Železne niti 6
▼
Stanko Bloudek v Selški dolini
Stanko Bloudek
(1890-1959)
v Selški dolini
Julijana Prevc
V letošnjem letu obeležujemo 50-letnico smrti Stanka Bloudka. Po njem se imenuje najvišja nagrada za šport Republike Slovenije, ki jo zaslužnim športnikom podeljujejo od leta 1965. Najbrž ga vsi najbolje poznamo kot konstruktorja smučarske letalnice v Planici. Manj znano je, da je z nasveti svetoval pri gradnji največjih svetovnih skakalnic v tujini, še manj pa je znano, da je bil graditelj še okoli sto manjših smučarskih skakalnic v različnih slovenskih krajih. Narisal je načrte tudi za skakalnice v Dolenji vasi in v Sorici.
Smučanje v Selški dolini se je razmahnilo po prvi svetovni vojni. Skakanje na smučeh se je razširilo pred drugo svetovno vojno. Pravi razcvet pa je doživelo v petdesetih letih prejšnjega stoletja z izgradnjo Bloudkovih skakalnic v Dolenji vasi in v Sorici.
Prva skakalnica (27 metrov) v Dolenji vasi je bila zgrajena pod Babnikom poleti leta 1952. Pozimi so že pridno trenirali. Naslednje leto je inž. Bloudek svetoval določene popravke, kar je razvidno iz do-
pisa gospodu Jožetu Megušarju z dne 27. 7. 1953: ''V drugem načrtu so označene korekture profila sedanje 27-metrske skakalnice. Tudi tu ne bo mnogo dela, ker je teren v zaletu po dveh letih zagotovo že zrahljan. Zalet bo treba za 2 m podaljšati in izkopati podest, v sredini zaleta pa cca. 30 cm odkopati. Ta material se mora po višinskih merah nasipati na mizo, ki je bila dosti preravna. S tem se bo miza tudi za 30 cm zvišala in se bo lažje skakalo čez hrbet. Spodnji lok se je nekoliko usedel in je nastal preoster. Polmer ne sme pasti pod 32 m. Tu sedaj lahko nasipate po merah v načrtu (40 cm) ali pa lahko spodaj vkopljete tudi lok (s tušem označena črta) in do iste mere material za malo nasipa višje gori. To vsekakor napravite, ker bo potem skakanje mnogo varnejše, posebno pri padcih.'' Skakalnice niso uspeli popraviti, ker so se posvetili izgradnji 20-metrske skakalnice. "Bregarco" so s krampi in lopatami naredili v štirinajstih dneh. Teren je bil zelo ugoden. Treba je bilo samo posekati drevesa, poravnati teren in narediti odskočno desko. Stanko Bloudek je v že prej imenovanem dopisu zapisal: ''Najprej morate od zgornjega borovca točno določiti bodočo os ska-
187
Železne niti 6
▼
Stanko Bloudek v Selški dolini
kalnice in potem zabiti po 4 m od borovca navzdol količke do izteka. Pri 30 m od borovca navzdol zabij-te ali vkopljite 4 močne kole (premer 15-20 cm), na katere pribijete krajnike ali plohe. Če imate na razpolago kamenje, potem je bolje, da napravite kamnito škarpo. Da dobite material za nasip odskoka, sem predvidel izkop treh startnih jam, da se olajša zalet. Ta material bo ravno zadoščal za nasip odskoka, izravnavo zaleta in doskoka. Po poseku dreves, ki jih morate čisto pri koreninah odžagati, morate teren samo poravnati. Za malo nasipanje spodnjega loka pa morate dobiti material nekje ob strani skakalnice. Da bo dobila skakalnica tudi primeren izgled, Vas prosim, da pazite na širine po načrtu.''
Jože Megušar je šel osebno na Smučarsko zvezo v Ljubljano, da je sporočil Bloudku novico o zgrajeni skakalnici. Slednji ni mogel verjeti, da jo je možno zgraditi v tako kratkem času, in se je takoj s kolesom odpravil v Selško dolino preverit informacijo. Nad opravljenim delom je bil več kot zadovoljen. Vedel je, da fantje potrebujejo tudi večjo skakalnico, zato je narisal načrt za 50-metrsko skakalnico, ki naj bi jo zgradili pod Golim rebrom, a tega kasneje niso uspeli narediti.
