ANDREJ PAVLOVEC KALANOVO POHIŠTVO Z VISOKEGA, • VPRAŠAAJE PRISTNOSTI IN STAROS TI V vrsti člankov, ki naj bi obravnavali jjosamezne muzejske zbirke, služili obenem tudi kot vodnik po zbirkah ter kasneje strnjeni predstavljali vodnik po muzeju, sodi tudi prispevek o pohištvu — sobni opravi z Visokega v Poljanski dolini. Nekdaj je bila la ojjrava last Kalauov. S prenosom lastništva kmečkega dvorca na Visokem je prešla v last pisatelja dr. Ivana Tavčarja, po njegovi smrti pa je last njegovih sorodnikov. Po osvoboditvi je bila celotua oprava deponirana v muzeju v Škofji Loki in bila tu tudi razsta\ljena kot predmet, ki je tesno povezan s pisateljem — rojakom iu njegovo Visoško kroniko. Čeprav sta dva kosa tega pohištva datirana z letuico, katera postavi nastanek pohištva v drugo polovico 18. stoletja, vendar ga ne moremo u\rstiti v neki določen stil, da bi že kot tako predstavljalo sodobno stilno pohištvo. Dalje ne moremo trditi, da se popolnoma izogiba stilnim oblikam, ki pa so seveda konser\ativno popreslikal^. Ali je preslikal starejšo slikarijo in misli, ko pravi -to je bilo novo leta 1905«, samo na novo preslikane, ali pa misli konkretno na določene nove kose pohištva? Raziskave barvnih plasti ne kažejo drugega, kakor eno samo plast, katero je nanesel pač hortuna. ludi les in izdela\a sta taka. da jii mirno štejemo med no\e izdelke in ne med preslikane. Ta izraz je verjetno nporabil v pomenu poslikati in ne v takem pomenu, kjer bi izraz fiomenil prekritje neke starejše slikarije. Kajti, kaj naj bi sicer označeval začetek napisa: »To j e bilo novo leta 1905.«? Pač le to, da so bili ti kosi pohištva novi tega leta in tudi hkrati na novo prepleskani, ali kot je sam Fortuim napisal: -preslikani«. Ostali zapisi na pohištvu so manj zanimivi, a tem bolj zabavni. Na drugem stoličku je Fortnna povedal tudi svoj poklic: »Na Vi.sokem, dne 7. sušča 1905. I. Fortuna sobni slikar in pleskar iz Zirov.« Na nočnih omaricah je izpovetlal svoje politično prepričanje: »U boj za dom, Ivan Fortuna — Živela majka Slava. Visoko 8. lil. 1905. I. Fortuna.« in na drugi: »I. Fortuna, 7. 3. Slava ti slovenski rod, čuvaj ga, o ti gospod. Živijo.« Zgolj podpisal in datiral je s\ oje delo na umivalniku: »Na Visokem, na pepelnica 1905, Ivan Fortuna iz Žirov.« Mizica je podpisana enkrat: »I. Fortuna 1905«, večkrat pa spodnja stranica zadnjega desnega predala pri skledniku. Prizadevni slikar Fortuna je z veseljem do podpisovanja izločil kar polovico celotne sobne oprave, ki bi po površnem pogledu sodila v 18. stoletje. Po načinu slikanja oziroma »flodranja« moremo uiirno prisoditi k tem kosom pohištva še osmega, in sicer otroško posteljico. Ta res ni signirana, a jo je nedvomno prepleskal Fortuna, če že ni bila ravno narejena istočasno z drugimi deli tedaj novega pohištva. Oglejmo si sedaj podrobneje starejše in prave kose Kalanovega pohištva. Najstarejša je skrinja. Datiraim je z letnico 1773. Oblikovno in po tipu je običajna kmečka skrinja. Prednjo ploskev delijo na gladko podlago pribiti profilirani okvirčki na tri polja — kvadrate, od katerih je srednji povečan tako, da se zgornja profilirana palica okvira zalomi in oblikuje trikotnik, kamor pride vrhnji del ščitnika za ključavnico. Osnovna ploskev je »flodrana« v zelo svetlih barvah, od skoro bele, preko sive do črne, dočitn so kvadratna polja slikana kot imitacija trdega lesa v temnorjavi barvi in je na to osnovo vrisan svetlosiv