/a/7 fl^ ^"gcr MoTijr-. uliop, op 13 Koper KOPER POŠTNINA PÎ.ACANA V GOTOVINI LETO VII. — STEV. 47 tehaja vsak petek Izdaja Casopisno-zaloznisko podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26 tel 170 Posamezm izvod lOdm. Celoletna narocn na 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo Laša letna Aaročn'na 1000 din ^.."i am. <^oIar.,a. Banen. račun 6Q2-7Q-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okrPja Koper<. prejemajo naročniki brezplačno. pXp^soTn' vra "amo Učeni bralcem, naročnikom in sodelavcem VENSKEGA JADRANA« ob â^nei/u repuLiiLe 29. NOVEMBRU 1953 nase iskrene čestitke ! UREDNIŠTVO IN UPRAVA ZA 29. NOVEMBER 1358 Kot bíisřc so Sinila mimo. Slavna so bila, pa tudi težavna, ko smo jih doživljali. Sinila so mirno, toda vsako zase je po svoji vrednosti po-nieni-lo deset let ■— vsa skupaj so do temeljev spremenila n.aSe življenje in preoblikovala našo domovino. Takrat — sredi krvavega obračuna stoletij, sredi zagrizenega spopada starega in novega sveta ■—• takrat smo prihajajočemu napredku položili trdne temelje, zasnovo pravičnejše družbene ureditve v novi državi. Zato je til 29. november 1943 dan veselja za vse jugo- 1943 — 1958 slovansko ljudstvo in črn dan za njegove zatiralce. Še več — ta dan je prekrižal enkrat za vselej marsikateri račun brez krčmarja. Ta dan je Jugoslavija dokončno nehala biti menjalni drobiž, s katerim so drugi plačevali svoje račune. Nekateri so nam to zelo zi-merili — tudi taki, od katerih icga ui::r:)o priCulcovali. Ko smo zmagoslavno končali boj za svobodo, boj za novo Jugoslavijo, ki ji je Tito simbol in poosebljenje te svobode, se je začel nov boj — nekrvav, zato pa nič vianj težaven ■— boj za lepše življenje. Vrstila so se leta — vsako za deset drugih — da smo dosegli to, kar danes imam,o, za kar smo postavili temelje 29. novembra 1943. Neomajni so ti temelji in na njiJi zgrajena hiša naših narodov. Hudi viharji so jo že skušali podreti, ji zagospodariti. Vanjo so udarjale in še iidar-jajo strele sovraštva — a vse zaman. Zaman, ker smo sicer majhni po številu ljudi in kvadratnih kilometrov, toda veliki po ugledu. Tito ni samo naš simbol. Tito je pojem svobode, pojem eiiakopravnosti, je svetilnik miru in sožitja —• pa tudi vulkan î; srcih lj^ldl, ki se trgajo močnejšim iz spon. Zato je Jugoslavija 29. novembra velika v svetu in morajo jo upoštevati tudi tisti, ki bi radi po svoje vrtili globus in krojili pravico ljudem na njem. Pa ne zaradi te veličine, ne samo zaradi ugleda v svetu — zaradi nas samih in naših za-nam.cev imamo še veliko dolžnosti, veliko oln^eznosti do te svoje hiše, zgrajene s tolikšnimi žrtvami, varovane s tako velikimi napori.' Ne smemo se zaustaviti in se naslajati ob doseženih uspehih. Zgrajeno stai>bo je treba nenehno lepšati in jo opremljati, da bo življenje v njej prijetnejše, lepše. Ge bomo z delom, naših rok pomagali tudi drugim — toliko bolje. Vsa.komur rac\i pomagamo, vsiljevati pa se nočemo. Vsekdar pa bomo jasno in odločno pot^edali vsepovsod. če nam ni kaj pran in kar tudi za naše soljud-i po y:!cm svehi ni prav. Za to ivamn vso pra.T'ico — w^ř na nam daje simbol naše svobode, ~ <^.. TAJNIŠTVO ZA NOT^.^^-JE ZADF.VE OLG KOPEi: di obkrožile, v zunanjem okviru pa bodo ra-zigrano križarile jadrnico n.i-■ših obalnih klubov. Višek otvoritvene slavnosti bo vsekakor tedaj, ko bo na pov.abilo pred-scdnik.a OI.O Koper eden izmed uglednih gostov njel s prve řezoce-anslje ladje v našem pristanišču vrženo vrv in ž njo ladjo privez.il k bitvi. Po izvršenem privezu Gorice in po odigrani državni liimni bo prišel kapitan ladje na kopno, se Javil luškemu kapitanu, le-ta pa ga bo predstavil visokim gostom, ki Jim bo javil srečen pristanek čezoceanske ladje ter se graditeljem zahvalil za ustvarjeno možnost, da bodo poslej tudi velike Indje I.ahko prlst.ajale ob slovenski obali. Po tem glavnem sporedu se bo zbralo k domači slavností skupaj s svojim voditeljskim in projektantskim štabom 450 delavcev Vodne skupnosti v Kopru, ki so v kratkem času pa z izredno požrtvovalnostjo zgradili novo koprsko pristanišče. Pred njihovo zasluženo domačo z.a-kusko bodo podeljena odlikovanja najbolj zaslužnim. V okviru pomembnosti otvoritve novega koprskega tovornega pristanišča se bodo že prejšnjega dne zbrali na seminar o pomorskem pravu slovenski pravniki, v .Ankaranu pa čl.Tni Društva inženirjev in tehnikov LRS. k! bodo poslušali predavanje o projektiranju in gradnji omenjenega pristanišča. V New Yorku brezplodna razprava o uporabi vesolja Na sejah političnega odbora OZN v Nev/ Yorku si močno prizadevajo, da bi našli ustrezno formulo za mednarodno izkoriščanje vesolja v miroljubne namene, kar pa se nikakor noče posrečiti. ZDA in ZSSR sta predložili vsaka svoj nasprotujoči si predlog. Stičnih točk ni, tako da je indijski delegat Krišna Menon izjavil, da sedanja debata skoraj ne dajo možnosti za sporazum Dobrivoje Vidič pa je dejal, da o tem vprašanju. Naš predstavnik je že v sami proceduri okrog tega problema nastalo vprašanje medsebojnih nasprotij in hladne vojne, zaradi česar se je jugoslovanska delegacija vzdržala glasovanja. NEDELJA, 30. novembra: 8.00 Narodni zvoki — 8.30 Operetna hi v kmetijstvu« — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Nedeljska reportaža: ^Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil« — 9.20 Zabavna glasba — 13,30 Za našo vas — 14.15 Veseli plan.šarji igrajo — 14.30 Sosedni kraji In ljudje — 15.00 Vesti — 15.15 Glasba po željah. PONEDELJEK, 1. decembra: "" O,Narodni zvoki — 8 30 Operetna glasba — 9.00 Reportaža; »Prejeli so zasluženo priznanje — 13,30 Vesli — 13.-10 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Igra trio Marjana Gstrouška. TOIiEK, 2. decembra: 7.15 Glasba za dobro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Odlomki iz oper — 14.2» Sola in življenje: »V študijih slovenske televizije«. SRED.\, 3. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.λ Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Gd melodije do melodije — 11.30 Okno v svet — 14.45 Filmska glasba — 15.00 Vesti. Cetutek, .1. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijska univerza — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci: »Govori predsednik OLG Koper Albin Dujc«. PETEK, 5. decembra: 7.15 Glasba za dobro Jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Domače aktualnosti: »Mnenja in predlogi o delu potrošniških svetov — Mala anketa«. Prisrčen prizor z občinske konference SZDL v Kopru minuli torek: koprsJzi pionirji so pozdravih delegate in izročili predsedujočemu ilad.v Pi.^ntu Irrp šoprli uanaljnoi'! občinska ko>fferenca szdl v piuanu no n u h Kot rdeča nit so se skozi obširna poročila in rEizprave prepletala na nedeljski občinski Itonfe-renci SZDL v Piranu prepričljiva dokazovanja, kako člani Socialistične zveze piranslce občine čuvajo in krepijo naše politične, gospodarske in kulturne dobrine, z veliko delovno vnemo sodelujejo na vseh popriščih javnega življenja in so dejansko njegova gonilna sila. Več kot 5500 jih je, to je okrog 74''/o vseli volilnih upravičencev, kar je živ dokaz, da uživa SZDL med prebivalstvom velik ugled prav zaradi pravilnega usmerjanja dela v njihovo korist. V mnogih krajih je čutiti vsesplošno živahnost javnega življenja, temeljito obravnavanje in reševanje najbolj perečih problemov zgolj zato, ker nekatere osnovne oi-ganizacije SZDL delajo kot nerazdi-užljiv kolektiv in ker so delo pravilno porazdelili ter njegov program dosledno izvajali. Največ takih uspehov so dosegli na vaseh, medtem ko v večjih krajih občine tak način dela le postopoma prodira v prakso. Vzorno so osnovne organizacije organizirale prostovoljno delo. V Padni so v okrog 1000 delovnih urah uredili kulturni dom, očistili napajališča in popravili nekaj poljskih ter vaških poti. ŽIVLJENJSIOH VPRAŠANJ (Nadaljevanje s 1. strani) panjsko reševanje posameznih vprašanj, neredno sestajanje odborov in premajhna prožnost. Nalog je pred nami še nič koliko in med njimi na prvem mestu boj za socializacijo naše vasi, v mestih pa organizacija in aktiviza-cija stanovanjskih skupnosti, kar naj skupaj z reševanjem komunalnih vprašanj neposredno prispeva k dvigu življenjske ravni delovnih ljudi. Naposled niso na zadnjem mestu tudi naloge SZDL na področju vzgoje in izobraževanja odraslih,zakaj samo razgledan državljan je lahko zavesten graditelj nove družbene skupnosti in nosilec pravic, ki mu jih takšna skupnost daje. V razpravi, ki je trajala več kot tri ure, so se številni delegati podrobneje dotaknili posameznih vprašanj in jih razčlenili, da bo lahko nov odbor na osnovi tega naredil potrebne zaključke v zvezi z nadaljnjim delom organizacije. Konferenco je v imenu okrajnega odbora SZDL pozdravil predsednik Albert Jakopič-Kajti-mir, ki je uvodoma poudaril, da je osnovni uspeh organizacije SZDL koprske občine v tem, da je znala preusmeriti svoje delo v skladu z našim razvojem in našla tisto mesto, ki ji v naši družbi pripada: postala je parlament naših delovnih ljudi, Ob tej priložnosti je predsednik okrajnega odbora SZDL nakazal tudi nekaj nalog v zvezi s komunalno in stanovanjsko graditvijo pri nas in pozval člane, naj se borijo proti neodgovornemu početju posameznikov, ki dovajajo na naše področje nepotrebno delovno silo in tako ustvarjajo še večjo stanovanjsko stisko ter druge težave, ki jih glede tega imamo že tako preveč. Ob zaključku konfei-ence so delegati izvolili novo občinsko vodstvo in delegate za okrajno kon-ierenco SZDL. Nov občin.Mio, moj Mio':. »V .gozdu ni razbojnikov« itd.) ji je princ.=iol prav pravi lični roman o Piki Nogavički (Pika Nogavička, Pika Nogavička gre na Dotovanje, Pika v ieželi Taka-Tulca). V društvu deluje tudi gospodarski odbor, ki skrbi predvsem za finančna sredstva, pomaga pri opremi dramskih predstav in skrbi za društveni inventar. J E L š A N E Mladina in pomoč delovnih kolektivov Čeprav so Jelšane precej oddaljene od središča —■ Ilirske Bistrice — imajo precej razvito kultui"-no življenje. V vasi deluje prosvetno društvo »Sloga«, ki ima 106 članov, Na občnem zboru je upravni odbor podal svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo 9 nastopov doma in na gostovanjih. Tamburaši so samostojno nastopili dvakrat. V okviru društva delujeta kar dve folklorni skupini. Knjižnico imajo lepo urejeno. Ker nimajo doma dovolj knjig oziroma so že večinoma vse prebrali, si pomagajo tako, da jih knjižničar prinese iz Ilirske Bistrice. Tako so dobili za kratko dobo za čitanje nad 100 knjig. Društvo s svojimi sekcijami tudi gostuje po okoliških odrih, vendar je večen problem drag prevoz nastopajočih, .kar je preveliko finančno breme za društvo. Društvo jo v zadnji sezoni opravilo mala popravila na odru in si uredilo zaveso. Prejelo je pomoč od tovarne Topol iz Ilirske Bistrice, ki je društvu poklonila nekaj prepotrebnega lesa. V društvu je včlanjene precej mladine, kar je zelo razveseljivo. V splošnem lahko rečemo, da daje društvo vasi svoj Ijudskoprosvet-ni pečat in je zato važen družbeni faktor. POSTOJNA Delavna Mladinska ljudska univerza V Postojni je zelo delavna Mladinska ljudska univerza. Svojo sezono je začela s predavanjem Ivana Regenta, ki je govoril o delavskem gibanju. Sledilo je predavnje tov. Kranjca iz CK LMS, ki je pripovedoval svoje vtise s potovanja po Poljski. Sedaj imajo na programu predavanje Franca Habeta »Pivška dolina v slikah«, nato pa bo predaval Maks Smrdelj o vtisih s potovanja po Grčiji. Oba zadnja predavatelja razpolagata z lepimi barvnimi slikami. V načrtu imajo še več predavanj, ki se bodo zvrstila vsak ponedeljek. Podobna predavanja predvidevajo tudi na Pivki. Delovanju Mladinske ljudsko univerze veliko pomagajo študentje Kluba primorskih študentov. ZAGORJE Marljiva igralska skupina Marljiva igralska skupina prosvetnega društva »Miroslav Vil-har« v Zagorju pri Pivki zelo skrbno pripravlja uprizoritev igre Johna Pristleya »Inšpektor na obisku«. Prva predstava je bila v nedeljo 23. novembra popoldne. Igro režira Silvo Fatur. S. O. K uspehu ■naših televizijskih oddaj so mnogo pripomogli tehniki. Na sliki indite tovariSico v tehnični kabini med snemanjen V «GLEDALIŠČU« OB RADIJSKEM SPREJEMNIKU Vjekoslav Kaleb: ČUDOVITI PEAH Za proslavo Dneva republike je Radio Ljubljana pripravil radijsko priredbo povesti Vjekosla-va Kalcba »ČUDOVITI PRAH«, ki je tudi našim bralcem že dobro znana, saj je slovenski prevod izšel v linjižnih zbirkah Prešernove družbe. Vjekoslav Kaleb se je rodil leta 1905 v Tijesnom blizu Šibenika. Lola 1924 je končal učiteljišče v Šibeniku in služboval do leta 1941 po raznih krajih