Leto 1904.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XL V. Izdan in razposlan dne IB. avgusta 1904.
Vsebina: Št. 85. Razglas, da se postavlja nov ustav za rudarski akademiji v Ljubnem in v Pribramu, ki imata odslej ime „Rudarski (montanistični) visoki šoli“.
85.
Razglas ministrstva za poljedelstvo z dne 2. avgusta 1904. L,
da se postavlja nov ustav za rudarski akademiji v Ljubnem in v Pribramu, ki imata odslej ime
„Rudarski (montanistični) visoki šoli“.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Najvišim sklepom z dne 31. julija t. 1. blagovolilo najmilostljiveje odobriti naslednji ustav za rudarski akademiji v Ljubnem in v Pfibramu, ki imata odslej ime „Rudarski (montanistični) visoki šoli“, in naj-blagovoljnejše pooblastiti ministra za poljedelstvo, da izda za imenovani učilišči ukaz, ki uravnava dosego doktorstva rudarskih znanosti, ter jim podeli dovolilo, da smeta njuna vsakočasna rektorja ob akademičnih slavnostih nositi zlato s podobo Njegovega Veličanstva okrašeno častno verižico, ako so za to potrebni novci zagotovljeni, ne da bi se kaj terjalo od državnih financ.
Giovanelli s. r.
Ustav
c. kr. rudarskih visokih šol v Ljubnem in v Pfibramu.
Namen rudarske visoke šole.
§ 1.
Rudarska visoka šola ima namen dodeliti temeljito teoretično in, kolikor je v šoli moči, tudi praktično izobrazbo za rudarstvo in za plavžarstvo s posebnim ozirom na fužine za železo.
§ 2.
Na rudarski visoki šoli je
a)	strokovna šola za rudarstvo,
b)	strokovna šola za plavžarstvo.
Učne stroke in učni, oziroma studijski načrt.
§ 3.
Podstava uredbe rudarskih visokih šol je načelo svobode poučevanja in učenja.
Učne predmete vsake strokovne šole in število ur za predavanja in vaje za posamezne učne predmete ustanavlja učni, oziroma studijski načrt, ki ga odobri minister za poljedelstvo na predlog ali za-slišavši profesorski zbor.
(Slovenipeh.)
55
§ 4.
Ta učni, oziroma studijski načrt je odmerjen za vsako strokovno šolo na dobo štirih let in za do-vršitev obeh strokovnih šol na dobo petih let in podaja red, v katerem je učne predmete v vsaki strokovni šoli z nameravano dovršitvijo samo ene ali obeh strokovnih šol najprimernejše poslušati z ozirom na kolikor moči brzo in temeljito izobrazbo.
§ 5.
S predavanji je združiti tudi vaje in ekskurzije, kjer to zahteva učni namen; ko se končajo predavanja, se narejajo v nadaljnjo izobrazbo v posameznih strokah učna potovanja.
§ 6.
Redni slušatelji, ki hočejo delati državne pre-skušnje, so dolžni poslušati z učnim načrtom predpisane predmete, v kolikor za posamezne od njih ne dokažejo izobrazbe, dobljene že drugod.
Pri tem se jim priporoča, držati se reda predmetov, vzprejetega v učnem načrtu.
Slušatelji in njih vzprejem.
§ 7.
Slušatelji se vzprejemajo z začetkom vsakega tečaja po komisiji, ki je sestavljena iz rektorja in dveh udov, katera voli profesorski zbor iz svoje srede.
Tekom tečaja se vzprejme kdo samo na posebno dovolilo ministra za poljedelstvo.
§ 8.
Slušatelji so redni ali izredni.
§ O-
Kdor hoče, da se vzprejme za rednega slušatelja, mora doprinesti državnoveljavno zrelostno spričevalo od kakega domačega višjega gimnazija ali od kake višje realke.
Kolikor se dâ zrelostno spričevalo nadomestiti s spričevalom kake slično urejene inozemske srednje šole, določi minister za poljedelstvo v porazumu z naučnim minislrom.
g 10.
Za izrednega slušatelja se lahko vzprejme, kdor je dosegel 18. leto in dokaže zadostne osnovne vednosti za razumevanje izbranih predavanj.
Kakor goste sme profesorski zbor na predavanja o posameznih predmetih ali njihove vaje pripuščati može, od katerih se po njihovem stanu in drugih lastnostih lahko pričakuje, da se vsled njihove pripustitve ne bodo kratili nameni pouka; dopuščajo se brez dokaza prejšnjega znanja.
