tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 45 Po πtirih desetletjih se ponovno govori in razpravlja o flraziskovalni akciji« v tedaj πe moËno ruralnem naselju ©enËur pri Kranju. Povod tej oæivitvi je dal prof. Joel Halpern, antro- polog iz Massachusetsa v ZDA, ki se je kljub svojim letom odpravil v Ljubljano, da bi se sreËal z nekdanjimi πtudenti ‡ flraziskovalci« naselja ©enËur in majhne kmeËke vasi Gradenc v Suhi krajini. Gotovo pa ni bil ta povod edini namen njegov- ega obiska v Sloveniji. Raziskave, ki so bile takrat opravljane, so bile kar flinterdisciplinarne«, saj smo bili πtudentje, ki smo jih opravljali, z razliËnih fakultet ‡ tako s filozofske (oddelek za etnologijo, sociologijo, umetnostno zgodovino), s pravne fakultete, fakultete za druæbene vede (novinarstva) itd. Vsako od naπtetih disciplin sta zastopala po en ali dva pripadnika, tako da nas je v ©enËurju raziskovalo πest, nekoliko manj pa v Gradencu. Pozneje sem se velikokrat vpraπala ‡ to vpraπanje sem postavila tudi na letoπnjem sreËanju ‡ po kakπnih kriterijih in po kakπnem naËelu oz. kljuËu so bili za raziskavo izbrani prav ti kraji, zakaj prav v Sloveniji, ko je bilo in je πe danes brez πtevila krajev, ki bi bili morda πe mnogo bolj povedni, vsebin- sko bolj bogati in bolj potrebni raziskovalnih akcij. Vendar se takrat o tem nisem spraπevala. Kot πtudentka, ki se je prebijala skozi πtudij, sem bila, tako kot drugi, prav vesela skromnega zasluæka, ki smo ga dobili za svoje delo. Vpraπanje je tudi po zadnjem sreËanju s prof. Halpernom na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo letos v mesecu maju ostalo odprto V javni razpravi o problematiki sem takrat izpostavila tudi svoje kritiËno mnenje o preskromni vsebinski in podatkovni konotaciji zbranega gradiva, kar sem opraviËevala z naπim tedaj preskromnim poznavanjem naËina zbiranja podatkov, nepoznavanjem sodobnih metod njihovega vrednote- nja in interpretacije itd. Vem, da bi z danaπnjim znanjem in usposobljenostjo to opravila vsebinsko in likovno mnogo bolj bogato in tehtno. Kaj hoËemo ‡ tempora mutantur; πkoda le, da Ëas ne dela veË za nas. Osebno me je takrat zanimal izgled vasi, zakonitosti koloniza- cijskih procesov in njihov vpliv na podobo vasi, zemljiπko razdelitev, velikosti kmetij in kajæ in s tem v povezavi na odraz v socialnem ustroju prebivalstva in naËinu æivljenja. Edinstven je bil tedaj πe precej originalno ohranjen pogled na zgornji del vasi, skozi katerega je po sredi πe po prvi svetovni vojni tekel potok Olπevica, vzdolæ potoka pa je bilo na obeh straneh posa- jeno drevje, ki se je kot fldrevored« ohranilo do danes. Potok je na sredi vasi napajal jezero ‡ flluæo«, ki je dajala naselju izredno slikovitost, hkrati pa je bila tudi zelo uporabna, saj se Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Majda Rupar Fister PROFESOR JOEL MARTIN HALPERN IN ©EN»UR ‡ MISLI IN POMISLEKI ZnaËilna tridelna zasnova ©enËurja (rekonstrukcija po fran- ciscejskem katastru) je kljub veËjim spremembam v zadnjem Ëasu ostala ohranjena vse do danes. Risba: prof. dr. Peter Fister, 1970. SrediπËe vasi, nastalo okrog flluæe«; rekonstrukcija stanja pred prvo svetovno vojno. Risba: prof. dr. Peter Fister, 1970. OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 46 je tu napajala æivina, igrali so se otroci, æenske so tu kot tudi vzdolæ potoka prale perilo, kmeËke stavbe (kot je bila Bvagne- tova hiπa in πe veË podobnih bolj ali manj mogoËnih kmeËkih hiπ), cerkev, meænarija in staro æupniπËe okoli flluæe« pa so to podobo slikovito uokvirjale. Na nekdanjo flluæo« danes spomi- nja le nekoliko razπirjen trg z veËjim kriæiπËem. Opozoriti æelim na veË podobnih srediπËnih vasi z jezerom v sredini ‡ najveËja taka znamenitost je bila πe v Ëasu naπih raziskovanj v Vogljah blizu ©enËurja, v veË kmeËkih vaseh na Dolenjskem in Primorskem (πe danes je flkal« sredi vasi v LuËarjevem kalu na Dolenjskem, voda, s katero so napajali æivino pa je danes le πe kot rezerva za gasilske potrebe …). Posebnost kmeËkih in tudi drugih manjπih domaËij je bila, da so imele obliko stegnjenega doma, kar je pomenilo, da so se vsa poslopja dræala skupaj v eni liniji. Stanovanjsko