Dalmacijo. Med vojno je bil v partizanih, sedaj živi v Zagrebu. Pisati je začel leta 1938. Njegova najpomembnejša delo so: romana »Beli kamen« in »Ponižene ulice« ter povest »Divota prašine« (v slovenskem provodu »Čudoviti prah«). V slednji opisuje tavanje dveh partizanov, ki sta se izgubila od svoje brigade in jo iščeta po golih skalah v hribih nad Sut-jesko. Kaleb je z njima ustvaril dvoje najlepših literarnih likov iz partizanslcega življenja. Tu je partizan Goli, ki mu je voda odnesla uniformo in mu je preostal le šoferski plašč. Goli je kmet iz Banije, ki sanja mod skalami o težki, mastni zemlji m o krompirju, Poln je optimizma in svojstvenega humorja, ki ga tudi v najtežjih preizkušnjah ne zapusti, Z njim je deček, dijak iz Splita, ki se je tudi pridružil borbi. Pretresljivo jo njuno srečanje s starcem in starko, ki ždita v požgani Vasi in čakata, da se vrne njuna hči, za katero oba vesta, da je mrtva. Boleče je njuno srečanje s partizani, ki so oboleli za tifusom. Človeška dobrota se jima odpre v zadnji vasi, v kateri najdeta sledove svoje brigade v prahu, v čudovitem prahu, ki pomeni zemljo in svobodo. Povest, ki je pretkana s humorjem in poezijo, jo za radio priredil Mitja Mejak. Prva izvedba bo v soboto, 29. novembra ob 18.15. Delo je zrežiral Fran Žižek, glavni vlogi Golega in Dečka igrata Stane Sever in J, Vozny, sodelujejo pa še Mila Kačičeva, Elvira Kraljeva, Vera Pantičeva, Maks Furijan, Marijan Kralj. Jože Lončina, Lojze Potokar, Janez Sever in Tugomir Tory. Glasbo je napisal Marjan Vodopivec. Piše: CORO ŠKODLAR KONGYťE.S ZGODOVINARJEV JUGOSLAVIJE V začetku tega tedna je bil v Zagrebu II. kongres zgodovinarjev Jugoslavije, ki mu je prisostvovalo okrog 700 delegatov. Predsednik društva zgodovinarjev Jugoslavije Josip Tadič je ob otvoritvi poudaril, da je postalo delo zgodovinarjev od zadnjega kongresa mnogo Širše in obsež-nejSe. Po raznih referatih je kongres nadaljeval delo v petih sekcijah, ki so razpravljale o 46 različnih zgodovinskih delih iz vseh vej naSs in svetovne zgodovine. RAZSTAVA SLOVENSKE UMETNOSTI V BEOGRADU V Umetniškem 'paviljonu na Malem Kalemegdanu v Beogradu ■ so odprli pretekli teden razstavo del sodobnih slovenskih umetnikov. Razstavi je prisostvovalo večje število uglednih beograjskih javnih in kidturnih delavcev. Po mnenju kritikov kaže ta razstava jasno podobo umetniškega ustvarjanja v Sloveniji. NAGRADE SLOVENSKIM KNJIŽEVNIKOM Društvo slovenskih književnikov je podelilo literarne nagrade za najboljša izvirna dela za leto 1957. Nagrajenci so: Mimi Malen-šek za roman o Primožu Trubarju »P I am eni C a« (izdala založba Lipa v Kopru), Rok Arih za zbirko novel na temo koroškega partizanskega življenja »Z a t 0'< in Ignac Koprivec za roman iz Slovenskih goric »Hiša pod v rho m«. FILMSKO-VZGOJNO DELO Na pobudo in v organizaciji Zveze prijateljev mladine je bil v Ljubljani pretekli teden seminar o iilmiL za pedagoge osnovnih in srednjih šol. Seminarja se je udeležilo lepo število vzgojiteljev iz vse republike in spoznali so glavne in bistve7ie obrise filmske timetnosti i?i dobili napotke za filmsko-vzgojno delo med ria-šo mladino. Snov, ki jo je posredoval seminar, bodo pedagogi koristno uporabili pri navem učnem programu. (N:idal.ievanje) Bilo Je šc premalo, da bi utihnili glasovi mnogih Jugoslovanskih kulturnih in znanstvenih strolvovnjaliov, řeš đa v naših ob-morsUih iiokrajinah in posebno v Istri nikakor ,ni mogoče najti sledov domaČe umeUiostne tvornosti, ker jo vsa ta umetnost z druge plati jadranske obale. To so bila seveda docela subjektivna, z niCimer utemeljena mnenja strokorajakov. če Izvzamemo apriorne manjvrednostne komplekse. Značilno, a iiiC razveseljivo, je, da nekateri resni člani na.ših znanstvenih akademij 5e sedaj zagovarjajo tako stališče in s tem ovirajo resna in uspešna prizadevanja, ki so žc doslej rodila talso pomembne uspehe. IlrastovIJe utegnejo postati mejnik v na-ši kulturni zgodovini. Ta umetnost je za sedemnajst let mlajša od bermslce, ugotovljen je mojster enakega imena, torej delavnica in tra- 1 Si Hrastoveljska cerkev v obzidju dicija. Samobitnost likovne kulture v naših obrobnih pokrajinah je dokazana. In kaj sed.aj? — Predvsem bo potrebno poskrbeti za materialna sredstva, ki naj zagotove nadaljnja znanstvena raziskovanja v teh prede-l:h naše republike — vs.aj taka sredstva, za kakršna ni zadrege, če gre n. pr, za šport ali podobno. Doprina-Sati dokaze lastne samobitne kulturne tradicije utegne biti vsaj tolikšnega pomena, kakršnega je udeležba na kakem inozemskem festivalu ali športni prireditvi. V čem pa so pomembne značilnosti hrastoveljskîh fresk? Med bermskimi in hrastoveljskiml stenskimi slikami je starostno razdobje sedemnajstih let. V razvoju mojstra slikarja ali neke slikarske delavnice običajno to ne pomeni dosti, včasi nič. V obeh n.aših primerih pa je razlika prcccjšnja. Kompozicijski koncept enoladijsUc bermske cerkve s kasetiranim lesenim stropom je dokaj preprost, mrtvaški ples, ki mu je v llrastovljali odmerjen odličen prostor, je tu naslikan nad vhodnimi vrati, torej na steni, ki je med vsemi najtemnejša. Tudi barvni koncept je temen, mračen in je slika tudi spričo dobrih svetlobnih pogojev slabo vidljiva. Tudi ostalo kompozicije ne učinkujejo kot organsko zasnovana idejna celota temveč bolj kot slučajno sestavljen mozaik figuralnih kompozicij, ločenih z orna-mentalniml okviri in pasovi. Imamo vtis. da so bile slike komponirane druga k drugi v nekem časovnem razmaku, kajti vsa notranjost pogreša tiste enovitosti, ki je umetnišk.a odlika prav hractoveljske cerkve. Sedemnajst let k:usneje je bil ml.ajSi Ivastavec postavljen pred dosti večjo nalogo. Hrastoveljska cerkev je precej starejša od bermske. Čistost romanskega sloga nas Se ne opravičuje, da jo postavij.imo v početke 11. stoletja. bržkone pa je že stal.a v prvi polovici 13. stoletja, nekaj prej. preden je romanski slog usahnil. Po obsegu je le cerkvica, odlična pa je po troladijski razdelitvi, kar daje nolra-njo-iti kljub majhnim izmcram mo-numentalcn arhitektonski ixraz. V.sa je iz kamna, na zunanjih stenah plo-slco obdeUineg.i, znotraj surovega. Verjetno so zato tako zidali, d.a Je imel omet na notranjih poslikanih stenali boljšo lepljivost. Prav valo- vitost polsllkanih ploskev daje gotskim freskam tisti čar, ki ga na kasnejših izglajenili in popolnoma ploskih površinah kasnejših slikarij po-greš-amo. SUke, ki jih sedaj občudujemo v Hrastovljah, niso prvotne cerkvene slike. Prvič je bila notranjost romanske cerkve poslikana ko, ob dozidavi ali pa kmalti potem. N izključeno, da so povsod pod sedanjimi slikami ohranjene tudi prvotne, od katerih je na enem mestu, koder je odpadel omet, prav dobro viden del romanskega motiva. Seveda je mogoče vse sedanje slike odlepiti odi spodnjih starejših, vendar Je tak postopek tako drag In zamuden, da se ga ne Icaže lotiti. Se celo, ko nimamo nikakcga dokaza, da bi v spodnjih sliknh našli zgornjim enakovredno umetnine. Janez K.astavec se Je lotil naloge z vsem pogumom, ki sta mu drugovala veliko slikarsko znanje In genialni kompozicijski dar. Bil Je tako poln Idej, da so bile vse ploskve cerkvenih sten s stropom, oboki, stebri, odprtinami in vdolbinami pretesne zanjo. Znotraj v cerkvi ni pustil niti pedi neposlikane, in verjetno je preobilje svojega slik.arskega temperamenta potešil tudi na zunanji steni poleg vhoda. Opazne so Se sledi nekdanje velike slike, ki pa v stoletjih ni mogla kljubovati burji in neurjem. Nič ne vemo, kako se je plebannî Tomič A'rhovič pogodil s Kastavcem za delo. Dogovoriti sta se mogla le za nabožne podobe. Sedaj pa vidimo, da je bil K.astavec bogu prav tako blizu, kakor človeku. Svod osrednjo ladje Je razdelil v mogočne pokončna pravokotne ploskve, segajoče od obokov stranskih ladij do sred ne svoda. koder jih loči krepak friz orna-mentiranega akantusa, Na desni polovici prizori iz svetopisemske geneze, na levi življenje Adama in Evo ter Kajnov greh. SI kani kapitoljl sle-brov nosijo vsak poprsje preroka s širokim vijugastim trakom v rok — nekako srednjeveško vizitko. Imena prerokov so v glagolici in gotici. Slikarski srednji vek ni poznal goleg.a človeškega telesa, razen .Adamovega, Evinega in križanega Rri,stusa, druga so bila krivoversko pohufSljiva. Zato pa na teh, ki jih je bilo dovoljen» slikati, ni nikakršne pr.siljene sramežljivosti. (Daljo prihodnjič) NOVO NA KNJIŽNI P O L ! C S ^S O V O NA KUJllUl P O L S C Î lir NOVO NA K N J Î 2 N ! F O L ! C I TV IVAN RIBIČ: (Odlomek iz povesti SIN. Redna knjiga Prešei-nove družbe za leto 1959. Oprema S. Mikec) Njegovo sovragtvo, zraslo z ujim, kaUor del života, niožgan, vsega, kar je poCel in mislil vsa ta leta, jc vedelo, kaj se je godilo: prapor so d\'1-govali. Vojna mu je plahutala v porogljiv pozdrav, . . Tedaj ga je na licu zapeke! udarec teř.ke moSke roke. Tisti, ki je bil kri-eal vanj tujo besedo, ga je udaiil. Pred oCmi mu je ma\TÍfast.o zamigo-talo. »Saluta!« Težka dlan jc spet padla po njegovem obrazu, nrugi pa je ^asrsel v.mj po .slovensko; »Pozdnavi vendar zastavo. Slovek! Sj tako zateleljan, ali kaj?« Grožnja je bila v vprašanju. Ni mu je bilo mar. Sploli ni bilo niCesar tisti hip. Ne jezo, ne bojazni. Samo eno, edino: zastavo naj bi jjozdravil? VojU! naj bi — izkazal East? On? Preko obeli moških je videl ob robu ceste nekega civilista. Cisto sam ,1o bil. Kakor s.amotno drevo sredi polja, ki se nc more umakniti nevihti, takSen se mu je zdel. Desnico je držal strmo dvignjeno v zrak, proti zastavi, ki se je dvignila na drog .. . To so hoteli — tudi od njega? Spet se je spaCila tromba. Tisti s.amotnik ob robu ceste je povesil roko. On pa je pomislil žalostno misel: saj njegova desnica se je povesila že dokaj let prej . . . Vojna sama mu jo je povesila. Zaslišal je tlesk udarca, ko je pa-dl.-i na njegovo lice težka dlan... ■ Skozi kopreno udarcev, pekoSe raz-bolelega obraza in skozi migotanje prispodob o njego\i že zdavnaj po-veSeni roki, je videl, kako jc ulica spet oživila in da so bili spet ljudje na njej. Tudi okrog njega so bili ljudje. Prejšnja dva moška v civilu in troje vojakov z zlatimi nagivkl. Oficir ji. Eden izmed njih je nosil črno srajco .. . »Zakaj niste izkazali iast zastavi?« jc vprašal tisti, ki jo znal slovensko. ».Menda veste, da Je treba pozdraviti! Kaj pa tako bedasto buljite vame! Legitimacijo! Menda imate legitimacijo!« Segel je z levico v žep in iskal legitimacijo. Tudi manjši od obeh civilistov, tisti. ki ga je bil. je segel v žep. Izvlekel je dvoje tankih, svetlih spojk. Moral se jo spomniti češkega študenta, kako mu je snel okove... ta- NOVE IZDAJE ZALOŽBE LIPE Pred nekaj tedni je izèla prva knjiga zbirke »Lipa 1958« — like Vaštetove ROMAN O PREŠERNU — te dni pa se bodo bralci razveselili drugih dveh ro-manov iste zbirke (Annemarie Selinko: DÉSIRÉE, zgodovinsko biografski roman o izrednih doživetjih prve Napoleonove ljubice En-génie Désirée Clary; William Woods: MANUELA, roman o ljubezni sedemnajstletne Manuele, ki jo preoblečeno v kuharskega pomočnika vtihotapijo na ladjo, zgodba o morju in pomorščakih ladje xConway Castle«, žrtvi razbesnelega oceana) ter vseh treh knjig druge zbirke (Sigrid Undset: KRISTINA, LAVRANSOVA HČI, I. Venec, 11. Žena, III. Križ. — V okviru 14. stoletja: ljubezenska drama in pretresljiva usoda žene, njeno življenje od rojstva do smrti. Kljub pristno nordijskim značilnostim je delo splošno človeško.) Do konca leta bomo dobili na knjižni trg še tri knjige zbirke »Lipa 1958«, in sicer: Victor Hugo ČLOVEK, KI SE SMEJE. To delo je pra^7zaprav duševna drama, ki s svojim družbenim in -filozofskim značajem. zavzema prvo mesto v vsem Hugojevem pisateljevanju. Vsebina romana se dotika otroka, ki je prišel v roke kompračikosom, ki so kupljene otroke zločinsko iznakažali in jih prodajali kot komedijante in kot pavlihe ter evnuhe. Pred bralca se razgrne široka in pestra panorama prejšnjih stoletij). Stale Popov TOLE PASA (makedonski zgodovinski roman o ilindev.ski vstaji) in B. Traven MRTVAŠKA LAD.IA (rornnn o tragičnem žiitljenju ladiji^kega delavca. ki mora zaradi izgubljenih osebnih dokumentov kot čloiipk brez državlia.nstim prenašati vso težo bednega življenja in ki ga more rešWi samo še sm.rt v valovih ...). liMt, ko ga je spremljal pred naglo sodišCe. »Nimam leg-itimacijc,« jc povedal. »Doma sem ji> pustil.« Slovensko govoreCi civilist je nekaj razlagal oficirjem. Najbrž to, da on ni imel legitimacije. Tisti s spojkami jo trznil z vsem životom In mu pokazal, naj stegne roke, da ga bo uklenil. Ni se zgartil. KalvO pa naj bi mu bil pomolil obe roki, tudi Ce bi hotel! »Ne poScnjajte neumnosti!