§ H.
Vsi slušatelji se vpišejo v matico in plačajo pristojbino za vpis v matico in učnino, eventualno tudi takso za laboratorije; učnino in takso morajo plačati tudi gostje.
§ 12.
Pristojbino za vpis v matico je položiti ob vzpre-jemu, prav tako pri zopetnem vstopu, ako so se nauki eno leto ali dalje prekinili. Od te pristojbine se ne oprošča.
§ 13.
Redni slušatelji naj plačajo stalno učnino, za izredne slušatelje in goste pa jo je določiti po številu tedenskih ur za predavanje in vaje, za katere so vpisani.
§ 14.
Ako se dokaže siromašnost in dobri učni uspehi, se lahko redni slušatelji (tuzemci) oprosté učnine docela ali do polovice.
O tem odloča profesorski zbor.
§ 15.
Izredni slušatelji in gostje nimajo pravice do oprostitve od plačevanja učnine in do užitka državnih ustanov.
§ 16.
Vsi slušatelji so podvrženi disciplinarnim predpisom, izdanim za rudarske visoke šole.
§ 17.
Podrobnejše predpise o vzprejemu in izstopu slušateljev in gostov, o pristojbini za vpis v matico, o učnim in laboratorijski taksi, o predpisani zgla-sitvi in o potrdilu posečanja kolegijev izda poljedelski minister v posebnih izvršitvenih določilih k temu ustavu.
Preskušnje in spričevala.
§ 18.
Da se preskusi znanstveno-tehnična strokovna izobrazba, dobljena na rudarski visoki šoli, smejo
redni slušatelji vsake strokovne šole delali državne preskušnje, in sicer prvo ali občo državno preskušnjo o osnovnih in obče tehniških disciplinah in drugo državno preskušnjo (strokovno preskušnjo) o učnih strokah, pripadajočih izbranemu ožjemu (rudarskemu ali plavžarskemu) poklicu.
§ 19.
Redni slušatelji imajo nadalje pravico delati posamezne preskušnje iz vseh predmetov, ki so jih poslušali.
§ 20.
Vse ustne preskušnje so javne.
O državnih preskušnjah, opravljenih z uspehom, se izdajajo spričevala o državnih preskušnjah, o posameznih preskušnjah spričevala o napredku.
Natančnejša določila o državnih in posameznih preskušnjah in o izdaji spričeval ukrene minister za poljedelstvo v redu za preskušnje, oziroma v iz-vršitvenih določilih k temu ustavu.
§ 21.
Izredni slušatelji morejo dohiti javna spričevala samo o akademičnem obnašanju in o obisku kolegijev.
Gostje ne dobivajo javnih spričeval.
Dosega doktorstva.
§ 22.
Tisti absolvirani slušatelji rudarskih visokih šol, ki so z uspehom prebili državne preskušnje za eno ali za obe strokovni šoli po redu preskušenj, izdanem na podstavi § 20 tega ustava, lahko delajo stroge preskušnje za dosego stopnje doktorja rudarskih znanosti.
§ 23.
Kako se opravljajo te stroge preskušnje, oziroma kako jih je delati in kako se doseže doklorska stopnja, se uredi z ukazom, ki ga izda minister za poljedelstvo na podstavi tega ustava.
Učiteljstvo.
§ 24.
Poučujejo redni in izredni profesorji, ter plačani docenti in zasebni docenti.
V podporo profesorjev se postavijo adjunkti ali konstrukterji in asistenti.
§ 25.
Redne in izredne profesorje imenuje na predlog ministra za poljedelstvo Njegovo Veličanstvo.
§ 26.
Minister za poljedelstvo imenuje plačane docente in adjunkte, ter pripušča zasebne docente za učne predmete, ki lahko povspešujejo namene rudarske visoke šole, na predlog profesorskega zbora.
§ 27.
Konstrukterje in asistente postavlja za dobo dveh let profesorski zbor, ki si naj izprosi potrdilo ministra za poljedelstvo.
Ko potečeta dve leti, se lahko ta služba prav tako podaljša.
§ 28.
Redni profesorji so gledé čina, prejemkov in službenega razmerja enaki profesorjem tehniških visokih šol.
