Leto I.
Ljubljana, torek 17* junija 1919.
Ste v. 127.
VEČERIH UST
NEODVISEN DNEVNIK ■¥" posamezna številka W vinarjev,
Cene po pošti: za celo leto K 40'— za polleta . K 20’— za četrt lela K 10'— za 1 mesec K 3’5Q
Zb Ljubljano mesBčno 3 H.
Uredništvo In up ra vrt. Kopitarjeva ulica št. 6.
Uredn. telefon Stev.50.
Dr. Korošec predsednik glavne zadružne
zveze.
Zborovanje jugoslovanskih zadružnih zvez.
Bclgrad, 16. junija. Skupščina glavne zadružne zveze je izvolila za upravitelja Mihajla 'Abramoviča, upravnika glavne zveze srbskih poljedelskih zadrug. Skupščina je soglasno sprejela resolucijo, ki pooblašča upravni odbor, naj prouči vprašanje osnovanja osrednje ladružne banke. Upravni odbor, ki se je konstituiral takoj po zaključni skupščini, je izvolil nastopno upravo za prva 3 leta: za častnega
predsednika dr. Simo Lozaniča, vseučiliškega profesorja v Belgradu, za predsednika dr. Antona Korošca, predsednika Zadružne zveze v Ljubljani in ministra za prehrano, za prvega podpredsednika Ivo Antičeviča, upravnika zadružnega saveza v Splitu, za drugega podpredsednika Ivana Zujoviča, predsednika kraljevske srbske akademije v Belgradu*
Francoski list o Koroški.
General de Lacroix piše 2,0. t. m.: Avstrijske čete so bile začele boj z jugoslovanskimi na koroški fronti med Beljakom, Celovcem in Mariborom. Jugoslovanske čete so bile prisiljene, umakniti se, in Avstrijci so bili zavzeli vrhove Karavank, ki so tvorile bivšo korolansko mejo. Prikazali so se celo preko Ljubeljskega prelaza in na poti iz Celovca v Kranj. Glas je šel o nedavni zasedbi Celovca po Jugoslovanih, a vest še ni potrjena. Katera stranka je začela sovražnosti? Verjetno je, da ni mogla nobena čakati križem rok na odločitve mirovne konfeience, ki se v ostalem še ni izrekla. Bodi temu karkoli, treba je pripo-znati vestnost, s katero skuša konferenca naj-
bolje rešiti vprašanje novih granic in združiti koristi vojaške varnosti v novih državah z narodopisnimi razmerami v teh pokrajinah, kjer se dotikata naroda različnega plemena in jezika. Nočem posegati predaleč; kakorkoli pa so zanimivi plemenski razlogi, vendar bi ne imeli popolnoma prevladovati. Nova jugoslovanska država mora namreč imeti na tem delu svoje meje potrebne vedno vojaška jamstva. Poglejmo samo pazljivo na zemljevid in prepričamo se, da je možno spojiti oba vidika. Od Rožka do Dravograda, depresija Vrbskega jezera in dolina Krke, če bi se določile kot meja, bi odgovarjale temu namenu. P. P.
Odgovor na nemške protipredloge izročen. Nemčija ima čas do 21. t. m.
LDU. Ljon, 16. junija. (Brezžično.) Kakor poroča »Tempsc, je bil izročen odgovor zaveznikov na nemške protipredloge brez vsakršnih ceremonij. Petdnevni rok, v katerem mora Nemčija odgovoriti, poteče v soboto, 21. junija popoldne in obsega tudi one tri dni, ki morajo poteči med odpovedjo premirja in pričetkom sovražnosti. Ako izjavi
nemška vlada pravočasno, da hoče podpisati prenarejene mirovne preminarije, se bo v ponedeljek ali v torek po poteku roku mirovna pogodba svečano podpisala v dvorani 3>Ga-lerie des glaces« na versailleskem gradu. Navzoči bodo vsi delegatje aliiranih in asociira-nih držav, ki so zastopane na mirovni konferenci. —
Radič v zvezi z Italijo.
-1 LDU. Belgrad, 16. junija. V belgrajskih političnih krogih se govori, da so prišli v peset dokumenta, ki težko kompromitira Stje-
pana Radiča in dokazuje njegove zveze z Italijo. Dokument se bo izročil še tekoči teden javnosti potom parlamenta.
Usoda ruske carske družine.
LDU. Berlin, 16. junija. (DunKU.) Na-pram vestem zadnjih dni, da ruska carica še tivi in da je v varnosti, poročajo tukajšnji
listi, da potrjuje neko tajno poročilo iz Moskve z vso odločnostjo smrt carske družine. Car je bil pred smrtjo zelo razburjen in je
psoval svoje nasprotnike. Bil je ustreljen/ Njegovo truplo so v zaboju poslali v Kremelj v Moskvi, kjer so ljudje, ki so ga dobro poznali, ugotovili njegovo istovetnost, nakar so truplo sežgali. Carica po prvem strelu še ni bila mrtva. Padla je na kolena in klicala z povzdignjenimi rokami:	»Godi	se	čudeži
Jaz še živim!« Prestolonaslednika je zadelo 7' krogel, preden je izdihnil.
Ljudska slavnost v Srbiji.
