je bilo vprašanje postavljeno že na prvi seji deželnega sve-
oooooooooooooooooooooooooooo
Komunisti v svetu
42 milijonov vpisanih članov
Še leta 1928 je delovalo na svetu 46 komunističnih partij. Skupno so imele okrog dva milijona članov. Danes delujejo komunistične partije v 88 'deželah in imajo okrog 42 milijonov članov. Porazdelitev tega števila po deželah pa ni enakomerna. V deželah, kjer je delavski razred na oblasti je skupno okrog 30 milijonov članov KP. Samo na Kitajskem jih je 12 milijonov. V drugih deželah deluje torej o-krog deset milijonov članov. Polovica tega števila je osredotočena v treh deželah: KP Francije ima okrog 250.000 članov, KP Italije okrog 1.600.000 in KP Indonezije okrog 2.500.000 članov.
Same številke seveda ne izpričujejo moči te ali one partije in njenega vpliva na politično življenje dežele.
Med najmočnejšimi partijami v Zahodni Evropi je KP Italije. V parlamentu ima 166 poslancev in 85 senatorjev. KP Francije ima precej manjše število članov toda kljub temu je njen politični vpliv v deželi zelo velik. Na zadnjih parlamentarnih volitvah je prejela 21% vseh glasov, toda zaradi čudnih zakonov ima v parlamentu sorazmerno zelo malo svojih predstavnikov. Medtem ko KPItahje izdaja poleg raznih periodičnih časopisov in revij tudi dva dnevnika KP Francije iz-daja kar 9 dnevnikov in 23 pe-riodičnih časopisov. V kapitalistični Evropi je razmeroma zelo močna tudi KP Finske. Na volitvah leta 1962 je dobila 22% vseh glasov.
V raznih drugih deželah Zahodne Evrope imajo kompartije po 5 do 10 tisoč članov in na volitvah prejemajo povprečno le po 5% vseh glasov. KP Avstrije ima okrog 50.000 članov, na volitvah pa je dobila le 3% vseh glasov in tudi zaradi čudnih zakonov nima niti enega predstavnika v parlamentu. Popolnoma drugačen pa je primer Islanda. Tam je kompartija tako majhna, da šteje komaj en tisoč članov toda na volitvah je dobila 16.000 glasov in ima v parlamentu 9 sedežev. KP Belgije, ki ima 14 tisoč elanov, pa ima le 5 poslanskih mest; KP Holandske ima 12.000 članov in le štiri slance.
pa
po-
ta v razgovorih med načelniki poslanskih grup, ko je šlo za sestavo prvih dveh komisij : komisije za overovljenje mandatov in komisije za izdelavo pravilnika. Komunistični načelnik tov. Ba-cicchi je na seji načelnikov poslanskih grup zahteval, naj se v komisijo za pravilnik imenuje tudi dr. Škerk kot Slovenec, medtem ko je skupina KPI predlagala za svojega predstavnika tov. sen. Pellegrinija, ki ima zaradi svojih izkušenj v parlamentu od 1945 dalje največjo prakso po vprašanjih pravilnika. Demokri-stjanski načelnik skupine pa je dejal da ne morejo zvišati števila komisije od 7 na 9 članov in da se ne more pristati na načelo, da mora biti vsaka najmanjša stranka zastopana v tej komisiji. Izjavil je tudi, da se bo zavzel za to da bo dr. škerk poklican, ko bo šlo za razpravo o določenih vprašanjih pravilnika. Nobena druga skupina ni podprla zahteve tov. Bacicchija in zato je bila komisija sestavljena iz 7 članov, noben Slovenec pa ni prišel vanjo. Krivdo zato nosijo demokristjani, kar je vsakemu o-čitno.
V krogu skupine KPI pa je bilo obenem rečeno, da bo tov. sen. Pellegrini s svoje strani napravil kar je v njegovi moči, da se v pravilnik vnesejo demokratična načela tudi glede vprašanja slo-
venskega jezika v deželnem svetu. Vsekakor pa se komunistični svetovalci čudijo, da je dr. škerk v svojem protestu glede tega vprašanja vključil naslednji stavek «Podpisani... dr. Josip Škerk sem dolžan, da Vam sporočim stališče slovenske manjšine...» Ne glede na popolno upravičenost protesta dr. škerka pravijo komunistični svetovalci da je bil tisti dokument izdan v imenu določene politične skupine ne pa vse slovenske manjšine, saj slovensko manjšino sestavljajo tudi drugi desettisoči volivcev. Torej gre za to: dr. škerk ne glede na specifično vprašanje lahko govori le v imenu svoje politične skupine, ne pa v imenu vse slovenske manjšine ker bi to dajalo nrav tistim ljudem, ki trdijo, da je med Slovenci le 10.008 volivcev, t.j. kolikor je za «Slovensko skupnost» oddanih glasov. Takšen način nastopka pa bi bil nepravilen in bi resno škodoval slovenski manjšini v Italiji, ker bi se tako na umeten način skrčila njena specifična teža v deželi.
Glede vprašanja kot takega pa so v krogih komunistične deželne skupine mnenja, da je protest popolnoma upravičen in na mestu zlasti še zaradi vesti, ki se širijo, da bo osnutek pravilnika popolnoma prezrl dejstvo obstoia Slovencev v deželi in slovenskih deželnih poslancev v zboru samem. Menimo, pravijo v krogih komunistične skupine, da se bo treba resno zavzeti za spoštovanje pravic slovenske manjšine tudi ob priliki izdelave zborničnega pravilnika, ker bi se v nasprotnem primeru dežela že s -voj imi prvimi ukrepi zelo slabo karakterizi-
izjava Slovenske kulturno gospodarske zveze
O namestitvi
deželnih funkcionarjev
in nedemokratičnno rala.