« je srš-nil vanj drugi po slovensko. »Zal vara ^ bo!« Zgrabil ga je za roki in ju dvignil. Ko pa sta mu hotela s silo nadeti okovje, se jima je desnica izmuznila in mlah.avo omahnila nazaj ob život. »Kaj pa je z vaSo roko?« »Nie,« je povedal z glasom docela neznanega iiloveka. »Hroma je. Invalid sem.« Spustil mu je ge levico. Čutil je, kako je omalinila s prav tako mrtvo težo, kakor malo prej desnica. Potem je sliSal, kako je možem v uniformah in civilistu, katerega dlan je še vedno Čutil na obrazu, govoril po njihovo. O tem, da je invalid, jim je najbrž pravil. Oficirji so prasnili v smeh. V glasen, nekoliko pojoC in razposajen smeh. Nekaj so govorili drug drugemu, pogledovali zdaj njega, zdaj onega z okovi v roki in se smejali, smejali. Bilo je, kakor bi se tolkli po kolenih. Potem se je iznenada zavedel, da je bil spet sam. Ne onih treh v uniformah ni bilo več, ne obeh civilistov. S težavo je zbral toliko moCi, da se je prestopil. Na zdravila za Pavlo je pozabil. Čutil je, da je hitel in dobro mu je delo, da je hodil hitro. Tako bo Čimprej doma. Vendar je hkrati vedel, da bo tistih sto korakov pred domom zavil vstran, v gostilno, kjer je sicer izpil vsak dan kozarec vina, vCasih, kadar mu je bilo kaj hudo narobe, pa toliko, da je mogel razmišljati o Cem drugem, ne le o tistem, kar je klicalo na mizo pij.aCe Cez vsakdanjo mero. ,Vi ste pivec, da!' mu je večkrat hotel polaskat) gostilničar. ,V vseh letih vas še nisem videl količkaj pijanega .. .' Trap! Saj pa tudi nikdar ni nalival želodca! DuSo je izplaknjeval, kadar je spil več, kot je bilo možu za vsak dan treba. Zakaj naj bi potem opletal z nogami in meril cesto? . .. In nocoj bo spet pil, čeprav se je bal, da se je nakopičilo preveč, da bi bilo mogoče splakniti z omotičnostjo vina, česar ljudje z vso pametjo niso mogli spraviti s sveta. A pil bo vseeno. Nekoliko odmaknil se bo vendajle! »Oče!« . . . Slišal je hitre korake za seboj, in vse je bilo tako, kakor da je nekdo poklical njega,čeprav to ni bilo mogoče. Se nikoli ga ni nihče v življenju tako imenoval. Klic se je ponovil. Tedaj je čisto natanlio in vsemu čudnemu navkljub spoznal, da je klicanje res veljalo njemu. Dane je bil. Dohitel ga je že, ga nenavadno resno pogledal in ga prijel za roko. »Bal sem se že, da sem vas zgrešil . ..« »Kako zgrešil? Za menoj si šel? Zakaj?« Vsi njegovi čuti so bili nenadoma ubrani v grlo stiskajoCo svečanost. Danetov klic za njim — ,Oče!' — pa stisk, močan, topel stisk njegovo roke in resnoba njegovega pogled.a — vse to jc bilo kakor obred, pri katerem ni bilo mogoče dosti in na glas govoriti. »Povedali so mi, da ste Sli tod,« je dejal D.ine, .še vedno z roko na njegovi. »Kdo ... ti je povedal?« »Moji, no, moji prijatelji. Fantje.« »Poznajo me? Videli so me?« »Hiteli so mimo vas ... ko je pri-haj.ala tista b.anda, V neki veži so čakali, da je bilo konč.Tno snemanje zastave.« Pogledal mu je v oči. Ali je razumel. da ni smel, da ní imel pravice govoriti o tem — da je vedel, kako so ravn.Tli z njim? Jo. Ker ga je samo rahlo stisnil za roko in pogledal dalje po cesti, kakor bi hotel reči: Greva? Sla sta. Drug ob drugem. Tako, da sta se skoraj dolik.ila. Blizu odcepa je on nekoliko zadržal korak. Moral je Danctu povedati, da še ne gre domov, da je moral Se prej v gostilno. Ne zařaď vina samega. kakor bi utegnil misliti. Toda Dane je menda vse vedel o njem: sam je zavil na stransko cesto. proti gostilni. Kako jc le mogel to vedeli! Ga jc res tako gloibok" poznal? Čudno, čudno, kakšen je bil ta — ta njegov fant... On pa je hodil mimo njega, kakor bi bil na pol slep ves ta čas, odkar ga je bila Pavla privedla k hiši. Saj bi mu bilo življenje skoraj zložnejše, če bi bil že prej sprevidel, kako blizu sta si mogla biti s fantom . . . Žalost nad nečim izgubljenim in po svoji krivdi zapravljenim, je bila v tem spoznanju. Dane je Sel pred njim Cez ves gostilniški prostor v najoddaljcnejši kot. Si je tudi on želel, da bi bila sama? Ko bi bil prej videl tega svojega fanta, kakor ga je gledal zdaj! Naročil si je osminko vina in pogledal Daneta, kaj bo on. »Ne,« je rekel Dane gostilničarju, »Liter prinesite!« »Belega?« »Tistega..., ki ga ima oče naj-r.ajši. Ze veste.« Spet — oče... In tako vajeno, brez vsakršne trdote in brez vse okornosti Je bil to povedal . . . Menda ga je že vsa ta leta imel v sebi za oCeta, zaradi red-ništva ali celo zato — o moj bog — ker ga je imel rad! ... On pa je bil tako strahotno sam. Kako vse drugače bi moglo biti! Sina si je želel — imel ga je — pa ni vedel zanj! Življenje se mu je menda sp.akovalo, ker je bil nemara le preveč sprt z njim. In liter vina je n-aroCil Dane . .. Celo to je vedel, da se on danes z osminko ne bi mogel potešiti! Pa ga ni nikdar videl piti drugače, kakor samo kozarec, največ dva. Zelo je pazil na te stvari. Da bi ga videl pob piti čez mero, bi se mu zdelo, kakor bi stal nag in zasramovanja vreden pred njim. Za kozarec pa so otroci smeli vedeti. Možatost je bila v tem. TONE CUFAR sssa^^ (Odlomek iz povesti NOVA GAZ, ki je izSla v zbirki povesti in črtic pod istim naslovom. Knjigo je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani v izboru in opremi Cveta Zagorskega. Knjige nismo prejeli v oceno) Skoro vselej, kadar je šel Boj-čev Ludvik po mostu nad Kola'c, je rad pogledal čez ogi-ajo. Globoko doli v ozki strugi se je penila voda, on pa je lahkotno prešel prepad in se znašel na drugem bregu. Za vse, ki so hodili čez most, je bilo to nekaj povsem naravnega. Ludvik je^pa rad pomislil, da čez marsikakšno globel ni niti brvi, a je kljub temu treba preiti na drugo stran. Preteklo je že nekaj let, ko je moi-al pobegniti '4 doma in se pretihotapiti čez mejo. Četudi mu ni bilo treba tedaj premagovati tako strmih skalnatih sten, kakor so se dvigale nad Kokro, pot vseeno ni bila prijazna. Cez marsikakšno nevarno strmino se je moral preplaziti in ob vsakem koraku, vsak hip je lahlco počila puška. Nocoj ni utegnil pogledovati v tolmune pod seboj, mudilo se mu je v mesto. Spet se je čutil zale-zovanega kakor tistikrat, ko se je izogibal obmejnih straž. A zdaj ni bilo nevarnosti, da bi kdo pomeril nanj puškino cev. ,Samo na to je pazil, da se ni kako pre-radovcdno zijalo preveč pozani- Žalostni dnevnik holandské Židinje Anne Frank, ki je vzbudil tolikšno pozornost v knjigi in v dramatizaciji po odrih vsega s-veta, snem.ajo zdaj tudi na filmski trak v Ameriki. Pretresljiva. zgodba prezgodaj dozorelega dekleta bo tudi v fibnski priredbi ohranila znani naslov »Dnevnik Anne Frank«. FIlm snema režiser George Stevens, glaimo vlogo pa je izmed tisočev kandidatk dobila rnlada Millie Perkins. Na sliki jo vidimo v sceni filma s svojim mladim prijateljem Petrom, ki ga igra Richard Bcyrner MANKO GOLAR: GODE CRÏCEK V pionirslcili prilogah naših časopisov v mladinskih revijah pogosto zasledimo otroške pesmice IVtanka Golarja, ki se odlilîujejo s prisrčno toplino, jasnim ritmom in tekočimi rimami. Zdaj bo prišla v mlade roke drobna knjižica izbranih Golarjevih pesmi z ilustracijami Lančija Pandurja. Nič novega ni v tej novi izdaji založbe Mladinska knjiga, vendar pa jo bodo otroci radi brali, ker slika naravo in njeno življenje, da je kdo pil — pa niitoli čez mero. Ko sta izpila, je Dane Se enkrat naročil liter vina. »Preveč bo,« je opomnil. Tako, kakor bi govoril s kom svojih let. »Ampak vino Je kar dobro. Se ti ne zdi?« Prijetno se je bilo tako pogovarjati s tem krepkim fantom, ki je malo prej na glas povedal: ,Tistega, ki ga ima oče najrajSi!'. Nenadoma pa se Je vino razlilo Cez spomin na dogodek ob paradi z zastavo. Bilo je prvič, da se je imel komu potožiti. Prvič v življenju je čutil, da more predjati breme, ki ga je težilo in si vsaj nekoliko oddahniti z izpovedjo. »Si zvedel . .. kaj so počeli z menoj? Ti — ti prekleti!« Danetova roka Je spet legla na njegovo. On pa se je nagnil nekoliko naprej — bliže k temu svojemu fantu. »Nič si ne ženite k srcu, oče,« je trdo odvrnil Dane. »Kar kdo zna, to pač dela. Saj vemo, kdo so! In zanesite se — tudi to bodo plačali. Ne bo jim uSlo, ne!« .. . menjavo letnih časov in drobne otroške dogodke. V teh pesmicah bodo otroci'našli sebe, svoj svet :n predstave o njem. France Slokan in Stane Kumar; KDO JE NAJMOČNEJŠI? Štirideseti zvezelc Čebelice ne prinaša običajne pravljice. Pisatelj France Slolcan in ilustrator Stane Kumar sta uporabila star motiv, pradavno človekovo razmišljanje o veliki moči vseh na-ravnili sil in o človekovem zmagovitem spoznanju najmočnejšega. To je znan motiv v številnih pravljicah domala vseh narodov. Avtor je to zanimivo snov obdelal na dokaj izviren način, kot okvir je uporabil preprosti pouk o atomu in njegovi funkciji. Najmlajše bralce je s tem uvedel v abecedo najrnodemejših spoznanj in znanosti. RED DELA I. STOPNJE ZA LJUBISO JOVANOVIČA Predsednik Jugoslavije Josip Broz-Tito je odlikoval z redomi Zasluge za narod I. stopnje Lju-bišo Jovanoviča, prv'aika drame Narodnega gledališča v Beogradu, ob 30-letnici njegovega umetniškega delovanja in za zasluge na področju dramske- umetnosti. malo zanj. Kljub temu je živo mislil na tisto pot čez mejo. Veliko je tvegal z njo. Lahko bi ga pihnili ali vsaj ujeli. Ce bi ne šel čez, bi tako in tako kaj kmalu prišli ponj. Zato se je odpravil na to stran in je srečno izvozil. Težav pa s tem še ni bilo konec. Romal je križem kražem po slovenski zemlji in marsikak dan je prebil ob pičli skorji izproše-nega kruha. Navsezadnje se je ustalil na severnem koncu. Posrečilo se mu je najti delo v tekstilni tovarni, Komaj je bil pa dobro pod streho, že mu ni žilica dala miru, da ne bi skrbel za delavsko organizacijo in za vse tisto, kar gospodom lastniltom ni moglo biti po volji. Vendar mu lep čas niso pokazali vrat. Takole pred dobrim poldrugim letom so ga poklicali v pisarno. Mojster Kiffmann, ki ga že od vsega početka ni maral, mu je s posebnim veseljem povedal, da zanj nimajo dela. Boje se pa ni dal kar talvO spoditi. Nekaj čez dve leti jim je že garal, nikoli jim ni nudil priložnosti, da bi ga zalotili pri Icnar-jenju. S stroji je ravnal spretno, kar mu jo že večkrat pomagalo, da ga niso pognali. In tudi tokrat je bilo jasno, da je še dela zanj. A gospodje so le preveč čutili, da je tista vloga za zboljšanje plač v prvi vrsti spet njegovo delo. Zato so se ga morali odkri-žati. On pa delavske Icnjižice ni kar tako vtaknil v žep, ni se dal mirno odpraviti kakor toliko drugih. Iz obratne pisarne jo je mahnil naravnost na ravnateljstvo. Tam so ga nekaj časa poslušali, potem so mu pa zabrusili: »Kaj se sploh repenčite? Saj niste niti naš državljan! Nikar ne pozabite tega.« »Pa sem Slovenec!« Mirno, brez obupne jeze jim je povedal, da se nimajo pravice tako očitno norčevati. V tovarni so trpeli marsikoga, ki bi mu lahko isto očitali, Seve, bil jim je pri srcu, ker je razumel, kaj gospodje žele od svojih strokovnjakov, od priganjačev, ki so poznali to zemljo samo kot vir ugodja. Bili so vredni sluge svojih gospodarjev. Ludvik ni sovražil delavcev, ki so govorili drug jezik kakor on in so vendar z njim vred okušali težo dela in dobrote proletarcev. Vselej so mu pa bili zoprni naduteži, ki so radi kazali, da so nekaj več zato, ker drugače govore. Tudi na ravnateljstvu jih je nekaj sedelo. Zaman je poskušal obdržati mesto. Zaman se je zavzela zanj organizacija. Zgodilo se je po volji gospodov. Kmalu potem so ga klicali na policijo. Referent je bil radoveden, kako je z njegovim dovoljenjem za bivanje v državi. Nič drugega mu ni hotel. Ludvik je pa zavohal, da ga utegnejo na lepem izgnati. Torej ga v tovarni niso zaman opominjali. Nazaj čez mejo mu ni dišalo. Dom in domače bi že rad pogledal; dostikrat ga je zaskominalo po svidenju. Poredko so mu pisali, on jim je pa še bolj na redko odgovarjal. Ze dolgo se mu ni oglasila Vrsnikova Tilka, tudi njo bi rad videl. In marsikoga. Vedel pa je, da bi ga ne pustili dolgo V vasi, če bi ga sploh poslali na dom. Čakalo ga je vse kaj drugega. O vsem tem se je pomenil s tovariši. Pospravil je svoje stvari in preden se je še kdo utegnil pozanimati zanj, ga je vzela noč. Spet je poromal v svet in ni prav nič vedel, Icaj vse mu je še namenjeno. Obetal si ni nič dobrega. Potikanje brez dela, posebno še v zimi, ki se je naglo bližala, mu ni moglo vzbuditi veselih slutenj. Kljub temu ni zapravil dobre volje. Res bi raje ostal, a kaj, nekako se bo moral pretolči. Sam je bil, brez žene in otrok. Niti za dekleta se ni utegnil pobrigati. Le tovariše je imel. In ti so poslirbeli, da je našel na svojem romanju zatočišča. Koliko jih je, ki so na slabšem od mene, si je mislil tedaj, in e-e z