Na binkoštno nedeljo se je odkrila v selu Bariču blizu Obrenovca v vaški cerkvi spominska plošča 287 vojakom iz treh malih občin, ki so padli v svetovni vojni. Slavnosti se je udeležil tudi regent, dalje podpredsednik ministrskega sveta dr. Korošec, minister Pri-bičevič, vojvoda Mišič, podpredsednik Narodnega predstavništva dr. Jankovič s hčerko in več odličnih oseb iz Belgrada. Slavnost je bila prav prisrčna. Po cerkvenem govoru, kjer je imel pop lep govor o pomenu slavnosti in o ujedinjenju naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bil obed v posebnem iz zelenja zgrajenem prostoru, kakor pri nas na novi maši. Zanimivo je bilo opazovati regenta pri občevanju z ljudstvom. Govoril je z vsakim kmetom, naj je bil tudi po svoji obleki prav malo pripravljen za tako avdijenco, mu podal roko in si zapisal želje, ki so se mu izrazile. Poznalo se je, da živi v regentu še tisti ljudstvo družeči duh, ki je zbral okrog Kare Gjorgja pred 100 leti srbsko rajo in jo vodil v zmagonosne boje po načelu: Vsi za enega, eden za vse. Enako domače se je razgovarjal med priprostim kosilom tudi z imenovano gospodo iz Belgrada.
Narodno predstavništvo.
Belgrad, 16. junija. V sobotni seji narodnega predstavništva se je razpravljalo o zakonskem predlogu glede polnoletnosti. Zakon je bil v drugem čitanju sprejet s 143 glasovi. Nato je poroče« valeč dr. Žarko Miladinovič poročal o načrtu za-* kona glede državljanstva. Socialist Kristan je govoril proti 6. členu načrta, s katerim se ministru za notranje stvari daje na prosto, da more prisiliti ljudi tuje narodnosti, ki žive že nad 50 let v naših pokrajinah, da se izselijo iz države. Treba je ve5 tolerance in bi moral zakon pospešiti konsolidacijo s tem, da se pritegne tujce v našo državo. Mi bomo dobili več mest s tujimi narodnostmi, ki jih ne moremo pustiti v negotovosti dveh let, ali izgube pravico bivanja v naši državi ali ne. Dr. Ladislav Polič (narodni klub) izjavi, da bo glasoval za! načrt. Radikalec Ilija Ilič odobrava zakonski načrt. Dr. Voja Marinkovič (demokratska zajednica) zagovarja zakonski načrt ter povdarja, da ne smemo biti liberalni v našo škodo in v tujo korist. Končno je minister dr. Kramer razlagal potrebo, da se je predložil ta zakonski načrt, zlasli ker je vprašanje državljanstva v naši državi zelo zapleteno. Tujcem, ki so došli v deželo kot nemška avantgarda, smo dali najširšo možnost, da se izselijo. Kar, se tiče državljanstva ljudi v okupiranih krajih, pravi, da je jasno, da jih smatramo za nuše, toda ne
/noremo sprejeti v zakon, ako bi jih mirovna konferenca proglasila za državljane Italije. _Nato se je seja zaključila in dotočila prihodnja se|* v ponedeljek.
Spor med Protičem in Pribičevičem.
LDU. Zagreb, 16. junija. »Hrvat« javlja Iz Belgrada, da se je včeraj sestal ministrski svet v prvi vrsti zato, da se poravna ministrski spor, ki je nastal v zadnji seji ministrskega sveta. Spor med ministrskim predsednikom Stojanom Protičem in ministrom za notranje stvari Svetozarjem Pribičevičem je nastal zato, ker je ministrski predsednik zahteval, naj ministri ne hodijo na strankarske shode.
Razdor mod hrvatskimi socialisti.
LDU. Zagreb, 16. junija. Zdi se, da je
Sed tukajšnjimi socialisti došlo do razkola, osedanja stranka razpade na dvoje, na novo komunistično stranko ter dosedanje socialno demokratično stranko pod vodstvom Korača in Bukšeta. Komunistično stranko vodi dosedanja zagrebška politična organizacija, tako da bodo morali socialni demokrati osnovati novo organizacijo. Ta razkol ne bo ostal brez upliva na strokovno organizacijo in je mogoče, da pride tudi v njej do razkola.
% Boji na Slovaškem.
! LDU. Praga, 16. junija. (CTU.) Situacijsko poročilo. — Mažari so včeraj obnovili napade, niso pa nikjer uspeli. — Armadna skupina IIennoque: Zapadno Sabinova in severovzhodno Margoceana (?) smo odbili sovražne napade. V odsekih Rožnava in Tisovec se je sovražnik moral umakniti proti jugu. Tisovec je v naših rokah. Armadna skupina Mittelhauser: Zapadno Levice smo zavrnili močen napad sovražnika.
Ogrske meje.
’ LDU. Pariz, 15. junija. (CTU.) Ministrski predsednik Clemenceau je v Budimpešto in Prago poslal brzojavko, kjer sporoča češko-ogrslce in rumunsko - ogrske meje. Dejanski stan se ne priznava, vsled česar so nadaljnji boji brezuspešni. Mažarske čete se morajo umakniti na Ogrsko. Cehi ne smejo nadlegovati umika. Kljub povelju entente se mora zasedeno ozemlje izprazniti.
Odnosa ji med Ukrajino in Rumunijo prekinjeni.
