Obzor Zdr N 2000; 34: 67-72 67 ODNOS NEGOVALNEGA TIMA DO PROCESA ZDRAVSTVENE NEGE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI »DR. FRANC DERGANC« NOVA GORICA THE ATTITUDE OF NURSING TEAM TOWARDS THE PROCESS OF NURSING CARE IN THE GENERAL HOSPITAL »DR. FRANC DERGANC« IN NOVA GORICA Monika Kalin Vodopivec UDK/UDC 614.253.52:616-083 DESKRIPTOR:: negovalni proces; negovalni tim; bolnišnice splošne Izvleček - Proces zdravstvene nege omogoča sistemaiični pristop k varovancu in reševanju negovalnih problemo.. Z uvajanjem te metode v zdravstvene ustanove želimo doseč,, da se bo izvajala kontinurrana in kakovostna zdravstvena nega. Pričujoči pregledni članek obravnava raziskavo o odnosu negovanega tirna do procesa zdravstvene nege v Splošni bolnišnici »Dr. Franc Derganc« v Novi Gorici. Namen raziskave je ugotoviti mnenje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov o izvajanju procesa zdravstvene nege, poznavanje in vključevanee le-tega v zdravljenee bolnika/varovanca. Študija ee pokazala, je da izvajanje zdravstvene nege po procesu zdravstvene nege lahko tudi problematično, na kar vplivata predvsem starost ter delovni staž medicinskhh sester. Osebnosno se medicinske sestre spreminjaj,, otopevajo, izgorevajo in izkazujejo odtujen odnos do novih spoznanj in napredovajj v zdravstveni negi. DESCRIPTORS: nursing proces;; nursing team; hospitals, general Abstract - The process oj nursing care enables the systematic approach to the client and the solution oj nursing problem.. The goals oj the introduciion oj this method in health institutions is continuous nursing care oj high quality. The present review article analyses the attitude oj the nursing team towards the process oJnursing care in the General Hospital Dr. Franc Derganc in Nova Gorica. The aim oj the research is to Jind out the opinion oj nurses and nursing technicians about the implementation oj the process oj nursing care in the treatment process oj a patient/client. The study revealed that the carrying out oj nursing according to the principles oj the process oj nursing care can be problematic which is in the first place the result oj the age and the length oj working period oj the nurses. Personal changes, apathy and burn out are the reasons Jor alienated attitude towards new knowledge and progress in nursing care. Uvod S pravi1nim razumevanjem svojega dela medicinska sestra razvije zmožnost, da se zna postaviti zase, za svoje bo1nike in za svojo stroko. Večina dneva dela v okviru negovalnega in zdravstvenega tirna, kjer sta komunikacija in koordinacija nadvse pomembni. Pomaga bo1nim v različnih fazah njihove bolezn,, poučuje o zdravju in ugotavlja telesne, duševne, socialne in duhovne potrebe posameznika, družine ali širše družbene skupnosti. Z uvajaneem metode dela - procesa zdravstvene nege v zdravstvene ustanove želimo doseč,, da se bo izvajala kontinuirana in kakovostna zdravstvena nega. Proces zdravstvene nege omogoča sistematični pristop k varovancu in reševanju negovalnih problemo.. Prične se, ko se medicinska sestra sreča z varovancem. Poznaii mora njegovo stanje, odnos do zdravja in pripravljenost za sodelovanje. Vso obravnavo varovanaa mora spremljaii dokumentiranje. S pomočjo procesa zdravstvene nege