krog, obdan z motivi volut in preslegastega ušesa. Znotraj kroga je v prvem kvadratu j^rvi del letnice, v zadnjem pa drugi del. V srednjem polju zavzema spodnji dve tretjini lepo kovan ščitnik za ključavnico, v spodnjejn delu pa je naslikan motiv školjke, iz katere Visoskji 'skrinja in ženska postelja iz leta 1.'73, desno del moSke postelje z letnico 1774. (Foto Loški muzej) 131 se vzpenjata na vsaki strani do \ rha d\e rastlinski vitici. Pokrov je razdeljen .s p>oslikaiijem. ki iniitira trd les. na dva pravokotnika s polkrožno pK>snetimi vojrali. fsti motiv kot na pokrovn skrinje je tudi na prednji stranici ženske postelje. Zaglavje postelje predstavlja v ploskev vrezana voliitasta atika. Zgornji del zaglavne stranice je okrašen s skopo naslikanim medaljonom. ki obdaja sveti monogram. Barve in tehnika poslikanja (»flodranje«) skrinje in postelje so poj)olnoma enake in zato moremo posteljo z gotovostjo postaviti v leto 1773. \ leto nastanka .skrinje. Datirana je še moška postelja z \isoko dvignjeno zagiavno stranico enake ohlike kot pri že omenjeni ženski postelji. Robova volut in rob vrhnjega loka se od notranje osnove, rjavo poslikane pmvršine. oddeljeni z 2 cm širokim belo obrobljenim črnini trakom. Na rjavi osnovni ploskvi sta naslikana dva ovalna medaljona. ki sta obdana z rastlinskimi viticami. Barva vitic prehaja od sive k črni. V spodnjem medaljonu je vpisan monogram O. A. M. D. G. in pod njim letnica 1774. V zgornjem medaljonu. ki je mnogo večji, je naslikan simbol božjega očesa, izza katerega sijejo rumeni žarki. Na vznožni stranici se ponavlja motiv medaljona v v dveh pravokotnih s posnetimi vogali. Barvno je ta druga postelja komponirana nekoliko temneje in je celotni ton poslikave uglašen na rjavo osnovo, dočim moti i)ri skrinji in |)ri prvi postelji močna sivobela barva obrobnih ploske\. Med tremi omarami je jiajvečja velika dvodelna omara, ki stoji levo od postelj ali desno ob vhodu v sosednjo sobo. Omara je v tlorisu pravokotnik s spredaj posnetima vogaloma. Stenska stranica, ki je največja, je iz debelih, tesanih desk. Nanjo se vezeta pra\okotni krajni stranici, na ti dve pa na sprednjem robu pod kotom 45' dve ožji stranici, ki tako sklepata, prav tako s kotom 43". prednjo ploskev s stranskima. Prednja ploskev so vrata, pritrjena na ožji stranici z lepo kovanimi tečaji. Spodaj ima omara dva predala, zgoraj pa je zaključena z močno profilirano palico. Druga omara stoji ob isti steni levo ob prehodu v sosednjo sobo. Je manjša, ravno tako z dvokrilnimi vrati. Enostaven kvader poživlja razdelite\ prednje ploskve na kvadrate. Spodaj ima štiri predale. Na to omaro je položen sklednik s cinasto posodo iz Tavčarjeve zbirke. Tretja omara sestoji iz dveh delov in je v daljnean sorodstvu s tipom tabernakeljskih omar. V spodnjem delu se odpre scela vsa prednja stranica, ki. položena na tla. lahko služi kot pomožna postelja. Poslikana i)a je tako, da piedstavlja slikarija skupaj s pribitimi profiliranimi paličicami osem predalov, razvrščenih \ d\e ^"rsti, po štiri na vsaki strani. Zgornji del se zapira z \ rati na dve krili. Zgoraj je zaključena z desko, izrezano tako, da predstavlja nekakšno atiko volntast.ih oblik. Vse tri omare so po načinu Tlodranja« in omamentiranih motivov podobne obema postcijema. Po barvi in načinu slikanja zunanjih širokih robnih pasov in notranjih osnovnih ploskev se omare bars no čisto približajo večji moški