LDU. Dunaj, 13. junija. (DunKU. - Zakasnelo.) Ukrajinski tiskovni urad javlja: Kakor poročajo, je zaradi rumunskih vpadov v vzhodni Galiciji odpotoval vodja izredne ukrajinske misije v Bukarešti, Jurij Gasenko, s člani misije iz Bukarešte. Odnošaji med Ukrajino in Rumunijo so bili 4. junija uradno prekinjeni. Gasenko je s svojim spremstvom odpotoval preko Trsta in Švice v Pariz.
Kritičen položaj.
LDU Lyon, [16. junija. (Brezžično.)' Iz okolice sveta treh poročajo, da je postal političen položaj na Angleškem, Francoskem in v
Italiji zaradi rovarjenja radikalnih časnikarjev zelo kritičen. Cenzura podpira nehotč nemire, ker seje povsod nezaupanje, kljub temu, da ima naročilo, zatreti samo nezmiselne članke o mirovni konferenci in o uporih v vojski in mornarici. Angleški gospodarski krogi se strastno zavzemajo za koncesije Nemčiji, da bi rešili Evropo pred revolucijo. Od prejšnjega tedna na 12. t. m. odložene interpelacije v francoski zbornici so vzbudile viharne prizore. Uspeh ni znan. Clemenecuu-jevo stališče Se smatra kot omajano. Svet Četvorice se je 12. t. m. posvetoval o položaju na Ogrskem. Sodijo, da je Ogrska dobila od popolnoma nepričakovane strani pomoč, kar je oduošaje v svetu štirih precej zmedlo.
Zveza narodov in Nemčija.
LDU Lyon, 16. junija. (Brezžično.) Iz ameriških krogov poročajo, da je sprejetje Nemčije v zvezo narodov glavni predmet razprav sveta četvorice. Wilson in Clemenceau sta za to, da se Nemčija sprejme v zvezo narodov v pomejšem roku, ako bo po podpisu miru pri izvedbi pogojev pokazala dobro voljo. Llovd George pa je nasprotno še vedno za takojšnje sprejetje. Sodijo, da bo obveljalo Wilsonovo stališče. Kar se tiče nemško-rusko-japonske zveze ki naj bi se osnovala po posredovanju Nemčije v primeru, ako se ne sprejme v zvezo narodov, sodijo strokovnjaki, da bodo Japonsko nadzirale v zvezi naradov druge vlasti. Rusijo bodo nadzirovale s tem, da bodo podpirale Kolčakovo vlado, nemške spletke v Rusiji pa se bodo nadzirale z ustanovitvijo Poljske, ki Je za zvezo narodov velikega pomena. Možnost, da Nemčija miru ne bo podpisala, se ne smatra za resno, toda razpoloženje med francoskim delavstvom je zelo resno ter je mogoče, da bo položaj Evrope v bližnji bodočnosti postal grozen, ako se gibanje med francoskim delavstvom še bolj razširi.
Iz pokrajine.
k Dr. Ignacija Kobala, stolnega vikarja v Gorici, so Italijani pred tednom izpustiti iz zapora, kamor so ga vrgli brez povoda pred nekaj tedni.
k I* nemškega ujetništva je pobegnil nadporočnik Makso Peterlin, ki so ga zajeli Nemci ob koroški katastrofi v St. Jakobu v Rožu.
k »Golica«. Slovensko planinsko društvo je prevzelo od sekvestra v oskrbo kočo nemškega planinskega društva, katero otvori dne 19. junija t. L Oskrbo je prevzel gospod Fr. Markež, znani oskrbnik Kadilnikove koče. Preskrbljeno je s pijačo in jedjo kar najbolje. Flora na Golici je sedaj v najlepšem razvitku. Kadilnikovo kočo je S. P. D. začasno radi re-noviranja zatvorilo.
k Vilfanova koča na Bcgunjšici je bila koncem maja t. 1, deloma izropana, tatovi so odnesli večino odej in nekaj kuhinjske posode. Odboru Radovljiške podružnice S. P. D. pa se je posrečilo vse ukradene predmete nadomestiti z novimi, tako da je sedaj koča popolnoma opremljena, in najde turist v njej vso komoditeto. Oskrba koče je izvrstna in se lahko obiskovalcem postreže z raznovrstnimi jedili in pijačami. Ob nedeljah bodo na razpolago tudi mesnate jedi. Turisti, ki so bili na Begunjšici v nedeljo, dne 15. junija, so bili polni polivale nad izborno postrežbo in zmer-
nimi cenami. Cena vinu, ki je prvovrstno, j« 16 K (belo) in 14 K (rdeče) za liter. Pričakuje se, da bodo planinci znali upoštevati skrb podružničnega odbora in se odzvali z obilnim obiskom, tembolj, ker razvija lepa Begunjšica sedaj vse bogastvo svoje lepe flore.
k Čebelarski tečaj v Radovljici se vrši to soboto in nedeljo 21. in 22. junija 1919 v šoli od 9. ure dopoldne dalje. Pogovorili so bomo zlasti o čebelnem življenju, o čebela* renju v kranjičih in Žnideršičevem panju, o kupčiji z živimi čebelami, o čebelarenju na med itd. Vsaka važnejša zadeva se bo tudi praktično razkazovala. Predavala bosta znana strokovnjaka Okorn in Slapšak. Tečaja se naj udeleže vsi podružnični Člani. Vabljeni so pa na tečaj tudi čebelarji iž sosednih podružnic, — Odbor.