postane zdravstvena nega dinamičen proces, ki vodi v nenehno prilagajanje in izboljšanje. Namen raziskave Z raziskavo smo želeli ugotoviti mnenje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov o izvajanju procesa zdravstvene nege v stroki, ki je sestavni in pomembni element zdravstvene dejavnosti. Poudarek v raziskavi je bil na poznavanuu procesa zdravstvene nege in pomenu vk1jučevanaa le tega v zdravljenee bolnika/ varovanca. Vzorec in metoda Metoda raziskovalnega dela je bila opisna, študija je bila prospektivna, raziskovalna tehnika je bila anketa. Monika Kalin Vodopive,, diplomirana medicinska sestra, Splošna bolnišnica »Dr. Franc Derganc« Nova Gorica, Šempeter pri Gorici Članek ee raziskovalni del naloge, kije prejela Prešernovo nagrado za študente na Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljan,, za leto 1998 68 ObzorZdrN2000;34 V raziskovalni projekt je bilo zajetih 80 oseb ali 21,7 % (medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov) od vseh 369 oseb, zaposlenhh v zdravstveni negi. Od tega sta bili dve osebi z visoko strokovno izobrazbo, 21 oseb z višjo izobrazbo in 57 oseb s srednjo izobrazb,, in sicer po kriterijih reprezentativnosti in ekonomičnosti iz naslednjih delovnih enot Splošne bolnišnice »Dr.Franc Dergan«« Nova Gorica: - Oddelek za ginekološke bolezn,, - Oddelek za porodništvo, - Oddelek za kirurgijo, - Oddelek za otorinolaringologijo, - Oddelek za internistične bolezni in - Pediatrični oddelek. Raziskovalni instrumenii Anketa Za pridobivanje odgovorov smo pripravili anketni vprašalnik s 15 vprašanii in ga v mesecu oktobru 1998 razdelili 110 delavcem na področju zdravstvene nege. Vprašanaa v anketi so bila postavljena po naslednjih sklopih: splošni podatki - spol, staros,, izobrazba in področje, na katerem anketrrancc dela: ocena splošnih vtisov o delovnem področju: poznavanje proceaa zdravstvene nege: vključevanje le-tega v zdravljenee bolnika/varovanca: pomen dokumentiranja v zdravstveni negi: vrednotenje poklica medicinske sestre. Viri Virov, s katerimi bi dobili neposrednn vpogled v poznavanje metode procesa zdravstvene nege in vključevanje le-te v zdravljenee bolnika/varovanca v Splošni bolnišnici »Dr.Franc Derganc« Nova Gorica, nismo našli. Najpogosteje je zdravstvena nega bolnika/ varovanaa skrita za zdravstvenimi storitvami. Obdelava podatkov Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno statistično metodo in jo grafično ter s pomočjo tabel prikazaii s pomočoo računalniškega programa Excel for Window.. Rezultati Na zgoraj navedene oddelke smo poslaii 110 anketnih vprašalnikov in dobili vrnjenih 80 ali 72,7 %, pri čemer je treba poudariti, da so zajete osebe z nezan--manjem sodelovale v raziskav.. To je potrdllo tudi dejstvo, da se število vrnjenih in izpolnjenhh vprašalnikov ni ujemalo s številom razdeljenih. Ob pregledu izpolnjenosti vprašalnikov smo našli nekaj znakov nedoslednosti, ki kažejo bodisi na časovno stisko bodisi na pomanjkljivo discipliniranost miselnih procesov anketiranih. Starostna struktura Starostna struktura zajetih medicinskih sester je prikazana v tabeli 1. Tab. 1. Starostna struktura sodelujočih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Starostna skupina Število Strukturni delež (%) do 