nasmehom odpravil v novo, negotovo življenje. V SINDIKALNI OBCNI SBOR V »PLAMI« — PODGRAD U Preteklo soboto popoldne je bil občni zbor sindikalne organizacije v tovarni za predelavo plastičnih mas »Plama« v Podgradii. Med lanskim in letošnjim občnim zborom se je povečalo število članov tega sindikata od 02 na 84. Iz poročila dosedanjega upravnega odbora je toilo razvidno, da je delo sindikalne podružnice v preteklem poslovnem letu trpelo zaradi pomanjkanja izkušenj. Premalo pa je odboru pomagal občinski sindikalni svet. V ospredju razprave je bilo vprašanje novega tarifnega pra-viLnika, ki ga je'uprava podjetja pred kratkim predložila ObLO v Pridni delavci koprske Vodne skupnosti dokončujejo te dni tudi kratek del ceste od odcepa pri pristaniškem parku pa do ?iovega pristanišča potrditev. Predlog tega tarifnega pravilnika predvideva znatno povečanje postavk za posamezna delovna mesta, tako da bodo plače vsklajene s plačami v drugih podjetjih teh ali sorodnih industrij. Clan kolektiva Milenko Blago-jević je sprožil razpravo o zdravstveni zaščiti. Iti je pomanjlvljiva. V vsej občini tudi ni zobne ambulante in na občnem zboi-u so predlagali, naj bi sindikalni predstavnik ugotovil na skupščini okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, koliko sredstev je bilo porabljenih za zdravstveno pomoč delavcem podjetja od njihovih plačanih prispevkov za socialno zavarovanje. Predlagali so tudi, da bi poskrbeli za sredstva s katerimi bi postopoma reševali stanovanjsko vprašanje, in predlagali, naj bi za sedaj že obstoječa stanovanja popravili tako, da bodo ustrezala higienskim zahtevam. Novi upravni odbor se bo moral zavzeti tudi za kulturno in športno življenje kolektiva. Razen godbe na pihala in pevskega zbora, ki se uspešno pripravljata na svoj prvi javni nastop, bi želeli člani sindikata gojiti tudi dramatiko, nogomet in še druge kulturne in • fizkulturne panoge, M bi jim nudile zdravo in prijetno razvedrilo izven tovarne. Sprejeti sklepi občnega zbora predvidevajo tudi organiziranje strokovnih predavanj in poučne ekslcurzije, dalje skrb za vzgojo mladega kadra in za sistematično politično vzgojo vseh članov. Nova sindikalna uprava bo morala tesneje sodelovati z upravo podjetja o vseh perečih vpraša- njih. Govora je bilo tudi o predvideni spojitvi podjetja Plama in Partizanka v Kopru. Ta ukrep bi gospodarsko utrdil obe podjetji in jima omogočil hiti-ejši i-azvoj. Podjetje Plama bo v nezmanjšanem obsegu večalo svojo proizvodnjo in po predvideni združitvi bi se laže upirali hudi konkurenci velikih podjetij. Občni zbor sindikalne podi-už-nice je bil zaključen s sklepom, da bosta upravni odbor in članstvo v bodočem poslovnem letu s poglobljeno in vsestransko delavnostjo odstranila pomanjkljivosti dela preteklega leta ter usmerila svoje delo v tempo razvoja in napredka podjetja in ko- mune. J. Ž. Vrvež ob novi operativni obali koprskega tovornega pristanišča je v teh dneh pred otvoritvijo posebno živahen PRED OTVORITVIJO NOVEGA KOPRSKEGA PRISTANIŠČA Predstavljajte si na pomolu novega koprskega pristanišča mogořno lokomotivo, njene rezke žvižge in jekleni zven odbijačev, ki se oglašajo v monotono rohnenje žerjava, da človeku para ušesa. Lokomotiva, vprežena v dolgo kompozicijo natovorjcnih vagonov, brzi proti Rižanski dolini. Mudi se ji kot vsem sopotnikom našega řasa ... Čudna prispodoba, k.ijne? Mogoče podobna tisti, ko je pred dobrim letom in pol nekdo trdil, da ni daleč dan, ko se bo ob pomolu novega koprskega pristanišča zasidral prvi pre-komornik. Neki nejevernik mu je takrat potipal žilo in rekel: »Vem, da si šaljivee, zato prihrani to tvezenje za prvi april!« Res, kar se je zdelo takrat težko izgovorljivo, je danes že stvarnost; na prekomomiku »Gorica« so namreč že podkurili kotle, da ne bi zamudili na veliko svečanost, ki bo 7. SZDL OBRAVNAVALA AKTUALNE KRAJEVNE PROBLEME Terenski odbor SZDL v Portorožu, ki je bil izvoljen na nedavnih volitvah, si je zadal nalogo zaaktivizirati prebivalstvo k močnejši udeležbi pri obravnavanju aktualnih problemov kraja. V ta namen je sklenil poživiti delo ljudskoprosvetnega društva »Svoboda«, Društva prijateljev mladine in vseh drugih organizacij, ki delajo na področju Portoroža, v prvi vrsti pa podpreti težnjo mladine po bolj razgibanem skupnem življenju, O tem je na prvem množičnem sestanku članov SZDL poročal novoizvoljeni predsednik Mirko Zerjal. Da bi pritegnil čim več prebivalstva k aktualnemu dogajanju, je terenski odbor SZDL postavil na dnevni red tega sestanka poročila o turistično gostinski dejavnosti v Portorožu v letu 1958 in njenih perspektivah za. leto 1959. Referent za turizem ObLO M-ran je v zgoščenem pregledu povedal med drugim, da je bilo letos do konca septembra v piranski občini 44.271 gostov, torej 18 odstotkov več kot lani, inozemskih gostov celo 32 odstotkov več kot lani. Domači ter inozemski gostjo skupaj so dali nad 302.000 nočitev. Na področju vse občine SG je število nočitev od lani povečalo za 35 odstotkov. Med gostinskimi podjetji je imel največ gostov in nočitev hotel Palace, namreč 7.900 oziroma 48.306. Vsi portoroški hoteli so imeli pretežno inozemske goste. Zelo ugodna je slika zasedenosti ležišč v portoroških hotelih. Znaša namreč skoraj 115 dni povprečno na vsako ležišče, kar je skoraj za 35 dni bolje od povprečja v hotelih ob jadranski obali. Med inozemskimi gosti je bilo največ Avstrijcev, namreč 5.503, ki so dali skupaj ,31.6G8 nočitev. Največ nočitev. skoraj 40.000, pa so dali gostje Í7. Zahodne Nemčije. Povprečno največ časa so bivali v Portorožu gostje iz Švedsko, ki so dali skirnno nad 9.000 nočitev. V portoroškem kopališču je bilo prodanih skoraj enkrat več vstopnic kot lani, namreč 136.669. Finančni promet v gostinstvu je v prvih deretih mesecih letos za 26 od- stotkov večji kot lani. Največjo realizacijo je doseglo podjetje hotel Palace; do konca septembra skoraj 119 miilijonov din. Vsi hoteli bodo letos presegli plan. Tako bo letos celotni iztržek v gostinstvu približno za 30 milijonov večji od lani in bo dal do konca septembra nad 419 milijonov din, kar je približno dvanajstina vsega finančnega prometa občine v prvih devetih mesecih. V gostinstvu je bil največji -iztržek od hrane, in sicer nad 181 milijonov dinarjev, nato od alkoholnih pijač, skoraj 104 milijone dinarjev. Skoraj neverjetne so številke o potrošnji raznih živil in pijač. Vina so do konca septembra prodali 2.740 hI (hektolitrov!), piva 2.144 hI, žganih pijač 264 hI, mineralne vode in sodavice 1.193 hI, sadnih sokov pa le 3.170 litrov. Belega kruha so prodali 483 ton, črnega pa 390 ton. Mlečnega sladoleda (na paličkah) je bilo prodanega 239.000 komadov, poleg 4.687 litrov doma pripravljenega. Ogromna je bila tudi potrošnja mesa. Samo govedine so v prvih devetih mesecih letos pojedli 173 ton, teletine pa 101 tono. Na področju občine je šlo v prodajo 20 ton tobaka. Mleka so popili 4.13G hektolitrov in jogurta prodali 35 (Nadaljevanje na 10. strani) decembra v Kopru, ko bo otvoritev pristanišča. Zopet nekdo meni, da so majhni izgledi za uspešno eksploatacijo novega pristanišča, ker ni železniške povezave z zaledjem. Z drugimi be-seđ.-imi: transportna zmogljivost na kopnem ne bo kos povečanemu pomorskemu blagovnemu prometu. In to že danes, ko je dograjena komaj prva tretjina pristanišča. Komur se zdi ta ugotovitev realna, je gotovo prezrl obstoj velikega, v Jugoslaviji celo največjega transportnega podjetja »Intereuropo«, Ki se je pripravilo na novonastalo situacijo in bo najmanj dve leti lahko vzdrževalo z zaledàjem tako zvezo, da v novem pristanišču ne bo prišlo do zastoja. Se več: avtomobilski transport zagotavlja hitrejše prevoze, neposredno dostavo blaga, dostopnost in končno tudi večjo rentabllnost-Prav zaradi teh razlogov dajejo skoraj povsod v svetu prednost kamionskim prevozom blag.a. V ZDA je ta že skoraj popolnoma izpodrinil železnico, ki je zastopana komaj še s 13 odstotki. Seveda je danes pri nas Se povsem drugačno stanje, zato železnici nihče ne odreka nadvse pomembne vloge, ki jo bo prej ali slej odigrala na našem obalnem področju. NOVA OBLIKA GOSPODARSKEGA SODELOVANJA »Kooperacijo na kolesih« bi lahko imenovali nenavadno obliko gospodarskega sodelovanja, ki so ga sklenila podjetja »Intereuropa«, »Ljubljana-transport« in Javna skladišča v LJubljani. Ni treba posebej poudarjati, da je ta zveza rezultat splošnega zagovarjanja združevanja podjetij zaradi večje učinkovitosti in solidnega zajemanja nekega gospodarskega poprišča. Težnja tega ukrepa je seveda dokaj konkretna: povečati zmogljivost avtoparka, da bo kos povečanemu pomorskemu blagovnemu prometu, ki se bo razvil v Kopru. Tudi pomanjkanje skladiščnega prostora v Kopru bi nedvomno ustvarilo situacijo, ki bi lahko pomenila zastoj v transportu. Zato bosta partnerja — »intereuropa« in »Ljubljanatransport« prevažala blago neposredno z ladij v Javna skladišča V •> V počastitev Dneva republike je bilo v nedeljo v Postojni veliko propagandno strelsko teltmo-vanje z zračno puško, ki so se ga udeležile moške ekipe strelskih družin iz Izole, Portoroža, Pivke in Postojne ter ženski ekipi iz Izole in Postojne. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel delavski svet grosističnega trgovskega podjetja NANOS iz Prestranka, ki je zma- govalnima ekipama podelil tudi spominska pokala. Strelska družina Postojna je tekmovanje tako vzorno organizirala, da zasluži javno pohvalo, saj je prepričljivo dokazala, kako morajo biti izvedene športne prireditve. Na tekmovanju, bilo je na društvenem strelišču za zi-ačno puško, so bili doseženi naslednji rezultati; Moški posamezno: 1. Corkalo culví 2:oslojnske strelske družine po ^ispelera tekmovanju (Izola) 170 krogov; 2. Mikoletič (Postojna) 165 krogov; 3. Djusić (Postojna) 163 krogov. Plasman moških ekip: 1. Izola 790 krogov; 2. Postojna 751 krogov; 3. Pivka 699 krogov; 4. Postojna B (izven konkurence); 5. Portorož 524 krogov. 2enske posamezno: 1. Pučko (Izola) 156 krogov, 2. 2orâ (Postojna) 155 krogov; 3. Koren (Izola) 147 krogov. Plasman ženskih ekip: 1. Izola 715 krogov; 2. Postojna 706 krogov. Po tekmovanju sta zbrane strelce pozdi-avila v imenu organizatorjev tekmovanja sekretar SD Postojna Jože Djusić in v imenu okrajnega in občinskega komiteja Zks Slavko Černelič. Najboljšim strelcem je predstavnik delavskega sveta podjetja NANOS 2ivojin Gacin podelil spominske pokale in diplome. Tekmovalci so ob zaključku tekmovanja izrazili nezadovoljstvo, da se tako pomembnega okrajnega tekmovanja ni udeležila SD Koper, ki pa no zamudi večjih strelskih tekmovanj repu-hli.škoRa značaja._M, A. «SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja v Ljubljani, kjer je gospodarski in prirodni center naše republike. o »Intereuropi« kot transportnem podjetju, ki predstavlja tipičen primer gospodarske enote z naglim vzponom, smo v našem listu že brali, zato bi bilo zanimivo pogledati tudi v notranjost tega mehanizma, posebno sedaj, ko je znano, da bodo breme celotnega blagovnega transporta v novem koprskem prlstanigiJu nosili omenjeni trije kooperanti. »Intereuropa« predstavlja že sama zase največje avtomobilsko transportno podjetje v Jugoslaviji, GB kamionov s prikolicami in zmogljivost 1250 ton tvori vozni park, ki mu je naša okrajno področje postalo pretesno že lansko leto. Takrat so se namreč oskrbeli z novimi kamioni najboljših znamk, med njimi tudi z domačimi TAM, ki so se odlično obnesli in jih bodo kmalu dopolnili (kompletirali) Se z ustreznimi prikolicami. Solidnemu uvoznemu parku in visoki zmogljivosti je pripisati, da se je podjetje »Intereuropa« uveljavilo tudi v mednarodnem transportu. Uprava podjetja Je sklenila največ pogodb za mednarodne prevoze z Italijo, Avstrijo, CSR in Madžarsko. Težko bi našteli sortiment teh prevozov, ki znašajo okoli 20 tisoč ton letno. Gradbeni material, bombaž, surova guma, avtomobilski deli in rude so le del sortlmenta, ki so ga prevažali mogočni avtovlaki križem po Evropi. Jasno, da se Je položaj podjetja z nastankom koprskega pristanišča bistveno spremeiûl in zmogljivost tudi s predvideno dopolnitvijo voznega parka ne bi zadovoljila. Zato je kooperacija s podjetjem »Ljubljanatransport«, ki razpolaga z avtopar-kom, katerega nosilnost se suče okoli 500 ton, zares idealen izhod in hkrati zagotovilo, da bo kapaciteta združenega voznega parka zadoščala potrebam koprskega pristanišča v naslednjih dveh letih, ko predvidevajo 18» oziroma 250 tisoč ton pomorskega blagovnega prometa. Večjega prometa pa tudi združena partnerja najbrž ne bi zmogla, zato bo tedaj železnica neobhodno potrebna in bo tudi rentabilna. Seveda