k Utihotapljen je »ožigosanega denarja z Reke. V Baker je došel v nedeljo reški odvetnik dr. Bliihweis, pri katerem so našli pri pregledovanju 75.000 nežigosanih kron. Reška policija je prijela več oseb, ki so se bavile z žigosanjem denarja s ponarejenimi žigi.
k O čekovnem prometu. Razen blagajnikih in inozemskih čekov imamo tudi skupne čeke. Te vrste čekov je pri nas še malo znana, dasi se v navadnem prometu lahko zelo pogosto rabijo. Do sedaj so se jh posluževali navadno le uradi. Urad je moral n. pr. izplačati prvega svojim dvajsetim ali tridesetim uslužbencem mesečno plačo. Namesto, da bi izgubil en uradnik cel dan s tem, da bi hodil od uslužbenca do uslužbenca in jim razdeljeval plačo, napiše urad jeden sam ček za vsoto, ki je tako velika kakor plača vseh uslužbencev pri tem uradu skupa. Čeku priloži seznam, v katerem so navedeni posamezni uslužbenci po imenu in bivališču in koliko plače prejme vsak izmed njih. Tiskovina- za seznam se dobi pri čekovnem uradu. Vsota na tem seznamu je seveda jednaka vsoti, ki je navedena na čeku. Seznam mora biti ravno tako podpisan kakor ček. Dotični urad pošlje ček in seznam skupaj čekovnemu uradu in s tem je izvršeno vse njegovo delo. Vse ostalo pa izvrši čekovni urad sam. Ta namreč odpiše vsoto, ki je navedena na čeku, od movine dotičnega urada ter pošlje posameznim uslužbencem po poštnino prosti nakaznici zneske, kakor jih je navedel v seznamu.
k Trgovske zadeve. Tvrdke, ki se zanimajo za uvoz raznovrstnih izdelkov iz železa, strojev, godbenih instrumentov, kemičnih produktov, barv, jestvin, olja, voska in drog iz Amerike, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice naslov neke importne tvrdke, ki namerava takoj, ko bo sklenjen inir, otvo-riti v naši državi svojo podružnico. Dotičua tvrdka omenja v svojem dopisu, da naj bi interesenti že sedaj stopili z njo v dopisovanje* Tvrdkam, ki hočejo stopiti v trgovsko zvezo z neko tovarno za motvoz in čevljarsko prejo v, Svlci, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled ponudba dotične tvrdke.
Iz Ljubljane.
1 »Madamme Butterfly« v opernem gledališču. Če primerjamo to opero s svojima naj-boljšima tovarišicama te sezije, »Žonglerjem« in »Jevgenijem Onjeginom«, ne vemo, kam bi jo postavili. »Žongler« je po svoji glasbeni dovršenosti boljši, a »Madamme Butterfly« ima tako krepko dramatizacijo, kakor malo-« katera druga opera. Igrana ni bila najboljše, ali vsaj tako dobro ne kot »Žongler«. Opazili pa »mo, da je bila prva repriza boljša kot pa premijera, tako v petju ko v sceneriji. To velja posebno za glavni moški vlogi, ki nas sta to pot zadovoljili. Napredka nismo opazili pri »Madamme Butterfly« sami, da ne omenjamo
oeameznih nedostatkov. Na ti vlogi sloni cela >pera. Z njo se dvigne ali pade. Radi priznano, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, n se je vzdržala na precejšnji višini, če tudi te na višku. Mohorič je bil po svoji igri in »etju zadovoljiv; euako Medvedova. Scenerija ,e bila lepa; pri prvi reprizi seveda boljša kot premijeri. Razsvetljeno mesto v ozadju in kresnice so povečale iluzijo. Občinstvo se je že dvakrat smejalo, ko je mati v tragičnem hipu poljubila svojega otroka.
1 Iz gledališko pisarne. V četrtek, dne i9. junija se uprizori zadnjič v sezoni opera > Žongler« izven abon. Opozarja se slavno ob-Sinstvo in rodoljube iz dežele, kateri se do-sedaj te predstave niso mogli udeležiti, da bi se pravočasno zglasili v pisarni radi eyeutu-elnega rezerviranja sedežev cenjenim obiskovalcem iz dežele.
1 šiišmurji v pekovski obrti, Popolnoma neupravičene osebe izdelujejo in prodajajo :azne vrste peciva in kruha, štruklje, krofe itd., kar po še obstoječem zakonu nikakor ni dovoljeno in je pod naslovom proste trgovine razumeti čisto kaj drugega, kakor pa zgoraj omenjeno izdelovanje kruha in peciva. Pekovska zadruga opozarja vse one, ki na nedovoljen način izvršujejo pekovsko obrt, da je to nedopustno in če se tako nepostavno izvrševanje obiti ne neha, bo zadruga nastopila proti kršiteljem zakona, ker je to potrebno tudi v zaščito javnega zdravja, saj je ljudstvo itak moralo 'dovolj neprimernega pojesti.
1 Tatvine. Kolo je bilo ukradeno Francetu Kramerju in sicer v Šelenburgovi ulici, kjer je pred vratmi neke trgovine samo za trenotek pustil kolo. Kolo je bilo sistema Luksus, imelo je obode ponik-ljane, a v sredini obodov rudefic barvan trak. — l es za stavbo kozolca je bil ukraden Perlesu Adolfu. Les je imel spravljen na svojem travniku v Linhartovi ulici. Sumi se, da je bilo pri tatvini več oseb udeleženih in da je bil les odpeljan na vozu. Za storilci se poizveduje. — Milo je hotel ukrasti iz jugoslovanske tovarne za milo neki Lenarčič Franc iz Črnuč. Hotel (Ja e kar cel zaboj odnesti, a srbski vojak, ki je stal tam na straži, ga je aretiral. Izročili so ga sodiSČu.