191et 2 2,5 20-29 let 33 41,25 30-39 let 29 36,25 4Q-49 let 11 13,75 50 in več let 5 6,25 Skupaj 80 100 Povprečna starost v zajeti skupini je 35 let. Od 80 oseb je 77 oseb ženskega spola, 3 pa moškeg.. Od vseh zajetih je 2,5 % oseb z visoko strokovno izobrazbo, 26,25 % z višjo izobrazbo in 71,25 % s srednjo izobrazb.. lzobrazba srednaa _ ^^^^^^^^^^^^^^^HHMBBi višja _^g^HH 0% 20% 40% 60% 80% Sl. 1.lzobrazbapopulacije. Izobrazbena struktuaa delavcev na področju zdravstvene nege kaže, daje od 80 anketrranhh 57 ali 71, 25 % zaključilo program srednje zdravstvene šole, 21 ali 26,25 % višješolski program in 2 ali 2,5 % visokošolski strokovni program. Delovno področje anketiranca V anketi so sodelovali delavci različnih delovnih področij. Z oddelka za ginekološke bolezni je sodelovalo 16,25 % anketirancev, z oddelka za porodništvo 11,25 %, z oddelka za kirurgjjo 33,75 %, z internistič-nega oddelka 27,5 %, z oddelka za otorinolaringologijo 6,25 % in s pediatričnega oddelka 5 % anketrrancev (sl. 2). Splošni vtisi O delovnem področju anketiranca Odgovoii anketrrancev so temeljili na postavkah. Mnenja posameznikov so različn.. Največ anketiran- Kalin Vodopivec M. Odnos negovalnega tirna do zdravstvene nege v Splošni bolnišnici »Dr. Franc Dergan«« 69 Sl. 2. Delovna področja anketirancev. cev moti, ker je njihovo delo preslabo plačano, nekateri menijo, daje njihovo delo postalo rutinsko, delo z bolniki pa nikogar ne obremenjuje, kar dokazujejo odgovori vseh 80-ih anketirancev, čeprav jih le nekaj meni, da je delo na oddelku utrujajoče, naporno in zahtevno. Rezultati so prikazani v tabeli 2 in grafično (sl. 3), na podlagi števila odgovorov na devet postavk, pa je izračunnn strukturni delež. Postavka 1: V službi sem samo zato, da zaslužim. Postavka 2: Na delovnem mestu prihaja pogosto do nesporazumov. Postavka 3: Moti me, ker je moje delo preslabo plačano. Postavka 4: Delo na oddelku je utrujajoče, naporno in zahtevn.. Postavka 5: To delo je zame že rutina. Postavka 6: Opravljam delo, ki presega mojo izobrazbo. Postavka 7: Delo z bolniki me ne obremenjuje, z njimi rada komuniciram in sodelujem. Postavka 8: S sodelavii imamo pozitiven medsebo -ni odnos in se med seboj spoštujem.. Postavka 9: Na svojem področju sem profesionalka. Tab. 2. Splošni vtisi o delovnem področju. Postavka Število odgovorov (vsi anketiran)) Strukturni delež (%) 1 8 3,6 2 7 3,1 3 31 13,9 4 15 6,7 5 23 10,3 6 11 4,9 7 80 36 8 27 12,1 9 21 9,4 Skupaj 223 100 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 26 ali 32,5 % anketrrancev meni, da ima v službi dovolj časa, da bolniku/varovancu zagotavlja individualno in celovtto zdravstveno nego. Večina anketrancev, 54 ali 67,5 %, pa meni, daje bolniku/varovancu potrebno zagotoviti individualno in celovtto zdrav- Sl. 3. Grafični prikaz rezultatov o splošnih vtisih o delovnem področju (od 1-9 so postavke.. stveno nego, vendar za to ni vedno časa. Nobeden pa ni odgovoril nikalno. Poučenost o metodí procesa zdravstvene nege Z metodo procesa zdravstvene nege so bili vsi anketiranci že seznanjeni, vendar le 12 anketirancev ali 15 % le-teh meni, da so dovolj poučeni o tej metod.. Večina, 68 anketrrancev ali 85 % le-teh, pa meni, da o tej metodi niso dovolj poučen.. 