Izvršni odbor Slovenske kulturne gospodarske zveze je na svoji seji dne 21. maja sprejel sledečo izjavo :
V teku so priprave za ureditev deželnih uradov, pri čemer je v veljavi načelo, da bodo nastavljeni prvenstveno uradniki, delegirani iz že obstoječih javnih uradov. Ni nam znano, da bi v teh uradih bil zaposlen uradnik, še manj pa funkcionar slovenske narodnosti.
Slovenska kulturno gospodarska zveza je obvestila vse stranke, ki se sklicujejo na ustavo o svojem stališču do dežele z izjavo, ki jo je sprejel njen izvršni odbor dne 5. marca 1964. V tej izjavi je v prvi točki navedena pravica, da lahko pripadniki slovenske etnične skupine u-porabljajo svoj jezik v osebnih ali uradnih odnosih s predstavniki političnih, upravnih in sodnih oblasti in da imajo pravico dobiti odgovor, dokumente in po trdila v svojem jeziku. Druga točka izjave pa govori o nujnosti nastavitve tolikšnega števila uradnikov slovenske narodnosti, da se omogoči izvajanje zgoraj omenjene pravice. Ta potreba in zahteva se dobesedno glasi : Ko se bodo osnovali deželni uradi in ustanove, bodo morale deželne oblasti namestiti primerno število uradnikov in funkcionarjev, ki obvladajo slovenski jezik.
Gre za načelno, za pripadnike
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOiOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Vloge osvobodilnega gibanja in partizanskih edinic ni mogoče neupoštevati
ni
je
Pretekli teden so v Normandiji svečano proslavljali 20-letni-co takoimenovanega «Dneva D» tj. obletnico izkrcanja zavezniških sil v Evropi. Za to priliko so prišli v Evropo tudi številni bivši Američani, ki so sodelovali v bojih pred dvajsetimi leti.
O dogodkih, ki so v zvezi s ta-koimenovanim «Dnevom D» se je letos mnogo govorilo in pisalo. Časopisi radio in televizija so tem dogodkom posvetili izredno pozornost. Na Zahodu še posebno pa Američani so skušali prikazovati zavezniško izkrcanje v Normandiji -kot dogodek, ki je praktično pomenil odločilno prelomnico v boju proti nacizmu. Skušali so prikazati, da je bil zlom nacizma odvisen samo od izkrcanja Američanov in Angležev v Normandiji.
Pri tem pa so popolnoma «pozabili» na vlogo, ki jo je v vojni proti nacistični Nemčiji odigrala Rdeča armada. «Pozabili» so na dejstvo, da se je še pred izkrcanjem v Normandiji zmagovito končala zgodovinska bitka pri Stalingradu. «Pozabili» so na dejstvo, da je Rdeča armada zlomila hrbtenico Hitlerju že tedaj ko ga je porazila v bližini Moskve in Leningrada ter ga pognala v neustavljivi beg. Ko je prišlo do zavezniškega izkrcanja v Normandiji so bile sovjetske čete že na nemških tleh in so junaško napredovale v smeri proti Berlinu. Pa še na nekaj so «pozabili», namreč na vlogo, ki so jo v protinacistični vojni imela osvobodilna gibanja in partizanske' vojske v številnih deželah Evrope. In partizani niso čakali na izkr-
canje zahodnih zaveznikov v Normandiji, -temveč so stopili v neizprosen boj takrat ko so bili hi-tlerjevci na višku svoje moči, tedaj ko je nacistični škorenj vladal v vsej Evropi, stal v Stalingradu, na pragu Lenigrada in tik pred Moskvo.
Pa tudi pri izkrcanju v Normandiji niso bili sami Američa-
in Angleži. Pri tem izkrcanju aktivno sodelovalo tudi francosko odporniško gibanje. Močne francoske enote so se na to izkrcanje pripravile na afriških tleh in so v tistih dneh odigrale pomembno vlogo. Pravilno je francoski komunistični tisk pred dnevi poudaril vprašanje: «Ali bi anglo-ameriške sile stisnjene na krhkem mostišču v Normandiji, lahko utrdile svoje akcije brez pomoči odporniškega gibanja?»
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000000000000000000000000( 000
Obisk predsednika Tita
na Finskem in v Leningradu
Predsednik Tito je bil pretekli teden na uradnem obisku na Finskem. Ob zaključku tega obiska so objavili skupno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da so razgovori med jugoslovanskimi in finskimi državnimi voditelji potekali v prijateljskem ozračju in v duhu vzajemnega razumevanja ter ponovno pokazali, da obe državi na podoben način obravnavata temeljna vprašanja današnjega sveta, predvsem vprašanja krepitve miru in sodelovanja med narodi.
Predsednika jugoslovanske in finske republike, je nadalje rečeno v skupnem poročilu, sta z za-
dovoljstvom ugotovila, da je kljub lokalnim spopadom v različnih delih sveta opaziti popuščanje napetosti v mednarodnih odnosih in da nadaljujejo prizadevanja za iz-
boljšanje odnosov, kar je videti tudi v odnosih Q5^d SZ in ZDA. Oba predsednika pa sta izrazila obžalovanje, ker ni še bil dosežen napredek pri razorožitvenih poga-
janjih in sta se strinjala v tem, da je treba nadaljevati prizadevanja za postopno zmanjševanje oborožitve. Poudarila sta, da je še zlasti nujna naloga učinkovito prepre-čevanpe širjenja jedrskega orožja. Končno sta oba predsednika poudarila, da Organizicaji združenih narodov pripada odločilna vloga pri ohranjevanju svetovnega miru, krepiti varnosti in izboljšanju mednarodnega sodelovanja.