1 Zaradi trpinčenja živali je bil naznanjen Prepeluh Viktor, mesar v Ljubljani. Imel je na vozu 5-telet, katera je pripeljal iz Škofje Loke. Ker jih ni mogel takoj obdačiti, jih je pustil v tesnem vozu od 11. ure ponoči pa do jutra drugega dne skupaj stisnjena ležati.
1 Denarnica s približno 300 K je bila ukradena Anici Babnik iz Besnice pri Litiji. Mudila se je na ;fgu pri branjevkah in pri tem ji je bila iz košare ikradena denarnica od dosedaj nepoznanega tatu. Ljudstvo se opozarja, naj pazi, ker v zadnjem času io tatovi in postopači znatno preložili svoj delokrog na trg okoli branjevk.
Drama.
Dne 17. junija, torek: Listnica; Neizprosni stražnik. Abon. C 65.
Dne 18. junija, sreda: Za hčer — Amnezija, popoldne dijaška predstava izven abon.
Dne 19. junija, četrtek: Listnica; Neizprosni stražnik. Abon A 65.
Dne 20. junija, petek: Zaprto.
Dne 21. junija, sobota: Bajka O volku. Abon. B 66.
, Dne 22. junija, nedelja: Bajk« o volku. \bon. C 66.	i
Opera.
Dne 17. junija, torek: Zaprto.
Dne 18. junija, sreda: Madame Favart. Abon. B 2/61.
Dne 19. junija, Četrtek: Žongler. Izven «bon.
Dne 20. junija, petek: Zaprto.
Due 21. junija, sobota: Madame Bulter!ly. Abon. C 64.
Žena.
ž Ali je šport za žensko? Tudi to vprašanje se zdi važno. Vendar pa ni mogoče odgovoriti na to vprašanje kaj gotovega. Odvisno je vse samo od navad in naziranj ljudi. Med tem ko je šport med Amerikankami nekaj čist onavadnega in razumljivega, bi ga imenovali na Turškem največjo blaznost. Vendar, pravijo nekateri, bi bilo svetovati ženskam samo one vrste športa, ki ima plesu podobne kretnje, ker je žensko telo pri plesu najlepše. Eni pravijo, da je nogomet za žensko zelo neprimeren, ker nima lepih kretenj. Vendar se na Angleškem razširja nogomet tudi med ženskami. Angleži trdč, da je to lepo in zdravo. Kaj pa je pri nas v tem oziru. PorednejŠi ljudje trde, da gojijo ženske pri nas v prvi vrsti telovadbo z očmi; vendar bi bila telovadba za ženske zelo zdrava in koristna.
ž Pariški obiski. Iz nekdanjih navad so se ohranili do današnjega dne v Parizu neke vrste obiski, od katerih so mnogi kaj malo prijetni. V mislih nam je pred vsem takozvani »novoletni« obisk, ki se včasih zavleče do maja. Tudi je navada, da se sorodniki vsaj vsako leto enkrat medsbojno obiščejo. Obisk po poroki je prva kazen za novoporočence. Nekateri novoporočenci hodijo v obiske že Čez 14 dni po poroki, samo da bi imeli »to že za seboj«, ali to jih ne obvaruje pred tem, da bi ne bili prisiljeni, da sprejmejo ravno toliko obiskov, kolikor so jih sami napravili. Priložnosti obiskov je vedno dovolj in lenuhi znajo z njimi izpolniti vse svoje življenje. Francozi imajo cele knjige o tem, kako se je treba na obiskih obnašati. »Dobremu tonu« se človek vsekako lahko priuči, ali iz knjig se ne moro iztisniti. Pri razumnem uvaževanju bi vsakdo mislil, da ima pri obisku vladati najvočja preprostost. Ali v Parizu je to ravno narobe. Samo na kmetih se je ohranil do današnjega dne demokratičen duh. Vsekako pa je laglje obiske delati kakor jih prejemati. Vsak dobro izobražen človek sam dobro čuti, kdaj je bilo njegove prisotnosti čez mero zadosti. Ali kaj ima početi gospodinja, v koje stanovanju se slučajno snideta dve med seboj sprti dami? In koliko pameti je potreba gospodinji, da v stiku s toliko ljudmi ne napravi kakšne nepravilnosti. Moderni človek, ki se hoče v Parizu šteti med ( dobro izobražene, mora pre dvsem skrbeti za to, da ne bi pozabil dneva ne ure, kadar fee v kakšni družini sprejemajo domači prijatelji. In za to rabi skoraj dvojno knjigovodstvo. Včasih so sprejemi gostov vsak drug četrtek, a krasotica se da občudovati vsak prvi ponedeljek po treh mescih ob tej in tej uri. Druga zopet naznani svojim prijateljicam, da bo sprejemala goste zadnji petek vsakega mesca itd. Obiske delajo zato, da pokažejo nove obleke, da obrekujejo in opravljajo, da si pripovedujejo dogodbice iz zadnjih dni. V deževnih dneh se obiskujejo najbli-Zje prijateljice, da si potožijo svoje križe in težave in da si nadomestijo vsaj promenado.