12 anketirancev, ki menijo, da so o njej dovolj poučen,, si je to znanje pridobilo na strokovnem izpopolnjevanju, to je 50 % anketrrancev, 33,3 % anketrancev si je pridobilo znanje v šoli, 16,7 % pa se je o njem poučllo na delovnem mestu. Od 68 anketirancev, ki niso dovolj poučeni o tej metod,, se jih 5,9 % ne želi o njej še kaj naučiti. 94,1 % anketrrancev bi se o njem želelo še kaj naučiti. Od tega jih 35 ali 54,7 % želi pridobiti znanje na predavnju, ki ga organizira bolnišnica v okviru zdravstvene nege, 16 ali 25 % na strokovnem seminarju, 7 ali 10,9 % iz učne literature in 6 ali 9,4 % anketrrancev, ki se želijo o tem še kaj naučiti želi, da jih o tem pouči vodilna medicinska sestra. Rezultati so grafično prikazani na sliki 4,56 6, 7. Vključevanje metode procesa zdravstevene nege v zdravljenje bolníka/varovanca Anketiranci so na vprašanee odgovarjali po določenih postavkah, ki so se nanašaee na njihovo pozitivno in negaiivno mnenje. Olede na število odgovorov na določeno postavko je izračunnn strukturni delež. Možnih je bilo več odgovorov. Rezultati so prikazani v tabelah 3 in 4. Anketirancev, ki imajo negaiivno mnenje o vključevanju procesa zdravstvene nege v zdravjjenee bolnika/ varovanca, oe 21 ali 26,25 %. Anketirancev, ki imajo o tem pozitivno mnenje, paje 59 ali 73,75 %. Iz rezultatov je razvidno, da medicinskim sestram in zdravstve- 40% 70 ObzorZdrN2000;34 SI. 4. Poučenost o metodi procesa zdravstvene nege. Sl. 6. Ali se želijo o njem še kaj naučiti? SI. 5. O tem so se poučili: A-v šoli; B - na strokovnem izpopolnjevanju; C-na delovnem mestu. Sl. 7. Kje se želijo poučiti? A-na predavanju, ki ga organizira bolnišnica v okviru zdravstvene nege; B - na strokovnem seminarju; C - iz strokovne literature; D -želim, da me o tem pouči vodilna medicinska sestra. nim tehnikom primanjkuje znanja in izkušenj o procesu zdravstvene nege, prav tako pa ni dovolj usposobljenega kadra, ki bi to vodil in izvaja.. Hkraii pa medicinske sestre menijo, da bi bila zdravstvena nega bolnika/varovanca učinkovitejša, popolnejša in kontinuirana, njihovo delo pa dokumentirano in vrednoteno. Postavkal: Ne, ni potrebn,, saj zdravniki predpisujejo zdravljenje. Postavka 2: Ne, nima smisla, to je le izguba časa. Postavka 3: Ne, ker ni dovolj usposobljenega kadra, ki bi to vodil in izvaja.. Postavka 4: Ne, ker mi primanjkuje izkušenj in znanja o procesu zdravstvene nege. Postavka 5: Ne, ker ni dovolj pripomočkov in ustreznih pogojev za izvajanje zdravstvene nege po procesu zdravstvene nege. Postavka 6: Ne, ker me to ne zanima. Postavka 7: Da, bolnika/varovanca bi obravnavali celostno; s psihičnega, fizičnega in duhovnega in socialnega vidika. Postavka 8: Da, vendar bi morala kaj več slišati o tem. Postavka 9: Da, za bolnika/varovanca bi bilo to zelo pozitivn;; namenila bi mu več časa in več bi mi zaupa.. Postavka 10: Da, moje delo bi bilo dokumentirano in vrednoteno. Postavka 11: Da, zdravstvena nega bolnika/varovanca bi bila bolj učinkovita, popolnejša in kontinuirana. Tab. 3. Vključevanje metode procesa zdravstvene nege v zdravljenje bolnika/varovanca. Postavka Število odgovorov Strukturni de1ež (%) 1 11 3,7 2 17 5,8 3 19 6,5 4 21 7,2 5 13 4,5 6 4 1,4 7 41 14 8 29 9,9 9 32 10,9 10 47 16 11 59 20,1 Skupaj 293 100 Večina medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov meni, da bi zdravstevoo nego po metodi procesa zdravstvene nege morale izvajaii medicinske sestre (to je Kalin Vodopivec M. Odnos negovalnega tirna do zdravstvene nege v Splošni bolnišnici »Dr. Franc Derganc« 71 mnenje 32 anketrrancev ali 40 %), 31 ali 38,75 % anketirancvv meni, da bi to moraii izvajaii oboji, medicinske sestre in zdravstveni tehnik,, le 17 anketirancev ali 21,25 % pa meni, daje to delo zdravstvenih tehniko.. Na vprašanje, »Kaj menite, da omogoaa proces zdravstvene nege?«, je bilo možnih več različnhh odgovorov. Večina medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov se strinja, da s procesom zdravstvene nege lahko zadovoljimo bolnikove/varovančeve potrebe in mu nudimo kakovostno zdravstveno nego, zagotovmo ohranitev zdravja, vrnitev zdravja ali mirno smrt ter s to metodo 1ahko dobimo zanes1jivo oceno stanja bolnika/varovanca in izražene njegove potreb.. Rezultati so prikazani v tabeli 4, z izračunanim struktunim deležem glede na določene postavk.. Postavka 1: Medicinska sestra se nauči razmišljati. Postavka 2: Dobimo zanesljivo oceno stanja bo1nika/varovanca in izražene njegove potrebe. Postavka 3: Lahko postavimo negovalno diagnozo. Postavka 4: Lahko naredimo načrt zdravstvene nege glede na potrebe bolnika/varovanca. Postavka 5: Lahko zadovoljimo bo1nikove/varovančeve potrebe in mu nudimo kakovostno zdravstveno nego. Postavka 6: Lahko vrednotimo dosežke zdravstvene nege in se tako strokovno izpopo1njujemo. Postavka 7: Dosežemo bo1jši, lažji in učinkovitejši nadzor kakovosti zdravstvene nege. Postavka 8: Dosežemo bo1jše, 1ažje vrednotenje poklicev v zdravstveni negi. Postavka 9: Lahko raziskujemo nepravilnosti. Postavka 10: Dosežemo - zagotovimo ohranitev zdravja, vrnitev zdravja a1i mirno smrt. Postavka 11: Vključimo posameznika, družino ali širšo skupnott v zdrav1jenje. Tab. 4. Kaj zagotavlja proces zdravstvene nege? Število odgovorov Strukturní delež (%) Postavka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 71 21 53 78 25 37 19 69 76 32 2,4 14,4 4,3 10,8 15,8 5,1 7,5 3,9 13,9 15,4 6,5 Skupaj 493 100 Od 80-ih ee 27 ali 33,75 % anketrrancev menilo, da dokumentiranje v zdravstveni negi ni potrebn,, 49 ali 61,25 % anketrrancev je menilo, daje dokumentiranje potrebn,, 4 ali 5 % pa jih je odgovorilo z »ne vem«. Na vprašanje, ali anketrranii dokumentirajo zdravstveno nego, ki jo nudijo bolniku/varovancu, je bilo 29 ali 36,25 % pritrdilnih odgovorov, 34 ali 42,5 % je to zanikalo, 14 ali 17,5 % jih ne ve, 3 a1i 3,75 % pa menijo da to ni potrebn.. 71,25 % ali 57 anketrrancev ceni svoj poklic, 15 % a1i 12 ga ne ceni 13,75 % ali 11 anketirancev pa meni, da njihov poklic ni dovolj cenjen. 17,5 % anketirancev dovolj komunicira z bolnikom/ varovancem, 23,75 % jih ne komunicira dovo1j z bolnikom/varovancem, 58, 75 % pa za to nima časa. 53 ali 66,25 % anketirancev meni, da so profesonalci na svojem področju, 14 ali 17,5 % jih meni, da niso, 13 ali 16,25 % paje odgovorilo z ne vem. Od teh bi jih Ie 44,5 % želelo biti profesionalci na svojem področju. Razprava lz raziskave je razvidno, da izvajanee zdravstvene nege po procesu zdravstvene nege nedvomno predstav1ja problem, pri čemer imata ve1ik vp1iv starost ter