poslopje se je nadaljevalo v klet (ne podzemeljsko!) ‡ flkewdr« za hrambo krompirja, sadja, kislega zelja, pese kot krme za æivali, in morda πe Ëesa podobnega. Pod isto streho je sledil hlev za govedo in konje, nato pa πe lesen flpod« za seno, slamo in nas- tilj. Nasproti stanovanjske zgradbe je bil navadno svinjak, kar je gospodinji omogoËalo Ëim krajπo pot do praπiËev. DvoriπËe se je na koncu steklo v zeleni pas in njive (imenovane flozare«), ki jih je presekala na obeh straneh domaËij glavni cesti vzporedna gospodarska pot. Ob tej gospodarski poti je bil prostor za veËje πtevilo kajæarskih hiπ in hiπ preuæitkarjev. Za ©enËur je bil zanimiv poseben predel na jugovzhodnem delu naselja, imenovan flKurja vas« ali tudi flTa lesen kot«, ki je bil poseljen (æe v 16. in 17. stoletju) samo s kajæarskim slojem prebivalstva. Podoba kajæarskega naselja se tu do danes ni mnogo spremenila. Posebnost ©enËurja so bili med naπimi raziskavami πe povsem ohranjena oblika in razporeditev naselja iz obdobja agrarne kolonizacije med 12. in 13. stoletjem, ter osrednji del, kjer je bila ohranjena naselbinska zasnova πe iz zgodnjega srednjega veka, kar je posreËeno ohranjeno prav v danaπnji Ëas,1 s tem v zvezi pa nekoliko tudi naËin æivljenja. S πirjenjem naselja so sprva zaËeli neposredni potomci domaËij, sinovi in hËere, ki so imeli na domaËi zemlji moænost zidati hiπe, temu so sledile hiπe, ki so jih zgradili delavci, ki so s ©enËurjani skupaj delali v tovarnah v Kranju (od tod ocena, da je bil v 20. stoletju ©enËur spalno naselje za mesto Kranj). Na severni strani nasel- ja je nastal nov, obseæen stanovanjski kompleks, ki je povezal naselje Srednja vas s ©enËurjem, in tudi velik, nanovo pozi- dan predel ob cesti, ki pelje proti Cerkljam. Novi naseljenci so æe povsem neodvisni priseljenci, ki jim ©enËur omogoËa bodisi prijetno bivalno vzduπje bodisi bliæino komunikacijskih toËk (letaliπËe Brnik) in nenazadnje bliæino glavnega mesta Ljubljane. Tako je ©enËur naglo prenehal biti spalno naselje in ruralni center, saj je danes kmeËkega prebivalstva komaj πe za vzorec. Razvil se je v samostojno obËino in pomembno gospodarsko srediπËe. Namesto prelepih kmeËkih obdelovalnih povrπin so tu posebej izstopajoËe zgradbe, v katerih se izvajajo obrtne in poslovne dejavnosti, trgovina, visoko razvite πportne in rek- reacijske dejavnosti in aktivnosti ter s tem povsem nov naËin æivljenja. Iz navedenih vzrokov bi bilo zelo koristno naselje ponovno raziskati z nekdanjimi in novimi raziskovalnimi metodami, saj se zgodovina nenehno spreminja, bogati in dopolnjuje. Tudi veliko preseneËenje prof. Halperna nad doseæki ene same generacije, ki je dodala novemu naËinu æivljenja povsem nove dimenzije in drugaËne æivljenjske naËine, bo tako bolj spre- jemljivo, spremembe pa po svoji kakovosti primerljive samo s spremembami v najboljπih, v enakih pogojih æiveËih naseljih. VeËkratno dokumentiranje ima velik pomen posebej za zgodovino naselja ©enËurja, njegovih prebivalcev in naËina æivljenja. Le æelimo si lahko, da bi skupina, ki je predstavila izsledke pred πtirimi desetletji zbranega gradiva, to ponovno vzela v obdelavo in razstavila πe kaj veË, kot smo videli na njihovi razstavi v ©enËurju. Kolikor vem, sem bila podpisana edina, ki sem z mnogimi takratnimi informatorji πe dolgo obdræala pristne prijateljske vezi, iz zbranega gradiva pripravi- la πtudijo, jo predstavila πtudentom v seminarju in izdala v obliki prispevka pod naslovom flSocialna struktura ©enËurja v 19. in 20. stoletju in njen odraz v materialni kulturi«. (Kranjski zbornik 1970, 288) Na Oddelku za etnologijo je bila tovrstna obdelava za takratne razmere prava revolucija; povzroËila je veliko seminarskih debat, predavanj in pogovorov. Æal pa je bil med takratnimi flπtudenti raziskovalci« tak primer inter- pretacije in objave osamljen primer. Æal mi je bilo tudi, da teh in takih rezultatov na letoπnji razstavi ni bilo. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 10. 10. 2005 1 Peter Fister, Naselbinske oblike od Jezerskega do Bitenj. V: Kranjski zbornik. Kranj 1970, 268‡287. Danaπnja Pipanova ulica pred zasutjem potoka. Risba: prof. dr. Peter Fister, 1970