Po svetu.
v » s« Himalajsko gore je lahko priti. Turist zapusti v Siliguri udobni železniški voz ter sede v majčken vagonček, ki ga vleče lokomotiva. Tako se dviga popotnik više in više, vsako uro za tisoč stopinj. Žo smo v višavi tri
Stran 8.
  — ----------------------------------------------- —»
tisoč stopinj nad morjem, a še vedno gledamo zelenje krog sebe in precej visoka drevesa, okoli katerih se ovijajo orhideje, dočim se na daleč razprostirajo čajevnlkovi logi. Našo pozornost vlečejo nase orjaške praproti in prekrasne magnolije, ki so vse v belem cvetju/ To cvetje je med tamošnjimi gorjanci jako priljubljeno. Zenske si krasijo z njimi svoje lase, včasih si devajo kar cele vence iz rečenega venca na glavo, ali ta okrasek jim slabo pristoja, zakaj nič se ne strinja z njihovim obličjem, ki si ga mažejo z ovčjo ali svinjsko krvjo, da bi namreč tujčevemu očesu skrilo svoje lice, ki ga sme videti samo mož. Pač nepotrebna previdnosti Zakaj kadar se umijejo, so kakor najgrše babe tam kje v Tibetu. Pač čudno, da so v tem prekrasnem gorskem kraju, kjer je tako prijetno in milo, tako grdi ljudje. Pripoveduje se o tem ljudstvu, da s« umiva samo enkrat ali dvakrat na leto za kake praznike, in tedaj ne more poznati ne moJ! svoje žene, ne žena svojega moža. Sicer je pa ta narod jako krepak. Dvanajstleten deček ne-; se breme, kakršnega bi na Cejlonu ne nesel najmočnejši mož.
s Ponarejalci denarja v starih časih sq se pojavljali tako kakor dandanes. Tako se je ze v letu 1529. dognalo v Kutnl gori, d$ je tam kiobučariea Ana plačala s ponarejenim denarjem in po njeni izpovedi so prijeli * Kolinu moža, od katerega je bila dobila de« nar, kakor je trdila. V letu 1514. si je ustanovil svojo denarno kovačnico v Kutni gori Jurij Nedvedek, krznar, s svojim tastom in leta 1546. se je zagovarjal iz enake obtožbe sukno-strižec David ter za njim cela vrsta drugih sleparjev. Seveda v Kutni gori je bilo to lahka reč. Bilo si je treba nabaviti v zloglasni ko-vačnici napravljene pesmice, pa je šlo. Iz vsega tega je videti, da je sleparstvo zmeraj cvetelo, ker je bila želja, priti do blagostanja, zmeraj nalezljiva bolezen.
s Konec sveta. O koncu sveta je v Bukovini razširjena pravljica, ki je danes skoraj, resnična. — Ko se nekoč približa konec sveta, bo na zemlji najprej več krvavih vojsk, lakota in celi oblaki kobilic. Pod nebom bodo letali ptiči :z železnim kljunom in bodo izkljuvali oči vseoi živim, orjaški zmaj bo' izpil vso vodo iz rek ter popasel loke ini gozde. Zemlja bo gorela do sedem čevljev: globoko, na lcar bo nastal vihar, ki napravi) tri griče ob dolini Jozafat. Potem šele pride! Kristus, in na onih gričih bo poslednja sod.-! ba. Ko bo izrečena razsodba, bo sveta Mati i božja trdno spala^ da bi nje vroče prošnje ne bile v oviro večni pravioi.
s Tragedija velikomestno bede. Šivilja Nakuta na Dunaju se je bila zaljubila v krojača Jožefa Walecka. Veled bede In naspro-, tovanja rijUnih starišev nista mogla živeti; skupaj, odločila sta se, da bosta umrla sku-j paj z 10 mesecev starim otrokom. Ko so šli1 v neko šumo, je ustrelil Walecka otroka,* nato je hotel še Nakuto, a ona ga je začela ‘ zaklinjati, naj pusti to namero. Mrtvo detej sta skrila in se vrnila v mesto. Cez dva dni j pa sta se napotila do mrtvega deteta, mati t ga je lepo oblekla in nato skočila v Donavo! obenem z malim truplom. Tndi Walecko sej je hotel umoriti, pa se mu ni posrečilo. Na-, kuto so rešili in jo oddali v bolnišnico, Wa-lecka so pa zaprli.
s Novo odlikovano mesto. Mestu Benetke: bo sledilo mesto Pariz. Odlikovano bo z vojnim križcem. — Treba bi bilo, da stavimo UltimatUtti Aziji, da ta odlikuje vso Evropo * Ameriko vred. Čudno se nam zdi, zakaj ne pošlje Mars častne svetinje našemu planetu, ki se je v zadnjih štirih letih izkazal tako sijajno.