kamionski transport tudi z izgradnj» železnice ne bo odveč. Nasprotno — pokvarljivo blago, kot južno sadje in razna živila, ostanejo še nadalje domena obeh partnerjev, ki bosta imela s hitrimi prevozi, posebno v tranzitu polne roke dela. Zanimiva je tudi ugotovitev, da imajo solidne usluge transportnega podjetja »Intereuropa« še eno prednost: nizke prevozne cene. T/km (tonski kilometer) računajo samo nekaj nad 19 dinarjev, medtem ko zna-5a tarifna postavka pri vseh ostalih podjetjih celo 46 dinarjev in več po t/ltm. lu to kljub izredno visokim cenam avtomobilskih gum, saj stane kompletna oprema gum za avtopark, ki ima 10 koles, celih 7 milijonov dinarjev. Ker se gume po prevoženih 60 tisoč kilometrih obrabijo, si lahko predstavljamo visoke stroške podjetja samo za ta nadomestila, k.ajti doma tako velikih profilov 5e ne proizvajamo. Praksa bo kmalu pokazala, če se bodo optimistične napovedi, ki jih obeta kooperacija treh velikih podjetij, uresničile. Sicer pa nihče ne dvomi, da bi prizadevni kolektivi sorodnih podjetij in močni motorji avto-vlakov ne bili kos veliki in odgovorni nalogi. B. Borovič POMORSTVO, št. 11/1958 iz vsebino: B. Cuculić; Morje in pomoi-stvo «a svetovni razstavi v Bruslju; D. Cu-brič: Naše pomorstvo na Dunajskem veleseimu; Problemi v svetovnem pomorstvu: kap. M. Bekun; British Tanker Company; V. Pirnat: Iz Korčule na Lastovo; A. Novikov-Priboj In morje; vipi: »Zelengora« iu dijaki; -nm-: Slovenski potapljači v Senj-skem kanalu; J, Dodlč: Lepa je naša slovenska obala; Železniška zveza a Koprom; Koprska luka v juliju In avuustu; Statistični pregledi iz Lloyd's Regi-slra ior.7; Gibanje tujih ladij skozi naša pristanišča itd. Priloga: Vestnik Združenja pomorskega brodarstva. ŽENA IN DOM ^ ZDRAVSTVO !N VZGOJA ^i^ŽENA IN DOM ^ ZDRAVSTVO IN VZGOJA -k ŽENA IN DOM ík ZDRAVSTVO IN VZGOJA GOSPODINJSKI ODSEK PRI KKONOMSKI SREDNJI ŠOLI V KOPRU iiO^ ]: pravzaprav je že dolgo tega, kar sem imela namen pisati o gospodinjskem odseku pri koprski Ekonomski srednji Soli. Bilo je to ob koncu pre-, teklega šolskega leta, ko so zapuščale Solo prvo maturantke. Toda od namena do izpolnitve je dolga pot in včasih tako prepletena, da niti sam ne veš, zakaj si krenil z zaCrtane smeri. Takrat bi tako lepo lahko zapisala v uvodu: drage naše bralke, dovolite mi, da vas seznanim s prav posebno šolo pri nas, edina je v Sloveniji, edina v vsej državi. Štiri leta so pretekla, odkar so jo ustanovili, te dni jo zapuščajo prve absolventke. Dobili smo nov poklic: gospodinjski tehnik. Nikjer ga še ne boste našli v spisku poklicev, toda marsikaj smo že spremenili in dobili novega, tudi to pride na vrsto. Potem bi vam lepo po vrsti naštela, kakšna žola je to, kako so dekleta in stai-ši zadovoljni in kam pojdejo absolventke v službo. KonĚala pa bi z opozo-I rilom za vse tiste, ki se še niso od-loĚile, kakšen polclic bi si izbrale: gospodinjski tehnik, to je poklic bo-doênosti, potrebovali vas bodo vedno bolj, premislite, če imate za to veselje in pridite v Koper. Da, to bi bilo lepo. Toda zdaj sem ' ! zamudila absolventke, zamudila vpis v šolo in niti prvo polletje še ni mimo. Zamudila v ihti vsakodnevnega tekanja, sestankov, konferenc, pisanja, pa vedno ponavljajočih se skrbi, teden dni pa je tako hitro okoli in vsait teden izhaja naš časopis, i Ta uvod Je zelo oseben, prav tako ' opravičilo- Težilo pa me je od poletja sem, imela sem mučen občutek, da eem ga dolžna dekletom, ki so morda pričakovala, da bodo o sebi kaj brala, požrtvovalnim pedagogom, pa tudi sama sebi. In zdaj je pravzaprav naneslo naključje, da sem obiskala Ekonomsko srednjo šolo, da bi vas seznanila z njenim gospodinjskim odsekom. Naj bo to eden izmed drobnih kamenčkov, ki tvorijo veličastno in mogočno zgradbo naših uspehov ob 15. obletnici rojstva naše socialistične domovine; to je eden izmed tistih kamenčkov, ki podpirajo dva trakta z napisorna: prosveta in gospodarstvo. Šola, ki daje kader za gospodarstvo, za tisto gospodarstvo, ki je bilo in bo vedno temelj in izhodišče za boljše življenje, pogoj za uresničitev vseh naših želja po višji življenjski ravni. Primerjava naše gospodinjske šole s katero drugo ni mogoča. Iz preprostega vzrolta: druge ni, vsaj pri nas ne. So pa take šole v navadi v razvitejšili deželah, v takih, ki se zavedajo, da je gospodinj st\'o posebna veja gospodarstva, proizvodnega in potroš-nega. Kot povsod, velja tudi tu dobra organizacija dela, izl^ori-ščanje vseh možnosti, ekonomika, znanje. Vse to si pridobi človelc s sistematičnim delom. Cim več jih bo, ki to znajo in obvladajo, tem večjemu številu bodo lahko posredovali svoje znanje. V lîon-kretnem primeru: čim več strokovno, ekonomsko-gospodinjsito izšolanega kadra bo v našem gostinstvu in turizmu, pri družbeni prelirani v nienzah, v dijaških domovili, internatih in podobno, v obratih stanovanjskih skupnosti ali pri instruktivném in pedagoškem delu pri zajvodih za pospeševanje gospodinjstva, tem bliže bomo svojemu cilju. To je način, kako bo to znanje prodrlo tudi v individualna gospodinjstva in način, da bomo cenili gospodinjo, njeno odgovorno in težko delo. Ta přepotřební kader, bi naj bi se imenoval gospodinjski tehniki, daje gospodinjski odsek pri naši , EÎÎbnomsIîi srednji šoli v Kopru. Njihov učni načrt je popolnoma normalen, le da se učé namesto stenografije in strojepisja, kot drugi učenci ESŠ, hranoslovja in gospodinjstva. Razen teoretskega pouka imajo učenke praktično delo v šolski eksperimentalni kuhinji, v počitnicah pa še eno- do dvomesečno prakso izven .šole. Torej ko dekle konča to šolo, je podkovana razen v običajnih predmetih ekonomske šole Se v gospodinjstvu, zlasti njegovi ekonomiki (sem sodi stanovanjska izgradnja, čiščenje in vzdrževanje stanovanja, manjša popravila, ureditev vrta, igrišča in podobno) in hranoslovju, ki govori ® prehrani zdravih ia bohiih ljudi, o raznih dietah, prehrani nosečnice, otročnice, dojenčka, «►roka itd. msK Kako potreben je tak kader, se zavedajo tudi okrajni in ljudski odbori ter druge organizacije, k! štipendirajo letos 34 gojenk (vseh je 78). Toda od vseh teh gojenk jih je le 9 iz koprskega okraja, druge so iz drugih predelov Slovenije, - največ s Štajerskega in iz Prckmurja. Ta podatek načne prav posebno vprašanje; ali je res le koprski okraj dolžan vzdrževati šolo, ki vzgaja ta nov in potreben kader, ko ta kader odhaja od nas in se vrača v domače kraje? Šola se namreč bori s finančnimi težavami, tudi učnega osebja nima dovolj in tako so morali že letos zavrniti okrog 30 prošenj za vpis v prvi letnili. Ko sera že pri težavah in željah, naj povem še eno, ki so mi jo zaupale prijazne profesorice: Na tem polju smo pionirji, nimamo zgledov in želeli bi si več strokovne pomoči Centralnega zavoda za pospeševanje gospodinjstva iz Ljubljane. — Prav gotovo jo bodo dobile. Gotovo vas še zanima, kako je z lanskimi prvimi absolventkami šole. Končalo jih je 15 in človek bi pričakoval, da bo ta ckonom-sko-operativni kader (za razliko od pedagošlvcga. Ici ga daje Višja gospodinjslîa šola v Grobljali) izginil kot kaplja v morju potreb. Vendar vidimo prav obratno. Večina deklet se je zaposlila v go- Jesenski ali zimski plašč ravnega kroja z nizkim pasom na hrhtu spodarsltih ustanovali, kot absolventke ekonomske šole in ne njenega gospodinjskega odseka, čeprav so imele vse zagotovljena mesta, primerna svojemu poklicu in izobrazbi. Le za nekatere vemo, da so ubrale pravo pot: na Zavod za gluho mladino v Portorožu (gospodinja), na Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Koper, v Dijašiii dom v Kočevju, na Gospodinjski center v Novo mesto itd. Zakaj tako? Pravijo, da zato, ker nudi gospodarstvo boljše materialne pogoje, ker je delo lažje. In gotovo ne na zadnjem mestu zato, ker poldic gospodinjskega tehnika pri nas še ni znan in udomačen. Pa še bo. Vedno nove absolventke bodo poskrbele za to, uveljavile se bodo na svo-jili delovnili mestih in pridobile ugled svojemu poklicu in šoli, ki jih je izobrazila. Z. L. Obleka iz svetlega blaga s sedlom, pod katerim je na sprednji in zadnji strani blago nabrano Obleko lahko nosite s pasom, kot vidite na sliki, ali pa brez, da ima obliko vreče ali trapeza Z OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH PODRUŽNIC — IRIS, TOVARNA ZA PREDELAVO RIB, IZOLA V majhni dvorani tovarne za predelavo rib Iris v Izoli so se zbrali delegati na letni občni zbor svoje sindikalne podružnice. V poročilu predsednika sindikalne podružnice Štefana Lukiča so bili zanimivi zlasti tisti podatki, ki so osvetljevali specifične lastnosti tovai-ne la-is. Pomembno je, da je Iris edina tovarna, ki ima dobiček izključno iz predelave rib, ker so povečali delovno storilnost z boljšo organizacijo dela. Proizvodnja tovarne in asortiman sta boljša od lanskega leta, čeprav je 84 ljudi manj kot lani. Proizvodnja pa bi bila lahko še višja, če ne bi bilo v tovarni toliko bolezenskih dopustov (izpadlo je 14,910 delovni dni). Norme presegajo v podjetju povprečno za 4°/o, kar priča, da so norme realne. Kar zadeva dejavnost same sindikalne podružnice, ki šteje 728 članov (od tega 519 žena), se zdi, da je najmočnejše njeno športno udejstvovanje, o čemer pričajo pohvale in diplome v sindikalni dvorani. Celo iz finančnega poročila je bilo videti, da je znesek postavke za kulturno dn športno udejstvovanje šel v celoti športnim organizacijam. Sindikalni odbor je na svojih 12 rednih in 4 izrednih sejah razpravljal med drugim tudi o delavskem samoupravljanju, o kulturnem in strokovnem dvigu članov kolektiva. Omembe vredni so tudi tečaji za strokovno kvalifikacijo. Iz razprave pozneje je bilo razvidno, da se je v te tečaje sicer prijavilo 17 delavcev, da jih pa bo le 6 delalo izpite okrog 15. decembra. Sindikalni podružnici je uspelo s pomočjo uprave podjetja urediti interni bife, kjer je moč dobiti ceneno suho malico, ni pa še rešeno vprašanje toplega KOTICEK ZA STARŠE 0 0 0 Dedek: (pripoveduje otrokom pred .spanjem) — ... in potom so prišli v mračen gozd, v katerem so tulili volkovi. Kar ncnadoniia se je pojavil pred njimi velik, grozen medved in rekel: »Zdaj vas bom vse pojedel.,.« Deklica: Mama, prosim, povej nam kako strašno pripovedko. Mama; Tega pa ne. Rada pa vama bom prebrala tole lepo pravljico. Ce si pa prav želita strašnih pripovedk, jili čitajta podnevi. obroka ali kosila. O tem vprašanju se dogovarjajo s podjetjem Argo, ki ima urejeno obratno kuhinjo. In končno je bilo iz poročila še razvidno, da je zasluga sindikata, da je preskrbel članom kolektiva po ugodnih cenah drva, premog, krompir ter jabolka. Razprava po poročilu je pokazala, da sindikalna podružnica tovarne Iris kljub nekaterim uspehom ni vedno odigrala tiste vloge, ki so jo od nje pričakovali. Kritika je bila zlasti na račun strokovnih tečajev, nadurnega dela, boleznin in zanemarjanja mladine. Vsekakor je naloga vseh naših organizacij in društev, da nudijo delovnemu človeku pomoč pri delu in doma, obenem pa vzgojno-izobraževalno delo in vzbujanje občutka odgovornosti na delovnem mestu. Ker je v tovarni zaposleno tako visoko število žena, nujno nastaja vprašanje varstva otrok, posebno še, ker morajo biti delavke včasih tudi 12 ur v tovarni. Materam to pač ni mogoče, če so otroci doma sami. Zastopnik občinskega sindikalnega sveta je tudi opozoril sindikat, da se je premalo zavzel, da bi kak njihov član obiskoval večerno gimnazijo. Tehten prispevek v razpravi je dal direktor podjetja Drago Do-linšek, ko je govoril o novih možnostih in številnih problemih, ki bodo nastali ob novih ukrepih za zmanjšanje družbenih dajatev ribje predelovalne industrije. S tem, da bo imela ta industrija najugodnejše pogoje, pa bodo nastale obveznosti, ki bodo terjale gospodarsko razdelitev sredstev, znižanje cene, upoštevanje interesov komune, stanovanjsko izgradnjo, predvsem pa ureditev tovarne — tehnično-higienskc zaščite. garderob, sanitarij, menze, otro.