Na povratku v domovino se je predsednik Tito ustavi! tudi v Leningradu, kjer se je srečal tudi s predsednikom sovjetske vlade Hru-ščevom. V uradnem sporočilu o razgovorih v Leningradu je med drugim rečeno, da sta si voditelja izmenjala mnenja o širokem krogu vprašanj vzajemnih koristi za SZ in SFRJ ter sta z zadovoljstvom ugotovila, da se uspešno razvijajo sovjetsko-jugoslovanski odnosi na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih.
slovenske narodnosti, ki prebivajo na področju dežele pa za živ-Ijenske važno vprašanje, zato upravičeno pričakujemo, da jih že prvi in bistveni ukrepi dežele ne bodo razočarali in da bodo prežeti z duhom statuta, ki zagotavlja narodnostnim manjšinam nemoten razvoj.
Proslava na Proseku
Prejšnji četrtek je bila na Proseku spominska svečanost v počastitev spomina 10 talcev, ki so jih pred 20 leti obesili nacisti.
Nacisti so talce obesili iz maščevanja, ker je bil v sopadu s partizani ubit en njihov vojak-To svoje dejanje so izvršili z večjo pompoznostjo tudi zato, da bi prestašili delavce Todt. Ti so namreč sabotirali ukaze nacistov
Žalostno je dejstvo, da se neki črnosrajčnik, ki je sodeloval pri nacističnem zločinu še danes svobodno sprehaja po tržaških ulicah.
Repentabor.
(Ne)katoliško pisanje “Katoliškega g!asa“
Volilni izidi v repentabrski občini so očividno zelo zelo vznemirili nekatere zagrizene gospode klerikalce. To so pokazali tudi s član-kom, ki je bil objavljen pred dvema tednoma v «Katoliškem glasu», čla-nek je bil, seveda, nepodpisan. Adot' rtfa se je 'gospod, ki ga /c poslal časopisu v objavo, sramoval svojega «umotvora». Znana stvar je, da so repentarbrski občani, predvsem Repenči, dobro volili. Komu nistična partija je iz zadnjih volitev izšla še bolj ojačena in je danes prva stranka v tej občini. To da «Katoliški glas» je med drugini zapisal «da je malo manjkalo, da KP ni dobila žalnega venca z napisom «žalujoči ostali».
Med drugim se je ugledni, a nepodpisani, gospod obregnil proti tovarišu Egidiju Baisu iz Velikega Repna. Toda spodrsnilo se mu je-Verjetno nehote je bravce klerikalnega lista seznanil s tem, da tova-riš Bais zna šest jezikov. Seveda je s tem tov. Baisu napravil reklamo. Torej, dosegel je učinek, ki ga ni gotovo pričakoval. Repenči so lahko ponosni na to, da imajo v svoji sredi tako odličnega poznavalca jezikov. Tembolj ponosni tudi zato, ker je tovariš Bais navadam delavec, sin delavske družine, ki je okusila grenkobo nekdanjih razmer, preganjanje pod fašizmom, bedo, bolezen, in tudi ubožnico, torej pravi križev pot. Tovariš Bais ]e skupno z Ženo Zofko, ki je prav dobro poznajo ne le Repenči marveč vsa okolica, okusil tudi trplje-] nje nacističnega koncentracijskega taborišča. Vse to pa ni ne v njeni in ne 'v tovarišici Zofki omajalo vere v lepšo bodočnost, vere v gotove zmage delavskega gibanja.
Pisec članka, objavljenega v katoliškem listu se jezi, ker tovariš Bais uči nekatere repenske fantiče nemščino. Kak nesmisel!
Mi bi bili zelo veseli, če bi tudi druge naše vasi imele v svoji sredi tako sposobne učitelje. Koliko dobrega bi lahko naredili! MnogOi mnogo več kot pa gospodje, ki pi’ šejo pamflete, polne protislovij, laži in klevet.
Kljub žolčnosti gospodov, ki P1’ šejo pamflete za katoliški list, nO kaj lahko poudarimo: Družina tovariša Baisa bo nadaljevala pot’ ki si jo je prostovoljno izbrala v najtežjih dneh naše zgodovin1 in ostala bo — slovenska.
12.-6-1964
-DELO - 3
“TALEC"
odlična predstava ljubljanske Drame
Resničen umetniški užitek so nam nudili igravci ljubljanske Drame 'z uprizoritvijo Brendan Dekanove komedije «Talec». V soboto 23. in v nedeljo 24. maja so Tržačani v natrpani dvorani Avditorija navdušeno ploskali iz-vajavcem tez znova in znova se je moral zastor dvigati, da bi se ljudje lahko zahvalili dragim gostom. Prisotni so bili tudi številni italijanski ljubitelji gledališča, a za vse je bila predstava pravo doživetje, ki je v ljubeh utrdilo spoštovanje do priznane bogate slovenske gledališke tradicije.
Komedija «Talec» in sam avtor Brendan Behan sta bila pri nas zelo malo znana. «Talec» je pogumno in umetniško kvalitetno delo, ki zavrača vsakršno konvencionalnost in se smeje že priznanim vzorom. Ugajala nam je 0 komedija z novatorskimi pri-lejni, z £e kar «folklornim» jezikom, z originalnimi songi, ki s° bili sestavni in neločljivi del vsega dogajanja na sceni.