:s Korist strupenih plinov. Vsaka stvar, pa naj bo še tako slaba, nam lahko kdaj koristi na ta ali oni način. V vinogradništvu se je vničevalo razne kukce in ličinke s pomočjo strupenih plinov. S pomočjo strupenih plinov je mogoče uničiti vse parasite trte, sanja in, stebel, a tako, da same ne trpe nobene škode. Poizkusi so se obnesli .Kobilic v Alriki pa se hočejo ubraniti s pomočjo metalcev plamenic, ki jih bo mogoče uničiti naglo in korenito, V svrho praktičnih poskušenj bo Šla te dni posebna komisija v Afriko.
s Skrivnosti ozračja. Ce bi bilo nevidno jzracje odstranjeno z zemlje ter bi bili mi t stanu živeti brez zrak«, bi izgledal ta svet itako drugačen, da bi ga ne mogli spoznati. Hočemo navesti le par izprememb. V prvi vrsti bi bilo nebo temno, noč in dan. Drevesa, ljudje, živali in vsi drugi predmeti bi metali sence, ki bi bile tako temne kot črnilo. Nemogoče bi bilo osvetliti notranjost hiš s pomočjo solnčnih žarkov razven v slučaju, da bi prodrli solnčni žarki naravnost v do-tični prostor ali da bi bele stene odbijale solnčne žarke. Kljub temu pa bi ne mogla biti solnčna luč enakomerno razdeljena po celem prostoru in vsi koti bi bili popolnoma temni. Nikakega jutranjega ali večernega mraka bi ne bilo. Solnce bi se _ pojavilo nenadoma nad obzorjem, ne da_ bi napovedalo fcvoj prihod in noč bi se takoj izpremenila v dan. Na isti način bi solnce izginilo zvečer in tema bi nastopila v trenutku, ko bi solnce izginilo. Žarki jutranjega solnca bi bili prav tako žgoči kot oni opoldne in skozi cel dan bi na bilo nikakega odpočitka, kajti vročina bi bila vseskozi enakomerna. Kakor hitro pa bi nastopila noč, bi padla temperatura s presenetljivo naglico, kajti zemlja in skale pošiljajo z veliko hitrostjo svojo gorkoto v vsemirje. Obla solnca bi predstavljala oster rob, brez vsakih razdeljenih žarkov. Zvezde bi bile vidne na nebu tako podnevi kot ponoči. Z eno besedo, zemlja bi postala povsem slična luni, svet brez barv, črn in bel, poln velikanskih senc. Bil bi to tudi svet fantastičnega strahu za nas, nevajene takim prizorom. Na severni strani vsake hiše ali vsakega strmega griča bi ležala neprodirna tema, Ki bi se pomikala od iztoka proti zapadli, soglasno z gibanjem solnca.
s Šale. Policijski komisar:	»Naznanjeni
«te, da sle pustili svoj z iskrim konjem vpre-ženi voz brez nadzorstva na cesti, sami ste pa sedeli v krčmi, dokler se ni konj splašil. Že sive lase imate, skušen mož ste, pa še nič ne pomislite, kaka nesreča bi se lahko zgodila! Na cesli je vedno polno otrok! Saj ste vi golovo sami oče, kaj ne? Koliko otrok pa imate?« Voznik: »Enega fanta.< Policijski komisar: »Zamislite se v položaj, da bi vain vašega otroka kdo povozil. Ka jbi rekli, če bi vam vašega fantička prinesli krvavega in razmesarjenega domov. Kako bi vi kleli brezvestnega voznika, ki vam je pohabil ali celo usmrtil otroka — eh, koliko je pač vaš fantiček star?« Voznik: »Sedemindvajset let!« — Zdravnik: »Ljubi gospod — vi ste nevraste-nik in dijabetik.« Bolnik: »Ljubi gospod doktor, jaz sem vas poklical, da bi me zdravili in ne, da bi me zmerjali.« — Sodišče je malopridnega fanta zaradi težke telesne poškodbe obsodilo na več mesecev zapora. Pri obravnavi je navzočen tudi malopridnežev oče. Ko je _ sodni dvor razglasil obsodbo, se je oče obrnil k svojemu sinu: »Zdaj si iztaknil, kar 6i skal! Vedno sem te svaril, a ti nisi poslušal. Samo kvartal si, ženske lovil, popival in se pretepal. Zdaj pa glej okrog sebe, v kakšno družbo si prišel!« — Sodnik: »Priča Janez Cmok! Poglejte tega fanta, ki je danes obtožen. Ali ga poznate?« Priča: »Dobro!« Sodnik: »Povejte nam, kaj veste o njem!« Priča: »I, kaj bi povedal? Kar ga poznam, zmerom je v božjem strahu kradel.«
Jaroslav.
Zgodovinski roman.
Ruski spisal J. Šmidt-Melin; preložil .Al. Benkovič,
(Dalje.)
»Ljubica moja,« je rekel on z glasom, polnim ljubezni, »že zopet žaluješ za izdajalcem? Sedaj pa imam tudi pravico, da mi poveš vse, kar ti je rekel.«
»Rekel mi je, da se igraš z mojim srcem, da so tvoje ljubeznive besede sama hinavščina, da si me med prijatelji imenoval sireno!«
»Nesramni lažnivec!« je Lubanov zaškripal z zobmi.
»Kako me je osramotil!« je nadaljevala. »Sveta Devica! Zakaj sem ženska, ki mora prenesti vsako razžaljenje!«
»Draga Valeska,« je odgovoril grof, »pozabila si, da tebe razžaliti pomeni stokratno razžaliti mene. Na mojo čast, Še danes bom zahteval zadoščenja od hinavca!«
> »A Jaroslav jutri že odide, ne bo se ti postavil nasproti,« je zvijačno pridodala grofica. —
»Mora se mi postaviti 1 Še danes ga prisilim k dvoboju! Vendar moram priznati, da mi je težko verjeti njegovo zlobnost. Njega, ki sem ga tako dolgo imel za čist značaj, naj obsojam kot podleža. A ti si ga označila kot krivca, in zate rad žrtvujem čast, življenje in prijateljstvo.«
Ljubeznivo ga je pogledala, a je hitro pristavila.