Poleg članov TVD Partizan Selca so bili nad smučarskimi skoki navdušeni tudi fantje v Sorici. Tudi njim je Bloudek narisal načrta za skakalnici. 14-me-trska skakalnica je bila v Grobeh. Drugo skakalnico so zgradili na Lajti. Izkopali so zalet in material porabili za mizo. Zaradi mokrega terena so morali v izteku položiti cevi, da so zemljo osušili. Otvoritev 43-metrske skakalnice v Sorici je bila 8. marca 1956. Iz zapisnika Ljubljanske smučarske podzveze je razvidno, da je apelirala na klube in društva, naj se tekmovanja udeleži čim več njihovih tekmovalcev. Ludvik Jelenc se spominja, da so bili v meddruštve-nih tekmah v smučarskih skokih Sorčani boljši kot Selčani. Pri Sorčanih sta blestela predvsem Matevž Jensterle in Franc Kejžar, pri Selčanih pa Lojze Be-nedik, Šrajev s Studena. Ludvik se spominja skokov v Planici. Pot tja je bila naporna. Iz Sorice so se peš odpravili v Podbrdo. Tu so šli na vlak in se z njim peljali v Kranjsko Goro, potem pa spet peš v Planico.
Člani obeh telovadnih društev so se udeleževali meddruštvenih tekem in republiških tekmovanj. Pogoj za udeležbo je bil opravljen zdravniški pregled. Tekmovalci so navadno tekmovali vsaj v dveh disciplinah: v smučarskih skokih in tekih. Člani Telovadnega društva (TVD) Partizan Selca v samih skokih niso dosegali vidnih rezultatov. Uspešnejši so bili v smučarskih tekih, kjer so se uvrščali tudi na prva štiri mesta. Zelo uspešna je bila Marija Habjan, ki je zasedla 1. mesto na republiškem prvenstvu v Kočevju leta 1954. Minka Mesec, Lopatovcova iz Selc, je dosegla 3. mesto, na državnem prvenstvu v Delnicah prav tako 3. mesto, v Ihanu pa 1. mesto. Tone Demšar, Gobovcov z Rudna, je bil prvi na armijskem prvenstvu leta 1953. Smučarskim tekom so posvečali več pozornosti. Januarja 1955 so organizirali šestdnevni tečaj pod vodstvom Matevža Kordeža.
Smuči, s katerimi so skakali, so bile narejene iz jesenovega lesa. Večinoma so bile dolge 2,25 m ne glede na višino skakalca, široke pa 10-11 cm. Imele so tri žlebove. Okovje so kupovali v Kropi. Janez Krek iz Selc je izdeloval smučarske čevlje.
TVD Partizan Selca je organiziralo meddruštvene tekme, ki so se jih udeležili tekmovalci iz sosednjih društev: iz Škofje Loke, Krope, Javornika itd.
Danes Bloudkovi skakalnici v Sorici skoraj nista več prepoznavni. Skakalnice na Lajti brez pomoči domačinov ne bi našli. Na njej rastejo dvajset in več let stara drevesa, v izteku pa je še vedno travnik kot pred petdesetimi leti. Ob njem ima dom Peter Kejžar, ki z veseljem vsakemu pokaže, kje so včasih skakali.
Skakalnica pod Babnikom je bila do nedavnega lepo vzdrževana. Sedaj jo je že začel zaraščati gozd. "Bregarca" je lepo ohranjena, za kar ima nedvomno vse zasluge Športno društvo Dolenja vas, ki je leta 1999 oživilo tekme v smučarskih skokih. Tekme so odvisne od nizkih temperatur, zato jih ne uspejo organizirati vsako leto.
Stanko Bloudek je vedno poudarjal ''Ich bin Flieger.'' (Slov.: Jaz sem letalec.) Pomembno je, da se ohranja Bloudkova dediščina in njegova navdušenost nad smučarskimi skoki. Naj je Dolenjščanom nikoli ne zmanjka.