L idejnem pogledu je delo mor-cla manj novatorsko, Tema je vZeta iz starega konflikta med angleškimi osvujavci in irskimi nacionalističnimi patrioti. Avtor P.rikaže veterane tega gibanja, a Ph ironizira kakor Angleže ter Prikaže nerealnost nadaljnjega vZtrajanja na stališčih, ki so pre-Zivela in neživljenjska. Ne pove sicer, kaj bi bilo pravzaprav treba storiti. Iščoč delu nekako definicijo ga lahko uvrstimo med kritično realistične ustvaritve, karakteristične za sodobno lite- i raturo zahodne Evrope.
Režiser Mile Korun jo postavil na oder skladno, do podrobno-Ifi izdelano, odlično predstavo, 'sako dejanje je imelo svoj pravilen poudarek, vsaka oseba se te harmonično zlil A v celoto in nobena grobost ali vulgarnost ni Prekoračila prave meje.
Vse nastopajoče moramo le Pohvaliti, saj je vsak posameznik Ustvaril mojstrovino, ki se je naravno spojila z ostalimi mojstrovinami in te kreacije bodo se dolgo žive v našem spominu. Prekrasno je podal Pata, upravitelja stanovanjske hiše Stane Sever in ravno tako popolnoma vživeta in polna globoke intuici-ie je bila Meg Dillon v osebi use Počkajeve. Aleksander Va-'c fe jarko karakteriziral mon-gQUra:	lastnika	hiše. Njegov
,nS /e žel aplavz na odprti sce-.ditóni so bili še Majda Poto-> ^r jev a kot Tereza, kmečko de-Danilo Benedičič kot Te-
kle
j.	tsu-riuu
čU’ britanski vojak — Mila Ka-. ceva v vlogi socialne delavke 112 ustali igravci.
Zanimànje za to predstavo je a1 °	Tržačani zelo veliko,
.' Zadoščenje in navdušenje nad Rajanjem je še prekrilo pričako-/[".[a- Lepo bi bilo, ko ■ bi nam ■udi tržaško Slovensko gledališče nudilo tako dovršene pred-s. aye- Mislim, da ne manjka niti aobre volje, nin talentov. Stvar le J,a' du sc število igravcev SG )[ Trstu vedno bolj krči. V zad-l. letih je odšlo iz Trsta več Priljubljenih igravcev. Znano je, Sy„ Je Pomanjkanje finančnih
sledStr^ ’ZCJ? bo,eče za vsako d uusce. Slovensko tržaško gle-mišče si še ni priborilo enako-n,aaV-n°sti z italilanskim in ne LiJVna od tukajšnjih oblasti ucakršne denarne podpore.
v Bparno, da se bodo ta vpra-■s-mja kmalu dokončno uredila in -a b° gledališče, ojačano in razsrjeno, nudilo predstave, ki bo-'o vedno kulturni " Zaško javnost.
dogodki za
S. K. HAFNER
Celjsko gledališče je gostovalo v Trstu
Druga skupna prireditev
“Rezervistu nam je ugajal...
Po gostovanju ljubljanske Drame v Trstu, smo imeli prejšnji teden v gosteh Slovensko ljudsko gledališče iz Celja ki je uprizorilo Ra-velovo komedijo «Rezervist».
«Rezervist» je komična zgodba, polna šaljivih dovtipov, v svojem bistvu pa skriva tragiko absurdnosti vojne in militarizma. Praktično se odigrava okrog Amedeja, ki je navaden zemljan, pošten zdrav fant iz Tarascone, ki ga je francosko-r-t-ska vojna leta 1870 zajela v svoj vrtinec in v katerega je' vključen do konca zadnje svetovne vojne.
Preko komičnih situacij, Amede doživi francosko-prusko vojno, I. in II. svetovno vojno in končno najde leta 1945 v zasedenem Berlinu Rozo navadno in preprosto dekle, s katero se bo vrnil v Tarascon. A-medeja bi lahko označili za odlično Švejkovo protifiguro, ki ga vsi ljudje izrabljajo v razne namene, ker ja pač preveč dober, antimilitarist in spozna absurdnost in krutost vojne in njenih posledic. Avtor dela je dobro ponazoril v tej komediji vso tragiko človeštva od preteklih časov pa do danes. V Amedeju pa ni vsega tega. Njegova tragika morda obstaja samo v tem kako gleda
šlovo kot Rozo, Sandija Krošla kot Konrada, Siegfrida in Manfreda ter Janeza Bermeža kot odličnega znanstvenega profesorja. Vendar tudi ostali čeprav z manjšimi vlogami, so bili najboljši in so doprinesli komediji še večjo barvitost.
Enostavno, a prepričljivo inscenacijo je zasnoval Avgust Lavrenčič, humoristično in pikavo glasbo pa Henri Betti.
SLG iz Celja, ki je gostovalo prvič v Trstu, nam je dokazalo, da je moderno gledališče, z dobrimi igravskimi elementi in zato je želja vsen nas da bi se še kdaj vrnilo v Trst.
S. V.
Po skupni prireditvi slovenskih osnovnih šol s Tržaškega 'je bila v Avditoriju tudi skupna prireditev slovenskih nižjih srednjih šol. Tudi tokrat je bila prireditvena dvorana polna hvaležnega občinstva, zlasti staršev in drugih ljubiteljev slovenske šole. Program učencev nižjih srednjih šol je bil obsežen in pester.
Šola iz Rojana se je predstavila z dvema točkama: pevski zbor je ob spremljavi harmonike lepo zapel dve pesmi, neki dijak pa je recitiral Gregorčičev «Naš dom».