»Bojim se, da bi se zvijačnemu hinavcu posrečilo, v tebi vzbuditi dvome. Zmožen je storiti tudi to! Le takrat bodem pomirjena, ako mi obljubiš, da nikomur ne zaupaš njegovih besed in izpolniš viteško dolžnost.«
Kakor so bile te besede odurne, je vendar zaslepljeni Lubanov objel zapeljivo grofico in se zavezal s sveto obljubo, da še ta dan od ničemnika zahteva življenje.
Šele pozno zvečer se je izvil Valeski iz objetja, ona pa mu je obljubila, da pojde ž njim v tujino, ako bo vsled dvoboja prisiljen zapustiti domovino.
Zmagovit usmev se je razlil grofici okrog ust. Še sama se ni nadejala tako lepega uspeha.
»Še nekaj ur,« je rekla s čudnim glasom, »in maščevana bom! Paškevič marsikaj odpusti častnikom, a dvoboja nikdar. Podlež bo zopet vržen v prah, iz katerega je bil ravnokar vstal in gotovo se mu Fortuna ne na-smejo več tako, kakor prvič. Ako pa pade Lubanov, tem boljše! Na svetu bo eden pre-drznež manj in njegove nade bodo položene v grob. Naj ostane živ kdorkoli, nobenemu dvoboj ne bo v korist!«
Na vse zgodaj prihodnjega dne se je v gozdu blizu Varšave sestala gruča častnikov. Vsi so bili prisotni, ko je prejšnji večer Lubanov na predrzen način razžalil svojega rešitelja; dvoboj jo postal neizogiben, ako so hoteli, da je rešena čast celega zbora.
Med tem, ko so se zbrani častniki v skupinah pomenkovali o dogodku, je prišel Jaroslav in takoj za njim Lubanov, vsak spremljan od sekundanta. Nekateri častniki so obkolili Lubanova ter ga hoteli prepričati, da ne dela prav. A grof je še živel v omami, v katero ga je bila spravila Valeskina zapeljivost, ter je nakratko odklonil vsako poravnavo.
Posredovatelj se je obrnil k Jaroslavu.
»Pripravljen sem, poravnati se z nasprotnikom,« je odgovoril le-ta, » toda samo, ako Lubanov izpolni pogoje, katere * . .«
»Pogojev mi ni treba izpolniti, ker mi niti ni treba vedeti zanje!« je zaklical ta ter prekinil posredovanje.
»Potem pa ne tratimo časa z nepotreb* nimi besedami!« je mirno odgovoril Jaroslav.
Kratek premor med mučno napetim čakanjem — in isti hip sta počila dva strela.
Pred strmečimi pogledi je padel med protivnika škrjanec, ki ga je bil ustrelil Jaroslav; on sam pa se je opotekel ter padel na tla. Kri mu je lila iz rane.
Med tem, ko je zdravnik pregledoval njegovo rano, je Lubanov prestrašen upiral pogled v njega, ki mu je v svoji velikodušnosti že drugič rešil življenje.
Zdaj je navzoči častnik stopil k njemu ter mu izročil pismo.
»Dobil sem naročilo,« je rekel, »naj vam izročim pismo, ako bi dvoboj nesrečno izpadel za Jaroslava. To se mi žalibog zdi resnica, zato izpolnim voljo ranjenčevo.«
Trepetaje je grof zmešan odprl pismo.
»Ko prejmete to pismo,« je čital, »ne bom več med živimi. Odpuščam vam, kar ste storili, tem bolj, ker vem, kdo in kaj vas je gnalo, da ste me razžalili. Da bi se maščevala za preziranje, kateremu se nisem mogel izogniti, vas je grofica Mičalska napravila ljubosumnega ter vas prisilila, da me uničite., A bodite uverjeni, nikdar nisem izdal prijam teljstva. S temi usti, ki bodo onemela, vas rotim, izognite se osebe, ld je nevarna vsakemu, ki se ji približa! Zdravstvujtek (Dalje.)
izdajatelj konsorcij »Večernega lista«, 'i.
Odgovorni urednik Viktor Cenčlč.
Tiska 'Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. ■
Prt bolečinah v obrazu vsled preblajenja, ranitev itd. naj se jemljo Fellerjev bol lajšajoči „Elsa-fluid“. G dvojnatih ali 2 specialni steklenici pošlje za 24 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 245 (Hrvatsko). V mnogo nad lOO.COO zahvalnlcah so priporoča, enako tudi Fellerjeve odvajalne „Elsa-kroglicc“. Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Čim več torej kdo skupno naroči, tem več prihrani na poštnini.	(ev)
Žveptono kopališče
Železnlfilca in poštna posiaja, telefon, brzojav. Nov zdravilišča! hotel.	Električna	razvetljava.
Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom (Schvvefel-thermo) + 58° C priporočeno
proii protinu rcvinsllzniii, i§!nsn 1.1. d. mS'*,iP°do“ jn «eves.
nlh boleznih. Elektr. masaža, blatne, ogljikovo kisle iq solnčne kopeli, — Odprto celo leto. — Krasna okolica. — Mod. oprema. — Novi hoteli. Prospekte gratis. — Zdravil.
zdravnik dr. J. Loohert.