ških ustanov in podobno. Ribja industrija naj bi od zdaj čimveč proizvajala za domače tržišče (zdaj 96°/o za izvoz), zato pa bo treba znižati cene in določiti tudi maloprodajno ceno trgo^'Cf^m- Za večjo storilnost dela v podjetju bi bilo ti-eba urediti vprašanje odnosov med nreddelavci. obratovodji in delavci, vprašanje otroškega vrtca ter vprašanic obratne ambulante, ki do ,7dai ni odisirala svoje vlonre in plačuje podjetie zaradi nrokomernih boleznin višji prispevek socialnega zavarovanja. Občni zbor so zaikliučili z izvolitvijo novega izvršnega odbora sindikalne nodnižnice iti z žolio, da bi ta odbor odigral svojo vlo-,go, tako pri članih delovnega kolektiva kot pri podjetju, Z- L. Člani Socialistične zveze! Berite in širite »SLOVENSKI JADRAN«! OBUKE m NACrNl UŽIVANJA MEDU Največji zdravUnii uspeh dosežemo, če uživamo med v naravni oblilc',. z majhnljnl in večkratnim'!, toda silste-matičnf'mii in stalnilmii obroki mec!i> ter skupno z mlekom ali vodo si človek nabere moči, ki so mu potrebne pri vsakdanjem delu ^.in naporih. Poleg uživanja v o sti oblik! so uporablja med pri pn^pravi raznega peciva, sladkih p jač in kompotov. Da b! spoznal?, kako sc pnpravljajo te sla-žčice, dodajamo nekaj u.'itreznih receptov. I MEDENJAK S KAKAOM 25 đkg črne molče, 12 dkg sladkorja, 2 dl mleka, žlička jedilne sode, žllc.a kakaa, žlica među. zmleta piment in cimet; mast li» moka za model. Moko in sladkor presejemo v skledo, pridenemo temu vse drugo (ako je med trd, ga prej toliko segrejemo, da postane vsaj gosto tekoč, in zmešamo v gosto tekoče testo, ki ga dencmo v namazan in z moko potresen mode! za srnin hrbet ter spečemo v ne-prevročl pečici. Medenjak zreže-mo šele prihodnji dan. Medeno pecivo hranimo v pločevinastih škatlah in to v suhem prostoru, na vlažnem se zelo omehča. MEDENJAK Z RUMOM 'h kg medu, '/: kg sladkorja, '/> kg pšenične moke, malo ingverja, limonine lupine, cimeta, S dkg orehov, 2 '/t dkg pepelike, '/» litra ruma. Med skuhamo s sladkorjem, hladnemu pridenemo moko, dišave, grobo zrezane orehe, pepeli-ko, zmešamo z rumom. Testo pokrijemo in ga pustimo čez noč na hladnem prostoru. Razvaljamo ga za mali prst na debelo, zreže-mo na oblike, na vsalio denemo olupljen mandelj. V BESEDI IN SLIKI Konec lepilnega traku se vam navadno zlepi, tako da imate pri ponovni uporabi precej trganja, preden to uredite. Da se vam to ne bo zgodilo več, prilepite na konec traku star, majhen gumb. Izkušnja je pokazala, da so za dolgo hojo najbolj primerni močni čevlji in nogavice iz debele, mehke volne. Kljub temu se včasih zgodi, da se pojavi žulj nad peto, kjer drgne nogo rob čevlja. Temu se bomo najlaže izognili, če na ta rob prilepimo obliž, notranjost čevlja in nogavice pa posipamo s .smukcem. Morda še niste vedele ... o da morate steklenice od mleka oprati najprej z mrzlo in potem še z vročo vodo. Ce boste delale obratno, bodo postale steklenice motne in jih boste lahko oprale le še s sodo, o da imajo jabolka veliko fosfora in vitamina B, ki sta elementa za pomiritev živcev. Zato je priporočljivo, da jedo jabolka tisti, ki trpe za nespečnostjo. Zimski kost7im s »Sal ovraùù-rCo;7i«, kar je letos na Stevilnili zimskih modelih OBCNI zbor sindikalne podružnice km ETîJSîvEGA posestva ŠKOCJAN—ankaran v soboto popoldne so na rodnem letnem občnem zboru sindikalno podružnico Kmetijskega posestva Skocjan-Ankaran soglasno sklenili, da bo moral novoizvoljeni izvršni odbor to sindikalne podružnice nadaljevati z zadetim dolom glede problematike življenjske ravni svojih članov, izboljšanja proizvodnje in pro-dukti\Tiosti dela, delavskega samoupravljanja ter omogočanja strokovnega izobraževanja svojih delavcev. Najbolj zanimiva točka dnevnega reda občnega zbora pa Je bilo poročilo o uspešnem poskusu nagrajevanja po enoti proizvoda, ki je bil v našem okraju prvi to vrsto v kmetijstvu. Skupina treh vinogradnikov: Ivan Bucaj, Ivan Bužan in pokojni Mar čelo Rak ar je sklenila s posestvom pogodbo za obdelavo 6 ha vinogradov, na katerem naj bi pridelali 338 stotov. Vsak član to skupine je dobil v řasu obdelave po 12.742 dinarjev mesečno s pogojem, da bo z nad-plansko proizvodnjo soudeležen pri dobičku. Ker pa so z vestnim delom prekoračili plan za 96 stotov in je posestvo njihov planirani pridelek odkupilo po 13 di- V ISTRI IN NA KRASU OBNOVA VINOGRADNIŠTVA v torek, 25. novembra, so se v Kopru sestali zastopniki Okrajnih zadružnih zvez iz Kopra, Pulja in Nove Gorice kakor tudi vinogradniški in vinarski strokovnjaki iz vseh treh okrajev ter strokovnjaki za vinogradništvo iz Zagreba in Ljubljane, da bi proučili problematiko obnovo vinogradov in proiz\'odnjo vina v Hrvaški Istri in Slovenskem Primorju. Sestanek jo sklical iniciativni odbor, ki se je v torek dokončno tudi formiral. Namen konference je bil, da bi organizirali širše posvetovanje o obnovi vinogradov v Hrvaški Istri in Slovenskem Primorju. Ugotovili so namreč, da se Istra in Slovensko Primorje po svojih zgodovinskih in ekoloških razmerah razlikujeta od ostalih delov Hrvaške in Slovenije, da od časov Avstrije sploh ni bilo obnove in da so šele politične razmere po osvoboditvi narekovale ureditev \T)raSanja vinogradništva in vinarstva. Potrebno pa je predvsem postaviti osnovne temelje za obnovo z izdelavo rajonizacije vinogradniške proizvodnje, Izvolili so dve komisiji, in sicer komisijo za strokovno organizacijo posvetovanja, ki bo pripravila referate, in komisijo za organizacijo vinarske razstavo, ki bo v okviru tega širšega posvetovanja. Sklenili so, da bo posvetovanje konec aprila ali prvo dni maja prihodnjega leta v Portorožu. RZ PODALJŠALI BODO JAMSKO ŽELEZNICO V ponedeljek so se v Postojni zbrali strokovnjaki s področja jamarstva, biologije in varstva prirode, zastopniki Zavoda Postojnske jame in občinskega Ijudske-1 ga odbora. Razpravljali so o nuj-! posti podaljšanja podzemeljsko železnice v Po.stojnski jami. , Vedno večji naval obiskovalcev iame narekuje ureditev in razši-I ritov sedanjega voznega parka za približno 3000 metrov. Proga bi pila speljana .skozi tiste predele jamo, ki za sedaj obi.-kovalccm ! Se nisto dostopni, in bi vezala tu-I di Crno, Otoško in Pivko jamo. Predvideno je, da bo izdelal idej-^ ne načrte Projektivni ntclje v ; Ljubljani, ki lio moral upošte-vati več variant, in sicer da bi ostala sed.-inja biološka po.staja v jami nedotaknjena. Z dograditvijo te železnice .se bo sloves Postojnske jame in drugih bližnjih wm bolj raz.!iril ter ori\';ibil ■■ ^»î več turistov. ' ŽB narjev za kilogram, višek pa po 10 d'narjev. so zaslu.šili še 87 tisoč 277 dinarjev. Ta poskus novega načina nagrajevanja za delo .se ,ie pokazal za zelo spodbudnega in jo zamajal temelje nagrajevanja na iu'0. Ustvaril je večjo produktivnost dela, boljše plačilo zanj in mimogrede povečal proizvodne možnosti posestva. Ko so se udeleženci občnega zbora podrobno seznanili z gospodarskimi problemi posest-va, Ici je letos na 340 ha zemlje s 113 člani kolektiva do začetka tega meseca doseglo planirano proizvodnjo v vrednosti več kot 16 milijonov dinarjev, je bilo največ govora o ukrepih za izboljšanje življenjskih razmer in za večjo produktivnost dola ter kmetijske proizvodnjo. Gre za takojšnjo rešitev dveh perečih problemov: za prehrano in za zmanjšanje števila izostankov, ki so v prvih desetih mesecih letošnjega leta dosegli 14.586 delovnih ur, kar predstavlja več kot pol milijona din samo zaradi boleznin in 10.118 delovnih ur na račun izostankov. Ker pa je predvideno, da bo letos doseženo okoli 430.000 dinarjev bruto realizacije na onega zaposlenega, pomeni, da bo zaradi neopravičenih in upravičeih izostankov letošnja bruto realizacija podjeta manjša za okrog 2,150.000 dinarjev. To številke, ki dovolj zgovorno dokazujejo resnost problema, saj bi z izgubljenimi delovnimi dnevi lahko obdelali 9.7 ha rodnega vinograda, so narekovale občnemu zboru temeljito razpravo. Zaključek pa je bila pobuda, da osnujejo obratne menze, kjer bo moč dobiti tri kakovostne dnevne obroke po 160 dinarjev, morda celo ceneje, in število boleznin, ki so v veliki mori posledica nezadostne prehrane, bo znatno manjše. Po drugi strani pa se bo delovna storilnost znatno povečala, kar je osnovna težnja tako posestva kot vsakega posameznika. Tretja pomembna naloga sindikalne podružnice bo izobraževanje delavcev in prirejanje tečajev za dosego kvalifikacije. Na posestvu je namreč več kot polovica članov delovnega kolektiva brez predpisane strokovne usposobljenosti. Resnost, ki so jo člani sindikata na tem občnem zboru pokazali za gospodarjenje na posestvu in s konkretnimi predlogi za izboljšanje sedanjega stanja, pa vsekakor daje upanje, da ne gre za prazne besede, pač pa za pravilno razumevanje vloge sindikata posebno še v podjetju, ki je v izgradnji in zato brez organov delavskega samoupravljanja. Ob zaključku lovskih i~pito^^ v Lovski družini Marezige pri Kcypru minuli teden sta preizkusila svoje znanje pred izpitno komisijo tudi najstarejša lovca te družine: 72-letni Ivan Jerman iz Laborja (sedi levo), ki je. lovec že 52 let. in pa 66-letni Matija Krmac (desno), ki se je na izpit odlično pripravil SREDI IZPITOV ZA PRIDOBITEV LOVSKIH KVALIFIKACIJ NA KOPRSKEM Skoraj v vsakem človeku je iz pradavnine ostalo nekaj lovske ki-vi. Seveda je lov v pogojih današnjega razvoja civilizacije precej drugačen, kot je bil v pra-davnmi ali kot je še danes pone-kjo v pragozdovih Afrike, Azije in Južne Amerike. Današnji lovec mora precej več vedeti kot samo to, kako bo zalezel divjad in jo najhiti-ejo pokončal. Lov je šport, kot je šport na primer planinstvo ali katerakoli druga športna panoga. Zato tudi stane in kdor si je predstavljal, da bo imel od lova še korist, se kmalu prepriča o nasprotnem. Pač — korist ima, samo ne materialne, Ima športni, lovni užitek, kadar gre v naravo in ta lov izvaja. To daleč odtehta vse stroške in lovcu obilo poplača vse napore. Prav gotovo je naša lovska zakonodaja najnaprednejša na sve- NINA KORENE: tu. Z zakonom je urejen odnos članov zelene bratovščine do narave, do divjadi, do izvajanja lova. Predvsem je divjad pri nas splošno ljudsko premoženje, do katerega ima pravico vsak državljan. Skupnost pa je lovski organizaciji in njenemu članstvu poverila izvajanje lova in skrb za lovišča, skrb za gojitev divjadi in za njen odstrel in odlov v določene namene. Dober lovec mora dobro poznati vso lovsko zakonodajo, mora poznati naravo in navade živali, poznati in ravnati s svojim pomočnikom — lovskim psom, vedeti mora vse o gojitvi divjadi, poznati mora lovske šege in navade, prav mora znati ravnati z lovskim orožjem in še veliko drugih drobnih reči. V dveh letih po vstopu v lovsko organizacijzo mora lovec opraviti strokovni lovski izpit, sicer ne sme več iz- Koper, Koper v letu 1958. Ste ga poznali prej? Pred vojno ali med njo? Zdaj je eno samo gradišče. Stokamo o grdem stanovanjskem vprašanju. To vprašanje je in tudi zares grdo Je. Ničemur in nikomur ni koristno, celo prav ubijajoče zna biti. Pa vendar! Rada se vzpnem na ta ali oni okoliški lirib. Rada se vozim z barko po morju. V mestu nikakor ni prijetno. Gradijo ga in kamor •stopiš, se spotakneš v gradišče. V njem ni zraka in ni miru. Z okoliških vriiov in cest pa je prikupen in vabljiv. Kakor da v njem ni tiste trohnobo brez civilizacije. Te dni me .le presenetil. Kakor da so se mi odprle oči pred nečim novim. Od Marka, iz zaliva, od Ankarana iščem streho, pod katero živim. Pred meseci sem jo zlahka našla, visoko se je dvigala čez druge. Zdaj se je nenadno zgubila kakor pišče pod kokljo. Še pred meseci se je prašilo od belveder.ske aleje v središče mesta. Proti zalivu so zijale nakazne škrbine v sonce, burja je veselo poplesavala okrog njih, globoke jame so zevale iz tal. Sodom na ankaransko barko, ki obkroži pol mesta, da bi zasledila tisto pišče, ki se jo nekam skrilo, potem ko je toliko let ob-vhidovalo razgled. Prav res ga ni več. i\'Iogočno ga zakrivajo zidovi in strehe novih stanovanjskih blokov. Kako se je podoba spremenila! V pisanili živih barvah se pno stene alejo. blokov nad belvedersko Ccprcv zakriva drevje pogled i: pristaniškega parka na novo stanovanjsko naselje na l^oprskcm Belvederu, je vendar njegovo popolnoma spremenjeno _podabo zelo očitno videli tudi od tam Rada se sprehodim po Belvederu. V vsem šumnem mestu naj-prosteje zadiham tam. In ko zapiha burja in se pod njo zvijejo veje starega drevja, se oglaša spomin. Pusti me v miru, daj, da zadiham prosto, tako lepo Je hoditi tod. Ne, ne pozabi! Ne pozabi, kako je bilo pred nedavnimi leti. Prav tod si hodila, a ne sama. V dolgem sprevodu si bila, ki se je v aprilskem dopoldnevu 1943 pomikal od luko v klanec belvederske aleje. Tudi takrat je sijalo sonce, tudi takrat je od morja vel svež, slan zrak. Toda takrat so v sprevodu rož-Ijale verige vklenjenih zločincev. Oči so mežikale v nevajeno svetlobo. Dljuča so se širila in hlastno goltala zrak, ki so ga dolgo pogrešala. Za sprevodom pa so tekali razposajeni paglavci, kričali in sramotili, Karabinjerji ni.so branili. Vodili so zločince. Borili so se za svobodo svojega naroda, zemlje in koščka obalo Jadranskega morja. Pozabi. Saj šelesti listje v drevju in šumenje valov prihaja od morja. Ni verig, ki se zajedajo v zapestja in členke, ni kara-binjerjev. ni zapahov, ludi ni tistih paglavcev. Ne. Nočem pozabiti. Ne smem. Vso noč prisluškujem ropotu motorja. Ivi v temi, sredi valov pripravlja tla novi luki. Novo, bogatejše življenje prihaja. Vidim in slišim ga prihajati. I.evo in desno ob belvederski aleji, kjer je zamrl Icorak karabinjer-jov, žvenket verige, nesramne psovke paglavcev. Spono so pretrgane, Ne čemim v ječi globoko v Italiji, kakor so mi namenili (Koncc n:i 10. str.