šola z Opčin se je predstavila s tremi točkami : učenke strokovnega odseka šole so ob zvokih, harmonike zelo posrečeno izvajale ritmične vaje s palicami, manjša skupina deklet je prav tako posrečeno zaplesala venček poljskih narodnih plesov, dramska skupina enotne srednje šole pa je uprizorila pravljično igrico «Zlata gos», ki je izzvala mnogo smeha med gledavci.
šolo s Proseka sta zastopala dva učenca, fant in dekle, ki sta v slovenski narodni noši recitirala znano Prešernovo pesem «Od železne ceste».
Svetoivanska šola se je predstavila z igro «Višegrajska go-
spoda», ki jo je napisala prof. Zora Tavčarjeva. V igro so bili vpleteni zelo posrečeni plesi. Med nastopajočimi so se dobro izkazali zlasti glavni igravci.
Kot zadnja točka sporeda je bil nastop pevskega zbora šentjakobske nižje gimnazije, ki je zares veliko presenečenje. Vedeli smo namreč, da na tej šoli obstaja pevski zbor, toda priznati moramo, da nismo vedeli, da je ta zbor tako dobro uglašen in vsestransko odličen. Nastop dvainšestdeset članskega mešanega zbora, ki ga vodi prof. Zupančičeva, je hvaležno občinstvo dolgo aplavdiralo in izzvalo ponovitev ene pesmi.
Tudi za to uspelo šolsko prireditev izražano priznanje tako vsem nastopajočim kakor tudi vzgojiteljem, ki so se prav gotovo mnogo trudili s pripravami, kakor tudi organizatorju pri-teditve, t.j. Pedagoškemu odseku Sindikata slovenske šole.
Pedagoški odsek sindikata slovenske šole se zahvaljuje vsem učiteljem, profesorjem in nastopajičim učencem, ki so pripravili obe šolski prireditvi v tržaškem Avditoriju.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Bi/o je pred 100 /eti
Kako so se na Ogrskem „zavarovali“ pred kolero
na svet in se mu brezbrižno izmika čeprav je še vedno igravec v človeški usodi, da bi se slednjič rešil vseh vojnih grozot in zaživel svobodo, mir in bratstvo med narodi.
Ansambel SLG iz Celja je podal to igro z veliko homogenostjo in gotovostjo. Režiser Miran Herzog se je znašel pred nelahko nalogo. Iz napete komike je moral ustvariti silhuetirano tančico grotesknosti ki je morala vseskozi spremljati dejanje in igravce. In to mu popolnoma uspelo posebno še, ko so nastopili igravci z več vlogami.
Protagonist igre, rezervist je bil Volodja Peer - Amede. Svojo vlogo je podal prepričljivo. Vseskozi se je grotesknost emanirala s šaljivostjo in obratno tako da nam je podal res dovršeno in moderno vlogo. Pohvaliti moramo tudi Mijo Mancejevo kot Eugenie, Jana Šmi-dova kot Gertrude, Marjanco Kro-
ll.
Najboljše sredstvo proti širjenju kolere — tako so pred sto in več leti trdili zdravniki in tisti, ki so bili odgovorni za zdravstveno službo — je osebno in javno varstvo. Toda trditev, da se posameznik koleri najlažje izogne, če se pravočasno odstrani iz okuženega kraja, velja le deloma in samo tedaj če se dotičnik odstrani, še predno je dobil bolezensko kal. Kdor se ravna z vs** opreznostjo, se lahko obvaruje tudi sredi okužen-cev. Beg pred kolero tudi radi tega ni umesten, ker se pač vsakdo v svoji domačiji, v svojem navadnem življenju lažje ubrani kolere nego med tujimi ljudmi, ki so ali pa niso, dovolj oprezni, In kdo lahko jamči, da kolera, ki skače kakor konjiček na šahu,
ne priskaklja za mano, pa naj pobegnem kamorkoli? Končno pa je skrajno nemodro izdajati parolo: «Bežimo!», ker ta parola zbuja še večji in neupravičen strah. Strah je zlasti pri koleri škodljiv, kakor je škodljiva vsaka duševna razdraženost. In zato uči moderna veda: Naj kolera v tvojem kraju divja še tako zelo, ostani ! Ce si oprezen, se ti ne bo zgodilo nič hudega. Treba vestno gledati na to, da. smo zmerni v vsakršnem uživanju, da se varujemo motenja prebave in prehlajenja. Svojega navadnega življenjskega reda naj nihče na noben način ne izpremeni Izogiba naj se vsakdo bolnikov, zlasti pa naj ne uživa stvari, ki rade povzročajo grižo. Vse jedi morajo biti dobro prekuhane, prav tako tudi pitna voda. Priporoča se kozarec dobrega rdečega vina, malo ruma ali dobro uležanega piva. Mnenje, da je dobro, če se ob koleri zauživa mnogo opojnih pijač, je krivo. Kdor ni vajen rdečega vina, temu tako vino lahko škoduje. Vi nopivcem je nujno priporočati zmernost. Mošt, mlado vino in prekislo vino škoduje, prav tako tudi mlado ali skisano pivo. i Vsakdo naj vestno gleda na sna- i go. Roke naj si izmija večkrat na dan, zlasti pa pred jedjo. Kdor ima opraviti z bolniki, naj se umiva z lizolovo ali karbolo-vo razstopino in naj pogostoma menjuje obleko.