Oni so v VI. činovnem razredu državnih uradnikov in dobivajo poleg sistemu primerne aktivitetne doklade 6400 K plače, ki se zviša vsakih pet let, katera so prebili kakor profesorji na rudarski visoki šoli ali na kakem slično urejenem, od države vzdr-žavanem zavodu, vštevši do 20. leta tega službovanja, vsakikrat za 800 K (petletnica).
Isto pravico do petletnice utemeljuje službeni čas, prebit v lastnosti rednega profesorja na takem zavodu, katerega ne vzdržuje država, ako se vrši na njem napram rednim profesorjem državnih zavodov popolna vzajemnost vsled izjave, katero dajo vzdrževalci zavoda vladi.
Službeni čas, ki ne ustreza tem pogojem, pride samo tedaj v poštev, ako se je z izrečno izjavo pripoznal za vštevnega v namen povišanja.
§ 29.
Izredni profesorji so v ¥11. činovnem razredu državnih uradnikov in sc nastavljajo ali brez plače ali s 3600 K letne plače poleg sistemu primerne aktivitetne doklade.
Ta plača se zvišuje vsakih pet let do vštevši 10. lela tega službovanja, v ostalem po načelih, veljajočih gledé petletnic rednim profesorjem (§ 28), vsakikrat za 400 K (petletnica).
§ 30.
Vdove in sirote rednih in izrednih profesorjev so gledé preskrbninskih užitkov, ki jim gredo, enake
vdovam in sirotam rednih in izrednih profesorjev na tehniških visokih šolah.
§ 31.
Adjunkti so v IX. činovnem razredu in dobivajo 2000 K plače, ki se zvišuje vsakih pet let, katera so prebili kakor adjunkti na rudarski visoki šoli ali na kakem slično urejenem, od države vzdržavanem zavodu, vštevši do 10. leta tega službovanja vsaki-krat za 400 K (petletnica).
§ 32.
Profesorji in adjunkti dobivajo razen plač sistemu primerne aktivitetne doklade.
§ 33.
Konstrukterji imajo 2400 K in asistenti 1400 K letnega plačila; plačilo asistentov se po dveletnem službovanju (§ 27) v primeru nadaljnje porabe zviša na 1600 K.
Za službena potovanja je dovoljen konstruk-terjem zaračun dnevščin in voznih stroškov po IX. činovnem razredu, asistentom po X. činovnem razredu.
Določila zakona z dne 31. decembra 1896. 1. (drž. zak. št. 8 iz leta 1897.) — po katerih je nepretrgoma pred veljavnostjo ali po veljavnosti tega zakona prebiti službeni čas asistentov na vseučiliščih, tehniških visokih šolah in na visoki šoli za zemljedelstvo na Dunaju ter asistentov, nastavljenih na drugih državnih učiliščih, potem konstrukterjev na tehniških visokih šolah po občih pravilih všteven za pokojninsko ravnanje, ako prestopijo neposrednje v kako drugo državno službo, ki daje pravico do pokojnine — naj slično veljajo tudi za konstrukterje in asistente rudarskih visokih šol.
§ 34.
Izmero prejemkov plačanih docentov določa od primera do primera minister za poljedelstvo.
Vodstvo.
§ 35.
Rudarska visoka šola je podrejena ministrstvu za poljedelstvo kakor najvišjemu rudarskemu oblastvu.
§ 36.
Vodstvo rudarske visoke šole gre profesorskemu zboru, na čigar čelu je rektor.
Rektor ima pravico v svoji poslovni dobi imeti naslov magnificenca.
§ 37.
Profesorski zbor je sestavljen iz vseh pravih rednih in izrednih profesorjev.
' §38.
Rektorja voli profesorski zbor iz rednih profesorjev na dve leti, in potrjuje ga minister za poljedelstvo.
Rektor dobiva 1000 K letne opravilne doklade, in ako je zadržan, ga zastopa njegov prednik v službi (prorektor), oziroma po činu najstarejši profesor rudarske visoke šole.
§ 39.
Za stanje rudarske visoke šole v znanstvenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru je odgovoren
profesorski zbor z rektorjem.
Pravice in dolžnosti rektorja, profesorskega zbora in ostalega učnega osebja se ustanove z navodilom ministra za poljedelstvo.
Pisarniški in knjižnični uradniki in služabno osebje.
§ 40.
Pisarniški in knjižnični uradniki, potrebni za rudarsko visoko šolo, ter potrebno služabno osebje imenuje, oziroma postavlja minister za poljedelstvo.
Njihove dolžnosti se uredé z navodilom.