-vni) vajati lova. Tako določa zakon. Povsod po Sloveniji je ta zadeva že zdavnaj urejena, le na obalnem področju koprskega okraja smo bili s tem v velikem zaostanku, saj nekateri lovci lovijo že deset let in več, pa so áe vedno neizprašani. Zaradi tega si Je sedanji upravni odbor okrajne lovske zveze v Kopru zadal za letos kot svojo najvažnejšo nalogo, urediti to vprašanje in izprašati vse zadevne lovske kandidate. V ta namen je formiral dve komisiji: eno za obalno področje, drugo pa za Kras, javorniško in snežniško področje. Komisiji sta oblastveni organ, ker ju potrdijo področni občinski ljudski odbori. Na obalnem področju so izpiti že skoraj pri kraju, medtem ko bo komisija na Postojnskem začela z delom takoj po prvem decembru. Izpite so opravili člani-kandidati lovskih družin Videž — Kozina, Rižana, Dekani, Izola, Strunjan—Piran, Marezige in Šmarje nad Koprom. Žal pa je koprska lovska družina, ki je številčno najmočnejša in ima sama okrog 70 kandidatov za izpite, doslej pokazala premalo skrbi za te svoje člane ter jim ni uredila predavanj, jih ni pripravila na izpite ter kandidatov celo ni prijavila k izpitom, kar se ji utegne še maščevati, ker takega odnosa OLZ ne moro trpeti. Dosedanje izkušnje obalne izpitne komisije kažejo kaj različno stanje. Povsod je nekaj lovcev, ki so se na izpit zelo vestno pripravili ter so tudi temu primerno odgovarjali na vprašanja. Večina je bilo srednje dobrih in so izpit tudi napravili, medtem ko je bila približno tretjina takih, ki sploh niso povohali ustreznih lovskih priročnikov in so zato .'-eveda tudi padli. Izpit bodo lahko ponavljali v spomladanskem roku in če ga tudi tedaj ne bodo opravili — zdravo, lovska organizacija! Naj navedem za primer samo lov.slvo družino Marezige. Izmed štiridesetih kandidatov je izpit uspešno opravilo 22 lovcev, dva sla bila kot stara lovca z dolgoletnim stažem oproščena izpita, eden Je bil začasno oproščen, ker je v bolnišnici, 13 pa Jih je padlo. Dva izmed teli se nista Javila k izpitu, icar jo prav tako kot da sta padla. Zanimivo pa jo, da so starejši možakarji in nekateri med njimi celo nepismeni, zelo dobro odgovarjali na vprašanja, medtem ko so nekateri vzeli zadevo neresno in so Jo seveda krcplco pogrnili. V glavnem je bil namen dosežen. Ne gre namreč le za to, če je zadoščeno zakonu ali ne, ker je namen zakona .samega drugačen: izpiti so veliko pripomogli k utrditvi lovsko zavesti in pravilnemu pojmovanju lova, Ic zaostritvi lovske discipline in splošnemu napredku lovstva, ki je in bo vedno bolj upoštevan del našega gospodarstva. rb O VENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja! novo življenje (Nadaljevanje z 9. strani) v pozno starost. Tu sem, prosto se sprehajam po belvederski aleji in gledam in poslušam, kako raste drugo življenje, kako se sprošCa iz ran tistih zločincev, za katerimi so se obregovali smrkavci. ř * * Zavedam se vsega, ne pozabljam. Zato pa tem bolj sproščeno doživljam, močneje čutim, močneje se radujem vsemu sedanjemu. Zdravi, svetli, zračni se dvigajo novi stanovanjski bloki ob Belvederu. Tam je padla trdnjava tiranije In potujčevanja, ki je stala ob drevoredu. Cesarsko-kraljevim žandarjem so sledili karabinjerji. Med morilci, tatovi in sleparji zloglasne kaznilnice, ki je prevzetno obvladovala pogled z morja, z Marka, z okoliških hribov, so za njenimi zidovi usihala življenja upornikov proti tiraniji in potujčevanju. Iz njenih porušenili zidov je zraslo ognjišče narodne prosvete. Leto za letom raste nov rod mladine, ki ne pozna več tegob prejšnjih rodov. Raste, kakor so želeli dedi, za kar so se borili očetje, matere, sinovi in hčere. Tam sredi mesta, ob znamenitem trgu, ki ga je gradila bene-čanska signorija, iščem mrlto poslopje nelcdanje Giudiziarie. V njenih vlažnih celicaii so usiliale bojevnice za to novo življenje. Usihale? Da. In vendar tudi ne. Poditupljiva laška ječarlva in vzkipljivi, kričavi direttore, kje sta zdaj pravzaprav? Tako rada bi vama odprla vrata nekdanjih celic, kamor sta nas zaklepala. V njili so pljuča hlastala za zrakom. Resetlîe v oknih visoko v steni ga niso prepuščale. Težka olcovana vrata so se le redkokdaj odpirala. In vendar... Ne podkupljiva ječarka ne kričavi direttore nista vedela, od kod tem bledim prikaznim pogum, vsak dan nov in svež. Vsemogočna oblastnika poza-prtih množic in vendar... Kako nebogljena... Zrušil se je njun svet, zgrajen na krivici. Zrušil se je, čeprav Bta nas skrbno obrala za vse, kar nam je bilo dragega, A s svojima rokama nista mogla seči v srce, v dušo, v možgane jetnika tako kakor v njihove žepe in malhe. Tam pa so hranili Mateja Bora, Karla Destovnika-Kajuha. Ušla sta vsaki cenzuri tja dol do zadnjih zapahov v Južni Italiji. Ko je legel mrak, ko so potihnili škripajoči ključi ječarke, se je po hodnikih med celicami oglasil pritajeni, topli glas, ki je obnavljal Kajuliovo izpoved »Samo milijon nas je, milijon umirajočih ...« Komaj razpoznavam nekdanjo Giudiziario. Iz nje ne udarja več duh po trohnobi, po vlagi. Tam ni več ječ. Zidovje se beli in po njem se opletajo zelene ovijalke. V preurejenih sobah pa prvič v zgodovini naroda sodijo in dele pravico njegovi pooblaščenci. Milijon umirajočih je zmagal, »s ponosno dvignjeno glavo«. Pesnik ni doživel zmage in z njim tisoči. Milijon pa je ostal, da bi spremenil svoj svet. Saj razumete, da nočem pozabiti, ker se tako močneje radujem spremenjenemu obrazu tega mesta? Jaz pa bi se rada veselila se in še! Prihajala k našim obalam, prisluškovala burji in šumenju valov. In merila rast novega življenja. Nič naj bi je ne zadržalo. ugodna bilanca (Nadaljevanje s 7. strani) tisoč 490 kozarcev. V glavnem ni bilo pomanjkanja pomembnejših artiklov, razen piva nekaj dni v najbolj vroči sezoni. Poročilo je navajalo tudi razne pomanjldji-vosti in probleme gostinstva in turizma v Portorožu, predvsem pomanjkanje kapacitet, pomanjkanje zabavnih in športnih prireditev ter športnih igrišč in rekvizitov, pomanjkanje stroliovnega kadra in pomanjkanje drobnih uslug, kot so nosači, vodiči itd. Omenjena so bila velika investicijska dela komunalnega značaja in za obnovitev bivših hotelskih stavb, o čemer smo že poročali v našem listu. V razpravi, katero se je udeležilo izredno veliko število navzočili, je bilo danih več konstruktivnih predlogov glede izboljšanja kvalitete postrežbe s pomočjo kontrole nad natakarji, dalje glede raznih drobnih uslug in glede avtobusnega prometa. Lepa udeležba in tako številna ter stvarna razprava sta pokazali razveseljivo dejstvo, da se Portorožani vedno bolj zavedajo, da živijo v turističnem kraju, in pomena, ki ga ima turizem za vsakega prebivalca posebej ter skupaj. Hvale vredna je bila tudi navzočnost številnih predstavnikov avtobusnoturističnega podjetja »Slavnik-Adria«, od katerih jih je precej prišlo k predavanju celo iz Kopra in so sodelovali v razpravi z razveseljivimi predlogi in načrti. Jule V IMENU SVOJIH ČLANOV ISKRENO ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DNEVU REPUBLIKE G O S T I N S K A Z B O R N ZA OKRAJ KOPER KOPER: 28. novembra jugoslovanski iilm VII. KONGRES KP, 29. in 30. novembra ameriški barvni iilm MISTER ROBERTS, I. in 2. decembra italijanski iilm SLEPA S SORREN-TA. izola: 29. In 30. novembra italijanski Iilm SLEPA S SORRENTA, 1. 2. decembra ameriški barvni film ZELJA, 3. decembra Italijanski film NJIHOVE iîABLODE, 4, in 5. decembra italijanski barvni iilm CASTA DIVA. piiian: 28. novembra jugoslovansko-nemSki Iilm IRENA V ZADREGI, 29. in 30, novembra ameriški barvni Iilm ŽIGOSAN. PORTOROŽ: 28. novembra ameriški barvni iilm PLAVOLASA ZAPELJIVKA, 29, novembra jugoslovan-sko-nemSki film IRENA V ZADREGI, 30. novembra ameriški barvni iilm ŽIGOSAN. SEČOVLJE: 29. novembra če-Skl barvni film POKORNO JAVLJAM, 3». novembra italijanski barvni film SIMFONIJA LJUBEZNI, 4. decembra Jugoslovanski film VII. KONGRES IvP. ŠMARJE: 29. novembra Jugoslovanski Iilm VII. KONGRES KP, 30. novembra ameriški film KKALJICA KRISTINA, 3. decembra italijanski film SMO LJUDJE ALI KAPLARJI, ŠKOFIJE: 29. novembra jutioslovan-skl barvni film REVIJA RISANIH FILMOV, 30. novembra (talijanski film ULICA, 3. novembra italijanski barvni film CASTA DIVA. DEKANI: 29. novembra italijanski film ULICA. 30. novembra Jugoslovanski barvni film REVIJA RISANIH FILMOV, 1, decembra jugoslovanski iilm Vil. KONGRES KP. SEZANA: 29. in 30. novembra angleški film LEPO JE BITI MLAD, Z. in 3. deccmbra aniílcški film BANDA Z LAVENDER IIILLA, 4. |n 5, decembra Italijanski iilm UMBERTO D. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem bolniškemu in strežnemu osebju bolnišnice v Izoli. Posebna zahvala tov. dr. Zidariču, dr. Koviču in dr. Možini. Mezgec Pavla PÀ&mû^ uAedhlsbM Primorski fantje, ki služimo kadrovski rok v NiSu, čestitamo k Dnevu republike vsem delovnim ljudem naše socialistične domo-vine, zlasti še primorskim rojakom, in jim kličemo: naprej do novih delovnih zmag! Lepo pozdravljamo vse naSe sorodnike, prijatelje in znance'. Jože Skapin in Atilijo Bonin, V. P. 2000/12 A, ms Vse domače, sorodnike in prijatelje ter posebno neimenovanima dekletoma pošiljava lepe pozdrave in jim želiva obilo zabave in zadovoljstva za 29. november. Gašper Benčič in Viljem Jerkië V. p. 9m Ohnd Ob smrti moje nepozabne mame se naj topleje zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z menoj, posebno pa še aktivu Ljudske mladine tovarne Argo. Rozalija Vrtnik Klub pomorščakov v Kopru posveča otvoritvi novega koprskega pristanišča zanimivo predavanje ODPRLI SMO OKNO V SVET s predvajanjem filma. Na predavanje, ki bo v četrtek, 4, decembra ob 20. uri v gledališki dvorani v Kopru, vljudno vabimo. KOPER s svojimi poslovnimi enotami v IZOLT, PIRANU, BUJAH, UMAGU, NOVEM GRADU in DIVAČi čestita vsem potrošnikom k DNEVU REPUBLIKE ter se priporoča CIPRESE (horizontalne) do 5 m višine, za okras parkov, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista. SPALNICO in kuhinjsko opremo, dobro oliranjeno, prodam po ugodni ceni. Kocjančičeva 3, Koper. OSLICO, štiri leta staro, prodam po ugodni ceni. Bašamarin 21, Koper. ENOSTANOVANJSKO HiSO ali eno ali dvosobno stanovanje ob slovenski obali kupim, Ponudbe pod »Gotovina« na Slovenski Jadran. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000.— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove in rabljene Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, ulica Pietà 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. OELOW^i KOLE T ® M M K P U EBEL ^ T B ^ â E čestita vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in cenjenim potrošnikom k prazniku jugoslovanskega ljudstva - 29. novembru se Vidite, dragi prijatelji in bralci — toda najprej naj vam vsem skupaj tudi jaz čestitam k Dnevu republike in vam zaželim za praznike veliko zabave in veselja, po praznikih pa čim manj mačka — da ne pozabite od številke do številke, kaj sem bil zapisal. Tokrat pa so mene na to spomnili zaradi vprašanja, ki sem ga bil zadnjič zastavil: kdo bo invalidu Lazarjzi F. iz Pridvora povrnil škodo? Odgovor je zelo hitro prišel — ne njemu, marveč meni: nosil bo škodo kar sam, ker je je bil tudi sam kriv. Avtobusni sprevodnik se namreč na predpise o invalidih in njihovih pravicah zelo dobro S2:>ozna, ker je tudi sam invalid, razen tega pa je bil prav takrat v avtobusu prisoten tudi kontrolor, ki je potrdil, da tovariš Lazar ni imel predpisanih voznih listkov za brezplačen prevoz, m.arveč samo napotnico za Ljubljano, zato je pač tovariš Lazar moral plačati četr-tinsko voŽ7ijo v Ljubljano. Za nazaj pa si je listke oskrbel ali pa jih je našel in je bila zadeva urejena. Povedali so še, da se tovariš Lazar večkrat pelje v T.jnb-Ijano in da mora torej postopek in predpise že dobro poznati. Razen tega pa naj bi imel tudi sam nekoliko bolj strpení odnos do sprevodnikov, zlasti še, če so tudi oni immlidi in sicer opravljajo svojo službo v splošno zadovoljstvo vseh drugih potnikov. Ge ste zadnjič brali, smo imeli v Kopru senzacijo, ko je pristala lepa turška snežinka v našem pristanišču. Seveda vam takrat kolegi vsega hkrati niso mogli povedati, zato naj vam zdaj jaz zaupam nekaj odmevov, ki so še ostali za njo. Tako so zdaj neki muzikanti i) hudih škripcih, ker so šli eno noč služit