Aprila 1893 je mednarodni zdravstveni zbor, ki se je sestal v Dresdenu, izdal naslednja določila :
Čim se le sumi, da je kdo o-bolel za kolero, je treba to javiti oblastem. Bolnika je treba strogo ločiti od drugih stanovav-cev ali ga izolirati. Vse, karkoli je bilo z njim v dotiki, se mora vestno razkužiti. Komisi-
je, ki so bile ustanovljene za nadzorovanje, morajo strogo paziti na snago cest, ulic, trgov in javnih vodnjakov, nadzirati javna prenočišča itd., pa tudi zasebna stanovanja, zlasti delavska. Ob takih primerih je strogo prepovedano vsakršno zbiranje večjih ljudskih množic, zlasti so prepovedani sejmi, romanja, procesije in tudi vojaške vaje. Ker se kolerni bakcili radi oprijem-Ijejo sadja, sočivja in perila, je uvoz takih stvari iz okuženih ali sumljivih krajev prepovedan. Trupla, za kolero umrlih, je treba umiti s sublimatom in spravljati v posebne-prostore. Razpostavljanja mrličev in večji pogrebi so prepovedani. Manj vredno mrličevo zapuščino je treba sežgati, ostalo pa v vroči pari ali v suhi vročini razkužiti. Da se po možnosti zabrani prehod kolere iz ene države v drugo, morajo na vseh obmejnih postajah biti urejeni zdravstveni uradi za nadziranje potnikov in prtljage. Za kolero obolele ali sumljive potnike' morajo pridržati in jih nemudona izolirati ter spraviti v bolnice. Razkuževati je treba tudi uvoz korespondenc, tiskovin, knjig, časopisov itd.
Bolnika, ki je zapadel azijski koleri zdravijo sedaj (namreč leta 1893. Op. uredn.) s tem, da mu dajejo kalomela, t. j. prečiščenega živega srebra, ki ima to lastnost, da s krepkim odvajanjem iz bolnikovega črevesa odganja moriine bakcile, obenem pa razkužuje črevo; nadalje mu dajejo opijeve preparate, ki o-mejujejo prehudo drisko. Italijanski zdravniki vlivajo v črevo mlačnega razpuščenega tani na in druge razkužujoče tekočine. Vrhutega povijajo bolnike v tople rjuhe, jih drgnejo ali ma-(Nadaljevanje na 4. strani)
12.-6-1964 -
Združimo st v dorili prod asioiMH siooeoceo
Pokojnica izhaja iz zavedne slovenske družine, ki je v Doberdobu bila najbolj prizadeta med osvobodilno borbo. Očeta je pred koncem vojne izgubila v partizanih, brata Rudija so kot talca skupno z drugimi tovariši umorili Nemci v Jelenovi kleti v Doberdobu, brat Maks pa, ki je bil interniran v nacističnem taborišču, je umrl za posledicami vojne. Jelka je skupno z materjo junaško prenašala udarec za udarcem. Skupno z dober-dobskimi dekleti in ženami se je udeležila številnih nabiralnih akcij za partizane. Večkrat je s svojo požrtvovalnostjo in vnemo rešila domače partizane in aktiviste prèd gotovo smrtjo. In številni domačini in znanci, ki so se udeležili civilnega pogreda, so s svojo prisotnostjo izkazali poslednjo hvaležnost nepozabni Jelki.
Neutolažljivim svojcem, materi, možu, hčerki, in sinčku, sestri in bratom izrekajo doberdobski vaščani naj iskrenejše sožalje, kateremu se pridružuje tudi «Delo».
J. J.
ŠOLA GLASBENE MATICE
priredi
v soboto 13. t.m. ob 20,30 nastop gojencev v dvorani na Kontovelu Sodelovali bodo : solisti in mladinski pevski zbor iz Nabrežine.
—o—
v nedeljo 21. t.m. ob 18. uri
v tržaškem Avditoriju ZAKLJUČNI NASTOP
pri katerem bodo sodelovali:
orkester Glasbene Matice (dirigent Oskar Kjuder) zbor harmonik (dirigent Svetka Grgič) in mladinska pevska zbora iz Trsta in Nabrežine Vljudno vabljeni.
SOŽALJE
Tovarišu Slavku Štoki s Konto-veia izražano najgloblje sožalje ob smrti njegove matere.
Celica KPI v Lonjerju se zahvaljuje vsem vaščanom, ki so na zadnjih volitvah dali svoj glas za KPI in njene kandidate. Velik uspeh, ki smo ga na teh volitvah dosegli, naj bo v vzpodbudo za nadaljnje akcije.
Tudi sekcija KPI v Pod-lonjerju se zahvaljuje. vsem slovenskim in italijanskim volivcem za izkazano zaupanje partiji in njenemu programu.
Sporočilo
bivšim
političnim
deportirancem
Bivše politične deportirance v v nacistična koncentracijska taborišča ponovno opozarjamo, da imajo pravico zahtevati odškodnino. Rok za predložitev prošnje zapade nepreklicno 20. julija letos. Ker je zbiranje raznih dokumentov precej zamudno — in ker je te dokumente treba predložiti istočasno kot prošnjo za odškodnino — je lahko razumljivo, da je v resnici le malo časa. Zato ponovno vabimo vse prizadete, naj se čimprej zglasijo v pisarni Združenja bivših političnih depj rtirancev - Trst, ul. Zonta 4, prvo nadstropje, uradne ure od 10. do 12. in od 17. do 19., vsak dan razen sobote — kjer bodo prejeli vse potrebna pojasnila. Združenje je tudi pooblaščeno za sestavljanje zadevnih prošenj.