postelji. Opazimo le manjšo razliko na prehodnih pasovih med zunanjim robom in notranjo osnovno ploskvijo, kar pa ne predstavlja bistvene važnosti in lahko omare po vsej verjetnosti prištejemo med ]5rvotno pohištvo. Iz tega lahko sklepamo, da sta najstarejša kosa pohišt\a skrinja in ženska i)ostelja, in sicer iz leta 1773. Leto kasneje je prišlo v hišo ostalo pohištvo. |)redvsem moška postelja, datirana z letnico 1774, kar je tudi meja. [)red katero niso nabavili omar. Verjetno pa je, da so jih nabavili tega leta, 132 morda kako leto. dve pozneje. Morda bi \ to dobo spadala itidi (jtroška ]K>steljica. ki pa je bila pozneje preslikana, po vsej verjetnosti leta 1905. ko je na Visokem i)arval nove kose pohištva omenjeni Ivan hortuna. Iz tega leta je torej tudi vseh ostalih šest kosov: dva stolička brez naslanjala, nočni omarici, umivalnik in skledriik. Ta časovna razvrstitev je predvsem rezultat podrobnejšega opazovanja brez uporabe arhivskih \irov. D\omini. da bi arhivsko gradivo pokazalo kakšno bistveno različno časovno razvrstitev. Vsekakor pa bi bilo kakršnokoli novo dognanje le razveseljivo. Zanima nas Se soboslikar in pleskar Ivan Fortuna. tolikrat podpisan na svoje izdelke. Poleg svojega poklica se je bavji tiicli s slikanjem podob. Rojen je bil v Novi \ asi pri Žireh 26. septembra 1866. Umrl je 10 julija 1921 za vodenico in je pokopan \ Žireh. (Za podatke se zahvaljujem komandirjema postaj Ljudske milice v Škof j i Loki in Žireh.) Kot se že iz impisov \idi in kar še pomnijo o njem živeči, je bil za takratne pojme kar napreden narodnjak. Baje je bil zaradi tega pri oblasteh zapostav- Ijan in tudi večkrat brez dela. Dalje povedo ljudje, da se je zelo dobro poznal s pesnikom .Simonom Gregorčičem in ga tudi obiskoval. Kako je prišlo do teh govoric, se mi ni posrečilo ugotov iti in moremo zato le sklepati, da je najbrž tudi sam ko\al pesmi. Vendar pustimo ugibanje in poglejmo njegovo slikarsko dejavnost. Po izjavah za terenske zapiske o ljudski umetnosti v Poljanski dolini, zbranih v letu 1959, je slikal zelo veliko. Predvsem je rslikal manjše slike, ki se Se nahajajo pri raznih družinah v Žireh. vendar se ni posrečilo najti še nobene. Doslej znano, datirano in signirano je veliko zagrinjalo v žirovskem gasilskem domu. Datirano je z letnico 1902 in podpisano z Ivan Fortuna na desni strani spodaj. Zagrinjalo je veliko približno 3 X 2 m. Fortuna je na tako veliko platno postavil dekle in fanta v narodni noši. Desno, a bolj \ ozadju, je naslikal kmečko hišo z lesenim hodnikom, levo je odmeril prostor vodnjaku in vaški cerkvi in vse te posamezne predmete zadružil v naivni pokrajini. .Seveda je pri svojem delu uporabljal predloge, zelo verjetno razglednice (par v narodni noši). Prevladujeta modra in zelena barva. Drugi del zagrinjala enakih mer je prav tako poslikal Fortuna, a je zgorelo. Težko je presojati delo I. Fortune po eni sami sliki, katera kaže sicer nekaj znakov, ki so tipični za proizvod ljudske umetnosti, so pa tako zabrisani, da so skoro že nespoznavni. Po tej sliki sodeč je Fortuna predstavnik tiste vrste vaških slikarjev, ki so z dobro vero v svoje delo in z merico znanja in podedovanega IjtuLskega ustvarjalnega hotenja proizvajali tlela, ob katerih še zaslutiš ostanke ljudske umetnosti. Diletantizem tovrstnih slikarjev pa postaja tako grob, da približuje njihova dela kiču. \ i-ioška omara s ^klednikom in cinasto posodil. (Koto Loški Tnnzcj) 133