188
Železne niti 6
Stanko Bloudek v Selški dolini
CSozdpat) te^mooafcem
Kočevje, zgodovinsko mesto iz n&ke narodnoosvobodilne vojne — kjer je v prvih dneh oktobru teta 1943 zasedal Zbor odpotlmceo slovenskega naroda, prvih demokratično voljenih zastopnikov ljudstva, ki so na tem zasedanju položili temelje slovenske državnosti — pas, vse udeležence in udeleženke letoinjega republtikeg a prvenstva, toplo pozdravlja.
VzradoSčeno nad tem. ker se ttrii ta pomembna prireditev o zgodovini slovenskega smučarstva prvikrat nn Dolenjskem, je Kočevje obenem prepričano, da bo dolga vrsta udeležencev, se posebej pa naSi olimpijski tekmovalci, pokazalo nove poti za razvoj zimskega športa pri nas, o mladem rodu naiih smučarjev pa zanetila ogenj vztrajnosti in poguma.
*
SKAKALNICA je zgrajena pod Mestnim vrhom po načrtih ing. Stanka Bloudka. Njena kritična tofku znaša 43 m,
*
PROGE so speljane v dolžini dveh, petih, desetih in petnajstih kilometrov po Mestnem logu, mimo MozljaT po partizanskih kurirskih poteh» ob vznof.jii FridrihStajna do cilja v Kočevju.
Spored prireditev
januar
1930 Slavnostna otvoritev skakalnice a nočnimi, tekmami.
januar
9.30 Teki na vseli progah — posamezna.
13.30 Skoki v konkurenci ia starejše in mlajSe mladince.
31, januar
9/50 Tek štafet za člane 3 X 10 km in za mladince 5X5 km.
l^ -ža^oin bin ae i j o.
13.30 Skoki članov v konkurenci ta republiškega prvaka 1954.
Letak Republiško prvenstvo v tekih in skokih. Arhiv Jožeta Megušarja
-▲-
189
Železne niti 6
▼
Stanko Bloudek v Selški dolini
Udeleženci tekme v Kočevju (od leve proti desni): Tone Demšar, Gobovcov z Rudna, Janez Polda, Zalogarjeva Micka, Jože Megušar, Angela Kordež (Jamnik), Vida Golc z Gorij, g. Rak in g. Hribar iz Ihana. Foto: arhiv Jožeta Megušarja
Selca, januar 1955. Udeleženci tekaškega tečaja, ki ga je vodil Matevž Kordež. Palice, ki so jih uporabljali tečajniki, so bile narejene iz leskovih vej. Foto: arhiv Jožeta Megušarja
190
Železne niti 6
▼
Stanko Bloudek v Selški dolini
Seznam udeležencev tečaja. Arhiv Jožeta Megušarja
191
Železne niti 6
▼
Stanko Bloudek v Selški dolini
Skakalne smuči so imele tri žlebove. Foto: Dare Prevc
192
Železne niti 6	Stanko Bloudek v Selški dolini
-T-
Skakalnica pod Babnikom pri Dolenji vasi. Foto: Dare Prevc
193
Železne niti 6
▼
Stanko Bloudek v Selški dolini
"Bregarca" v Dolenji vasi. Foto: Dare Prevc
Pisni viri:
Dopis Stanka Bloudka z dne 27. 7. 1953. Arhiv Jožeta Megušarja, Dolenja vas 22, Selca. Zapisnik Skupščine Ljubljanske smučarske podzveze. 26. 11. 1995. Ibidem. Obvestilo TVD Partizan Selca, 11. 1. 1955. Ibidem.
Leteči človek, Stanko Bloudek: (1890-1959). Ljubjana: Tehniški muzej Slovenije, 2009. Ustni viri:
Jože Megušar, Dolenja vas 22, 4227 Selca. Ludvik Jelenc, Zgornja Sorica 24, 4229 Sorica. Peter Kejžar, Zgornja Sorica 67, 42 2 9 Sorica.
194