Pripominjamo, da imajo pravico do odškodnine vsi tisti, ki so bili v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji, odnosno na ozemlju, ki je bilo priključeno nacističnemu, Reichu, predvsem pa imajo pravico do odškodnine tisti, ki so bili odvedeni v omenjena taborišča zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju. Če je bivši deportiranec že umrl imajo pravico do odškodnine njegovi svojci, mož ali žena, otroci in celo bratje ali sestre.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO < lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoooooooooooooooooooooooooooo
13. in 14. junija :
II. revija slovenske popevke
“ v Avditoriju
Orkester in solisti pri vajah
Minil je mesec dni, odkar so prebivalci Furlanije - Julijske krajine dobili prvi deželni svet na podlagi posebnega statuta. Za dosego tega je bila potrebna dolgoletna borba vseh demokratsgih sil.
Volilni izidi na Goriškem še enkrat dokazujejo veliko zaupanje, ki ga imajo naši delavci in kmetje v KRI in v njeno politiko za pravice slovenske narodne manjšine, za demokratični, gospodarski in socialni razvoj v državi. In KPI je držala obljubo, ki jo je dala pred volitvami. Komunisti so še enkrat pokazali, da se za pravice naše narodne manjšine ne borijo na podlagi golih resolucij in visokodonečih fraz, ampak na podlagi konkretnih dejanj.
KPI je v slovenskih vaseh na Goriškem od leta 1958 podvojila in v nekaterih primerih celo potrojila svoje glasove. Tudi v primeri z lanskimi političnimi volitvami je napredovala. Če pa zvamemo v poštev vse stranke, ki na Goriškem delujejo tudi med Slovenci, vidimo, da so se po letu 1958 znašle v določenem zastoju. Tako socialisti kot dekokristjani so na deželnih volitvah celo nazadovali.
Med vprašanja, ki nas še posebno zanimajo spada v prvi vrsti še nerešeno vprašanje tu živeče slovenske narodne manjšine, saj je znana stvar, da je prav zaradi obstoja te manjšina bila predvidena ustanovitev dežele s posebnim statutom.
Zelo nas vznemirja počasno, toda postopno asimiliranje slovenske narodne manjšine. To vprašanje moramo zelo resno vzeti v poštev. Če hočemo zaustaviti proces asimilacije, moramo razviti enotnost vseh sil, ki imajo gotovo politiko v korist pravic slovenske manjšine, in to na podlagi široke platforme, ne glede na politična ali ideološka nasprotja.
Mi komunisti bomo v prvi vrsti delovali za enotnost. Delovali bomo za to, da se zgradi močan jez proti reakcionarnim silam, ki si prizadevajo, da bi slovenska narodna manjšina počasi izumrla.
JOŽE JARC
Prireditev glasbenih šol v Piranu
V piranskem gledališču Tartini je bil pred kratkim javni nastop gojencev glasbenih šol koprskega okraja. Nastopili so solisti in ansambli šol iz Tolmina, Idrije, Cerk-na, . Solkana, Šempetra, Ajdovščine, Postojne, Ilirske Bistrice, Kopra, Izole in Pirana in kot gostje orkester in solisti Glasbene Matice iz Trsta.
DOBERDOB
37-letna žena žrtev cestne nesreče
V	ponedeljek 8. t. m. so številni Doberdobci in okoličani spremili na zadnji poti 37-letno Jelko Lakovič, poročeno Udovič, ki je zapustila mladega moža, 16-letno hčerko in 11-letnega sinčka. Pokojna Jelka je pred enim tednom prišla k mater v Doberdob na delovni dopust z Reke, kjer je prebivala vsa povoj na leta.
V	soboto zvečer, ko jo je brat Marina peljal na motornem kolesu po cesti v Ronke, je v Selcah prišlo do nesreče. Medtem, ko je brat ostal nepoškodovan, je Jcika dobila pri padcu močan udarec v glavo in je nato po par urah podlegla v tržiški bolnišnici.
“Trst 64
V soboto, 13. junija ob 21. uri in v nedeljo, 14. junija ob 17. uri in ob 20,30 bo v tržaškem Avditoriju II. revija slovenskih popevk «TRST 64».
Razpored popevk in pevcev :
1. «Trst 64» - Miranda Caharija; 2. Moja prva ljubezen si ti - Nora Jankovič; 3. Prva ljubezen - Ivan Sancin; 4. Vrtnice - Anka Sugan; 5 Španske noči - Pino Hrovat; 6. Hully-gully črni muc - vokalni kvartet «Melody»; 7. Srečna bova bila -Ida Ukmar; 8. Odpusti mi - Ljubica Berce; 9. Ljubezen je vse - duet Dario in Darko; 10. Čakam te -Odinea Zupin; 11. Ljubezen in av-testop - duet Mario Sedmak in Anka Sugan; 12. En starček je živel - Pino Horvat; 13. Luč ljubezni -Tulio Možina; 14. Drag spomin -Nora Jankovič; 15. «Totocalcio» -Mario Sedmak; 16. Samo ti - Lju-
Prejšnjo nedeljo je bil v Trstu pokrajinski kongres ženske zveze-UDI, ki ima samo na Tržaškem okrog 5.000 članic. Kongresu so piisostvovale tudi odposlanke ženskih organizacij iz Avstrije in Jugoslavije. Glavno poročilo je podala Jole Burlo. V njem je obravnavala številna vprašanja, ki zanimajo žene, med drugim tudi vprašanja socialnih služnosti, šolstva, družine, kakor tudi vprašanja miru in sodelovanja med narodi. Na kongresu je bil formuliran tudi predlog, naj se ustanovi deželni odbor UDI. Zaključni govor je imela
bica Berce; 17. Preko valov - Miranda Caharija; 18. Kakor pravljica - Anka Sugan; 19. Cha cha - cha cha cha - Neva Lukež; 20. Pismo iz tujine - Odinea Zupin; 21. Tržaške luči - duet Miranda Caharija in Pino Hrovat.
predstavnica predsedstva vsedržavne zveze Passigli.