delovni staž medicinskih sester. Osebnostno se medicinske sestre spreminjajo, otopevao,, izgorevajo in kažejo odtujen odnos do novih spoznanj in napredovanj v zdravstveni negi. Pogosto se tu pokaže rutina pri delu zaradi do1goletnih delovnih izkušen,, pomanjkanje energjje zaradi starostnih sprememb in enoličnosti, ki jo medicinske sestre čutijo pri delu. Tej problematiki se bomo moraii še posebej posvetiti, nedvomno znotraj zdravstvene službe. Potrebni bodo dobra organizacija del, primerni dogovoii o skupnih ciljih, pozitiven pristop k reševanuu problemov, načini motivira-nja medicinskih sester in podobno. V bolnišnici niso dovolj poučeni o tem, kakšna je vloga dobre informacije, kakšen vpliv imajo sistemi vodenja in kako motivirati ljudi. Timsko delo tukaj pogosto sploh ne zaživ.. Vsako informacijo, ki jo dobimo na delovnem mestu, je potrebno interpretirati zelo previdn.. Na interpretacjjo zelo vpliva zadovoljstvo pri delu, razoseb-ljanje, identifikacija z bolnikom in iskrenott pri odgovorih. Pretok informacij negovalnega kadra je preslab za dobro delo in počutje. Na delovnih mestih je premalo priložnosti za odkrite, dobronamerne razgovore, preveč je kritik in žaljivih pripomb, premalo pa pohval ter spodbud in zato medicinske sestre pogosto obremenjujeoo emocionalni problem.. Na podlagi tega medicinska sestra ne more uspešno obv1adati problemvv bo1nikov, ne more doseči intenzivnega stika z bolnkom in tako v stiku z bolnikom ne more ustvariti prijetneg,, sproščenega vzdušja. Zato je potrebno poudariti, da se na račun obremenjenosti pri delu, nekakovost-no organiziranega in osebno neizpolnjenega prostega časa, nerealnega in neidealiziranega poklicnega odnosa dogaja na delovnem mestu veliko nevšečnih sprememb. Medicinske sestre zaradi svojega dela čustveno oto- 72 ObzorZdrN2000;34 pevajo, bolniki jim včasih zbujajo občutke krivde, celodnevno delo z bolniki paje zanje zares naporno. Rezultaii raziskave nikakor niso obetavn.. Sklep Pri raziskavi seje bilo mogoče izogniti težnjam po socialno sprejemljivejših odgovorih. Podatki nas lahko nedvomoo opozorijo na številne, pri nas strokovno še ne dovolj obdelane pojave. Pri tem se velja vprašaii o samokritičnosti anketiranaa in zmožnosti soočanja le-tega s problemom. Ali bo na tak način proces zdravstvene nege sploh kdaj »zaživel«? Vse te ugotovitve zahtevajo spodbuditev učenja in osebnostne rasti posameznika. Tema o metodi procesa zdravstvene nege pa zahteva še nadaljnee raziskave. Zahvala Za vzpodbudo in pomoč se prisrčno zahvaljujem mentorjema naloge: prof. dr. Božu Kralju, dr.med., viš. svetniku in gospe Mihaeli Skoberne, v. m. sr., specialistki za supervizi-jo. Literatura 1. Bohinc M, Cibic D. Teorija zdravstvene nege. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 1995: 75-84. 2. Grbec V. Etika v zdravstveii negi. Zdrav Obzor 1992; 26: 3-6. 3. Kisner N, Rozman M, Klasinc M et a!. Zdravstvena nega. Maribor: Založba obzorja, 1998. 4. Peric HK. Dokumentiranje zdravstvene nege. Zdrav Obzor 1997; 31: 115-26. 5. Uvod v študij negovalnih diagnoz. Maribo:: Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 1993: 97-116. 6. WHO. Proces zdravstvene nege in dokumentiranje. Maribo:: Kolaboraiivni center SZO za primarno zdravstveoo nego, 1995.