kar na ladjo k vročekrimim črnolascem. Ti pa so pustili precej deviz v nekaterih importiranih krilih, ker so jim bojda močno ^>šeč posebno blondinke. Govorili so o nekakšnih visokih cifrah in so bilo menda res visoke, da še zdaj zaležejo. S tem v zvezi pa naj povem, da se je slava novega koprskega pristanišča razširila že daleč po dom-ovini in se ho kmalu tu.di izveji naših meja. Za to je najbolj zanesljivo znamenie rumeni sindikat, ki je že poslal svoie prve zastopnice v Koper, kjer nastopajo prav po velemestno in — kakor pravijo izvedenci — iudi dokaj strokovno. Se pravi, da so pomen novega pristanišča doumele veliko prej kakor pa jugoslovanske železnice, ki so Kozini kratko7nalo odrekle statiis pristaniške železniške postaje, čeprav so ga sicer toplo priporočili strokovnjaki zvezne prometne zbornice in združenja jugoslovanskih pristanišč. Sicer pa so mi prišepnili dobro obveščeni poznavalci, da so to pri železnici storili zato, ker se boje, da bi morali s tem aktom takoj misliti tudi na zgraditev proge od Kozine do Kopra. Ce bodo o teh sindikalistkah brali v Pregari, ne bo križanja ne konca ne kraja. Tam so namreH precej pobožni, če to lahko sklepam po novem cerkvenem zvoniku, ki ga tamkaj grade s prostovoljnim delom. Pri tem jim vse prav pride in uporabljajo celo gramoz — dobro, da ne vedo za to pristojni. Zato pa imajo šolo v menda najbolj zanikrnih prostorih, kjer ni niti najpotrebnejših sanitarij — otrokom kar burja za vogali otresa lulke. Prihodnjič pojdemo spet malo v Brkine in na Postojno, za danes pa naj bo tole dovoli 50 ejikrat^ dragi bralci in prijatelji, zadovol jne praznike in prihodnji na svidenje! VoJ Vane telesna vzgoja^ š T ti-r sah * telesna VZGOJA ŠPORTA šah ^ telesna vz IZOLA : MURSKA SOBOTA 1:4 s Nad 1000 gledalcev je v nede-ijo razočarano zapustilo igrišče v Izoli. Toda ne toliko zaradi tega, ker je Izola prekinila serijo bleščečih zmag, kakor zaradi slabe igre domačega moštva. Kako je moglo priti do tako visokega poraza in to celo na domačem igrišču? Predvsem je treba povedati, da so bili domačini pred težko in psihološko precej zahtevno nalogo. V prejšnjih srečanjih niso imeli kaj izgubiti, saj jim porazov z Branikom, Krimom, Ljubljano, Kladivarjem in drugimi najmočnejšimi slovenskimi enaj-storicami ne bi nihče zameril. Zdaj pa so bili absoluten favorit in dve točki so jim ljubitelji nogometa ob slovenski obali že vnaprej vpisali v tabelo. To pa je ■bilo usodno. Izolani so opustili OToj preizkušeni sistem ofenzivnega bunkerja, spustili so se v odprto igro, kjer pa niso bili kos tehnično boljšemu, predvsem pa hitrejšemu nasprotniku. Upajmo, da bo ta izkušnja Izolo izmodrila in da v prihodnje ne bo več precenjevala svojih moči. Zimski odmor pa je treba izkoristiti za odstranitev glavnih pomanjkljivosti, to je slabo obvladanje žoge in prepozen start na prvo žogo Ko bodo te pomanjkljivosti odstranjene, se Izoli ne bo treba bati takih neljubih presenečenj, kakor ga je pripravila v nedeljo Murska Sobota. O sami tekmi je treba reči, da je bila zelo razburljiva in napeta. Domačini so prišli v vodstvo takoj v prvih minutah igre in morda je bilo prav to usodno. Vodilni gol jih je namreč prepričal, da bo šlo vse gladko, kakor so pričakovali. Namesto da bi se zaprli v svoj tradicionalni in preizkušeni bunker, so igro razširili in povsem spustili vajeti iz rok. Gostje so s tremi lepimi goli potrdili svojo terensko nadmoč. Kljub vsemu je imela Izola še eno lepo priložno.st pri stanju 3:1, vendar je zastreljala enajstmetrovko. Morda bi se ob realizaciji enajstmetrovke obrnilo na bolje in bi domačini odnesli vsaj točko. Tako pa je morala še bolj padla in je Murska Sobota povečala vodstvo še z enim efektnim golom. Kljub vsemu pa moramo ob zaključku jesenskega dela prvenstva slovenske conske lige iskreno čestitati Izolanom, saj je peto mesto nadvse častno. Dosegli so p z borbenostjo, požrtvovalnostjo in tovariškim sodelovanjem. Za Izolo so ostala moštva, ki so bila nekdaj za razred ali pa dva boljša od njih, kakor na primer Ljubljana in Krim. Primorski je torej prvikrat po osvoboditvi le uspelo, da se je njen predstavnik vrinil v vrhnji del lestvice kvalitetnega tekmovanja. Lestvica Branik 11 8 1 2 38:12 17 Rudar 10 8 1 1 33:15 17 »Maribor« 11 6 4 1 23:15 16 Kladivar 10 5 3 2 22:20 13 »Izola« 11 4 4 3 16:17 12 Krim 11 5 1 5 21:17 11 Ljubljana 11 4 3 4 19:19 11 Grafičar 11 3 4 4 17:22 10 Sobota 11 4 1 6 41:35 9 Triglav 11 3 3 5 18:21 9 »Jesenice« 11 1 1 9 12:41 5 Slovan 11 0 2 9 9:35 2 število gledalcev, ki so pričakovali, da bo domače moštvo prekinilo serijo visokih porazov. Le malo je manjkalo, pa gledalci v svojih pričakovanjih ne bi bili razočarani. Ilirski Bistrica se Je borila z vso požrtvovalnostjo in obdržala v prvem polčasu neodločen rezultat 1:1. Selo pozneje Je prišla do izraza boIj,§a vzdržljivost in boljše tehnično znanjo na^ sprotnikov. Vsa druga srečanja so se končala s pričakovanimi zmagami domačinov. Najbolj realen rezultat je v Tolminu, medtem ko smo za Tabor in Sidro pričakovali, da bosta zmagala z boU prepričljivo razliko. LESTVICA Prizor s košarkarske tekme na nedavnem primorskem prvenstvu članov v Postojni PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO MALI ROKOMET TAKO SE NE IGRA ROKOMET Koprski rokometaši, ki sodelujejo v kvalitetni istrski ligi, so v nedeljo doživeli na lastnem igrišču visok poraz. Premagalo jih je povprečno moštvo Riviera z Reke z 20:13. Igra Koprčanov je razočarala ljubitelje te igre v Kopru in zelo verjetno je, da bodo imeli Koprčani, če bodo tako nadaljevali, zmeraj manj pristašev. Spomnimo se samo, kako hitro se je rokomet priljubil v mestu in kako navdušeno je občinstvo spodbujalo mlade igralce, ki so sicer imeli malo znanja, zato pa mnogo borbenosti in športnega duha. Zdaj pa je položaj drugačen. V moštvu je nekaj neresnih igralcev, ki mislijo, da je rokomet za to, da lahko delajo na igrišču razne akrobacije, namesto da bi igrali resno in koristno. Rezultat takih pojmovanj in ne-resnosti pa so seveda visoki porazi, ki so po našem mnenju glede nn kvaliteto moštva povsem nepotrebni. Ali se ne bi vodstvo rokometnega kluba v Konru ob teh problemih malo zamislilo ter tudi povečalo disciplino na treningih in na samih tekmah? ŠAH SIMULTANKA PROF. SIVCA V petek, 22. t. m., je prvokate-gornik prof. Sivec odigral v Dijaškem domu v Postojni simultánko z dijaki na 15 deskah. Ta najboljši šahist mesta je premagal 10 nasprotnikov, s tremi je remiziral, klonii pa je pred četr-tošolcema Maksom Modicem in Davidom Voukom. Nova Gorica 10 9 1 1 52:15 IS Tabor 10 7 1 2 31:1S li Postojna 9 6 2 1 2S:3 14 Primorje 10 S 2 3 27:1» 12 Koper 10 5 1 4 21:27 U Sidro 9 i 2 3 21:10 10 Tolmin 9 3 4 2 24:18 10 Anhovo 10 3 1 6 17:23 7 Rudar 10 2 1 7 27:38 5 Branik 10 2 1 7 12:2S 5 Adria 10 2 1 7 13:35 5 Ilirska Bistrica 7 0 1 S 1 SPOMLADI MORDA POSTOJNA? Predzadnje kolo primorskega nogometnega prvenstva je prineslo naslednje rezultate: Nova Gorica : Postojna 2:2, Sidro : Anhovo 2:0, Ilirska Bistrica : Koper 2:4, Tabor : Adria 3:0, Rudar : Primorje 3:11 in Tolmin : Branik 3:0. Največje presenečenje je vsekakor pripravila Postojna, ki je prva odnesla točko jesenskemu nogometnemu prvaku Primorske. Tekma sama, ki jo lahko imenujemo pr-morski derby, je privabila na igrišče nad SOO gledalcev, ki so bili priča zanimivi in razburljivi borbi. Domači so že v 10. minuti dosegli gol, vendar ga je sodnik razveljavil zaradi ofside pozicije. Do konca polčasa so se vrstili izmenični napadi obeh moštev, ki pa so ostali neuspešni zaradi dobrih obramb. V drugem polčasu je Postojna v začetlcu nevarneje napadala in tudi dosegla vodilni gol. Sele zdaj je začela Nova Gorica krepkeje pritiskati in rezultat tega sta bila dva gola. Drugi gol je bil že skoraj usoden za Postojno, saj je manjkalo do konca tekme le še 10 minut. Vendar je treba Postojnčane pohvalili, da so kljub naporni tekmi na koncu vendarle še našli toliko moči in izenačili. Vsekakor je neodločen rezultat velik uspeh za Postojno, zlasti, ker je popolnoma zaslužen. Z neodločenim rezultatom v Novi Gorici se obeta na pomlad še zanimiva borba za prvo mesto. Postojna ima namreč tekmo manj od Nove Gorice in prav lahko se zgodi, da zmanjša razliko na tri točke. To pa za Novo Gorico še ni dovolj visoka prednost za končno osvojiicv prvenstva, saj ima spomladi še vrsto tež- OB ZAKLJUČKU KOŠARKARSKE SEZONE V SLOVENSKEM PRIMORJU O ^ ife ® a z nedavnim prvenstvom članov v Po.itojni In mladincev v Ilirski Bistrici so primorski koSaikarjl nadvse uspešno zaključili letošnjo košarkarsko sezono. Odslej dalje pa se nam vse do spomladi obeta le šo dvojni prijateljski košaikarski dvot>oJ med moštvoma TVD Partizana iz Postojne in Portuale iz Milj pri Trslu, ki se bosta srečali 20, in 21. decembra pred seianskim športnim občinstvom v tamkajšnji telovadnici. Običaj je, da se ob zaključku športne sezone kritično zazrt-nin v šu-vil-ne dogodke s športnih polj.Tn, ki so «e bili n.zal; nekaj poletnili mc^ecpv urug za drugim, tu .skoraj lu-opnzno, tam z večjim trušfcm, pred po7.or-niml očmi številnega primorskega Športnega občinstva. Dvojna pot razvoja Pomorska koSarknrska sezona je pila letos pestrejša In bogitejSa od katerekoli doslej Kljub temu pa te ugotovitve, ki Je v osnovi k,ij razveseljiva, ne moremo in-rsplošpvatl kompleksno na celotno pnilrořje .Slovenskega Primorja, posebno če ve-"i'J, rta so še v prvi vrsti letos prišla 00 Izraza številna nesIcI.TrtJa. ki jih nasa košarka srcřu.ie na cvoJI rnrvoj-W Pnti na Koprskem In GorUUem. Dvojnost Je ofllna: mertirm ko Jc v «oprskcm okr.ijii Icios pr%-lf řaílve-la koš.irkarska tekmnvaln.i liga, ki J« ob pobudi Košarii-irskepa centra T Postojni, veliki Ickmnvnirii vnemi raiailiiic ter občutni puripnrl številnih tclesnovzgojnih OruSiev koprskega okraja požela vrsti) preceniMIJivih uspehov ki so konec koncev ?n,iiill-■îl itevilnih koSarkarskiti ohi-inv /a Pnliodnost, pa so sc imeli Uo^.irkarjl soriškega okraja v vsej lekniovalnl priložnost le enkrat -iamkr.Tt «ref.iii in to v Cerknem na Junijskem «krajnem prvenstvu. košarkarske .stagnacije na Gor:Skcm očitujejo predv.sem v naslednjih dej-stviii: pom.Tnjkanje koš.Trk.irsldh delavcev in košarkarskih sodnikov, zKa-sti pa pogrešanje Sponneg.-» foruma, ki bi na t.TkSen ali podoben način kot letos postojnska podzveza vskla-dll naraščajoče množično n.ivrtuSenJc mlartinc za košarko z ustreznim si-stonioin košarkarskih tekmovanj. .Sktudnn s tem so vredna vsakovrstne poctpere čedalje gl.iMiejša prizadevanja loImInsUlh košarkarjev, ki žele. da bi v Tolminu kar najhitreje ustanovili Košarkarski center za Goriško. Ilirska Bistrica — novo košarkarsko središče Koprski okrajni košarkarski ligi gre zasluga, da so se v hipu razblinile morda kdaj škodljive pozicije, ki jih Je bila že nekuj let trdno držala v svojih rokah postojnska košarka. V deljeni I?gi je nastop.Tlo šest moštev iz Kopra, Izole. Pirana, Scžnne, Ilirske nistrieo in Postojne. Tekmovanje Je navzlic večkrainim nercd-nosiim, ki sta jih povzročala predvsem l'irtin in I/oin. doseglo svoj snioter. ivitišiva so pokazala sicer povprečno košarkarsko znanje — izjemo predstavlja le presenetljivo diignan okr.ijni finale med Koprom in Ilirsko PIstrico — vendar pa je ta plat prvenstva trenutno manj važna od dejstva, da je liga stekla in da so sc je košarkarji obalnega pasu in njegovega zaledja trdno oprijeli v prepričanju, da pomeni odslej prav sistem lokalnega I gaškega tekmovanja središče vseh košarkarskih dogajanj na Primorskem. Visok plasman Koprčanov, ki so, mimogrede rečeno, na.stoplll na vsaki tekmi z drugo postavo, ni nikogar presenetil, prav tako pa ni pred ?a-četkom prvenstva nihče pri č.i koval, da bodo košarkarji iz ilirske nisi rice, ki so se zbrali tik pred zaCeikom tekmovanja, tako suvereno osvojili kvalitetni vrh primorske košarke, da Jim je to upravičeno odprlo vrala za sudelovnn.ie v II. republiški košarkarski ligi. V bodoče enotna liga Primorska košarka Je nedvomno že na takšni stopnji razvoja ninož Cno-sti in kvalitete, da bi Ji bila v bodoče enotna primorska košark.irskn liga samo v prid. Vendar na Košnrkar-skem centru v PoslojnI privijo, da je pomanjkanje košarkarsltih sodnikov (na Primorskem Jih Je samo osem!) edina ovira, ki trenutno hromi pobude za uvedbo takšnega lek-movalnega sistema. Pripominjajo pa, da bodo košarkarji koprskega okraja odslej tekmovali v enotni okrajni ligi. Doslej je sodelovanje v tem enotnem tekmovanju zagotovljeno naslednjim društvom: Kopru I/oli, Sežani, Postojni (D moštvu) in Ilirski Bistrici (IÎ moštvu), šesti člnn p-i bo po vsej verjetnosti Piran, seveda l