Novo pokrajinsko vodstvo zveze sestavljajo naslednje voditeljice; Benedetti Sabina, Bernetič Marija, Biagi Lidija, Burlo Jole, čebulec Slava, Keršovani Licia, Domio Branka, Giorgi Marija, Gosetti Ana, Gregorič Graciela, Gulli Ada, Kolarič Pavla, Kosmina Malka, Lacchi Sonja, Liberio Elvira, Lussi Guerina, Mauro Libera, Pahor Nadja, Škabar Marija, Sorini Libera, Tomaselli Pina, Udovič Anica, Ursini Marija, Vanoni Clelia, Zini Ada, Zobec Armida in žužek Vera.
Igral bo orkester «Miramar», dirigiral pa bo Aleksander Vodopivec, ki je tudi aranžer.
Poleg vstopnice in knjižice bo vsak poslušalec prejel tudi listek, na katerega bo napisal številko popevke, ki mu najbolj ugaja. Prve tri popevke (ki bodo prejele največ glasov na vseh treh nastopih), bodo nagrajene z denarno nagrado prireditelja t. j. prosvetnega društva «Barkovlje».
Predprodaja vstopnic je v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20.
Vabimo k številni udeležbi.
V spomin
17. maja je minilo 11 let od smrti tov. Ivanke Furlan iz Škednja. Tudi to obletnico so mož Emil in hčerki Adelija in Bianka počastili s tem, da so darovali 3.000 lir za «Delo».
11. junija je poteklo 20 let od dneva, ko je padel tovariš Mario Maganja, komandant II. udarnega bataljona Gortanove brigade.
Spominjajo se ga njegovi svojci in tovariši.
Slava njegovemu spominu!
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooo
Kongres tržaških žena včlanjenih v UDI
-----------DELO • 4 '
I
Nadaljevanje
Milje
I
(šport.). Giordano Pacco je postal občinski odbornik in poverjeni so mu resori za urbanizem, regulacijski načrt, občinski vodovod in turizem.
Spremembe v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu
Tudi v okviru komunistične skupine v tržaškem pokrajinskem svetu je prišlo do sprememb. Paolo Sema, ki je bil izvoljen v deželni svet, je podal ostavko na svoje mesto. To mesto bi bil moral prevzeti dr. Karel šiškovič. Ker pa je bil tudi on izvoljen v deželni svet, bo izpraznjeno mesto zasedel Raffaele Massi.
Senator Vidali, in poslanka Marija Bernetič sta izstopila iz tržaškega občinskega sveta. Njuni dosedanji mesti sta zasedla Luciano Pahor in Jole Burlo.
Kolera
žejo z gorkim oljem, proti neznosni žeji dajejo bolnikom koščke ledu, proti bljuvanju in bolestnim krčem v mečah jim brizgajo pod kožo morfija, čim manj bolniku bije žila tem hujših dražil mu dajejo (vina, močne kave, ledenomrzlega šampanjca), mu vbrizgavajo kafro ali eter. Da se mu preveč ne strja kri, mu pod kožo vbrizgavajo večje množine kuhinjske soli.
Razumljivo je, da je kolera povzročila veliko zbeganost in takšen strah, da so ljudje, kljub raznim omejitvam, bežali kamor so mogli. Celo oblastva so mnogokrat izgubila glavo,
Sredi junija 1831 se je močan val kolere .pojavil na Ogrskem.
V desetih mesecih je zbolelo
530. j	oseb ootcn ‘ji^’ jč orar-
lo 298.541. V nekem pismu, ki je prišlo iz Budimpešte, beremo med drugim :
«...Ko je začela razsajati kolera so drogerji in lekarnarji razprodajali neverjetne količine najrazličnejših zdravil. Po vseh gostilnah, v gledališču, po vseh kavarnah se je govorilo samo o dveh stvareh :	o koleri in o
sredstvih proti njej. Vsakdo je imel drugačen recept in vsakdo ie bil prepričan, da ima najboljšega; ta je imel na želodec položeno blazinico z dišečimi snovmi. drugi je s sabo nosil stekleničko z vonjavami, zopet drugi ie imel s sabo ..tolovajskega Lisa”, s katerim se je mazal po obrazu. Nekateri so si okrog telesa povezali posteljno blazino znatne velikosti, tako da so se kljub žalostnemu času. vsi smejali. Marsikdo, ki prej vina ni pokusil, je zdaj popival za zdravje».
Pa ne samo na Ogrskem, temveč tudi po naših krajih se je vse to dogajalo. Tako pravi Franc Kobal v svoji razprav o Koleri na Kranjskem.
V	neki vasi na Madžarskem pa so pristopili k še bolj originalnemu odganjanju kolere. Vaščani so do nagesa slekli dva fantiča in dva deklici. Fanta so v vpregli pred plug, eno deklico m-ed brano, drugo deklico pa so prisilili, da ie poganjala. Tako ie ta dražestna družba z brano in s plugom orale in ravnaie obkrožala vas, dokler niso bili vsi vaščani trdno prepričani, da so na dobrem.
V	neki vasi na Tirolskem pa so sklenili, da se morajo zavarovati pred kolero s tem, da vsakega domačina ali tujca močno prekadilo. Seveda so se na ta račun dogajale marsikatere burke.
(Nadaljevanje prihodnjič)
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ -- ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPELJ -
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST. UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12