UPO BA DIGITALIH PROST S P AT v UDK (UDC) 711.4 (497.12 Jesenice):659.2.011.56 061.3(497.12 Otočec),,1995":528 PRI URBA ISTIC IZAS ov OVI ESTA JESENICE Danijel Boldin Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana Prispelo za objavo: 1995-06-23 Pripravljeno za objavo: 1995-09-08 ..._Izvleček V prispevku so opisani nekateri tehnološki postopki uporabe digitalnih prostorskih podatkov pri projektu urbanistične zasnove mesta Jesenice. V omenjenem projektu smo skušali kar v največji meri uporabiti dosegljive digitalne podatke (tako grafične kakor tudi opisne) za izvedbo prostorskih analiz in za pripravo planskega dokumenta. Poseben poudarek smo posvetili oblikovanju modela podatkov, kjer smo uporabili rastrske, vektorske in opisne podatke iz različnih virov. Celoten projekt izvajamo v okolju geografskih informacijskih sistemov programa PC Arc/Info. Ključne besede: digitalni prostorski podatki, Geodetski dan, geografski informacijski sistemi, Jesenice, Otočec, prostorske analize, prostorsko planiranje, urbanistično planiranje, 1995 Abstract The paper reviews some techniques of using digital spatial data in the development of an urban plan far the city of Jesenice. In the project a digital database was made where all available digital data (raster, vector and attribute) was collected from various sources. The main purpose of this database is to support the planning process by making spatial analyses and preparing a planning document. PC Arc/Info was used as the main geographical information system. Keywords: digital spatial data, Geodetic workshop, geographical infonnation system, Jesenice, Otočec, physical planning, spatial analyses, urban planning, 1995 UVOD a Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije se že vrsto let ukvarjamo z razvojem informacijskih sistemov za prostorsko planiranje. Hkrati razvijamo tudi tehnološke postopke uporabe digitalnih prostorskih podatkov pri različnih projektih prostorskega in urbanističnega planiranja oz. načrtovanja. Ti postopki temeljijo na tehnologiji geografskih informacijskih sistemov (GIS) in omogočajo razvoj tehnik Geodetski vestnik 39 (1995) 3 tako za proučevanje vplivov bodočih posegov v prostor kot tudi tehnik za izris planskih gradiv (npr. za javno razpravo). Na GIS gledamo danes ne samo kot na razširitev CAD sistemov, ampak kot na kompleksne sisteme, ki združujejo postopke iz različnih strok (informatike, matematike, statistike ipd.). Pri načrtovanju posegov v prostor in pri analiziranju njihovih vplivov si s podatkovno zbirko ( digitalno in/ali analogno) pripravimo ustrezen model realnosti. Pri oblikovanju modela realnosti smo pri projektu urbanistične zasnove mesta Jesenice zasnovali podatkovno zbirko tako, da nam omogoča izdelavo kar največjega števila različnih prostorskih analiz. V podatkovni model smo vključili nekatere lastne podatkovne zbirke in podatkovne zbirke pooblaščenih institucij, ki te zbirke pripravljajo in vzdržujejo. Eden najbolj pomembnih elementov kakovosti vsake podatkovne zbirke so podatki o nastanku. Pri tem je poleg ostalih podatkov (ažurnost, način zajema, prenosljivost, kvaliteta kartografskega gradiva ipd.) zelo pomembno .merilo. Zajymanje podatkov iz kartografskega gradiva majhnih meril kljub računalniški tehnologiji ne omogoča ustrezne združljivosti s podatkovnimi sloji, ki so bili zajeti iz velikih meril. DIGITALNI PROSTORSKI PODATKI Pri vzpostavitvi podatkovne zbi~ke srn? _ravnali P.~ pravilu o_d velike~a k majhnemu. Osnova za vse podatkovne sloJe so b1h naslednJ1 geodetski podatki: · • sloj digitalnih podatkov zemljiškokatastrskega načrta mesta Jesenice v merilu 1:1 000, ki ga je za Geodetsko upravo Jesenice pripravil IGF iz Ljubljane, • sloj podatkov registra teritorialnih enot - ROTE, ki ga vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije, • sloj centroidov hišnih številk iz evidence EHIŠ, ki jo vzdržujeta Zavod Republike Slovenije za statistiko in Geodetska uprava Republike Slovenije, • sloj digitalnih ortofoto načrtov (DOF) v merilu 1:5 000, ki jih je za Geodetsko upravo Republike Slovenije pripravil Geodetski zavod Slovenije, • sloj skanogramov topografskih kart v merilu 1:25 000, ki jih pripravlja Geodetska uprava Republike Slovenije, • sloj skanogramov preglednih katastrskih načrtov v merilu 1:5 000, ki jih je za občino Jesenice pripravila firma Scandata iz Maribora, D sloj digitalnega modela reliefa - DMR 100, ki ga vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Podatkovne zbirke in informacijski sistemi za urbanistično planiranje se danes vse bolj uveljavljajo na podatkovnih osnovah, ki se navezujejo na parcelno stanje oz. na zemljiški informacijski sistem (Prosen, 1994). Tako so kvalitetni podatki zemljiškega katastra eden izmed zelo pomembnih slojev za urbanistično planiranje in načrtovanje. Pri prostorskemu planiranju in urbanističnem načrtovnaju uporabljamo topografske načrte velikih meril kot kartografsko podlago za ustvarjanje prostorske slike o naravnem in ustvarjenem prostoru ter o predvidenih posegih v ta prostor. Za večino prostorskih analiz in prikazov predstavljajo topografski načrti osnovno podlago za kartografski izris. Z razvojem računalniške tehnologije pa pridobiva vedno večjo veljavo tudi DOF. Ti podatki so bolj ažurni, hkrati pa nam negeneralizirana prostorska interpretacija nudi veliko možnosti za analiziranje stanja in predvidenih Geodetski vestnik 39 (1995) 3 posegov v prostor. Na DOF-u lahko zelo dobro ugotavljamo na primer različne degradacije prostora ( odlagališča odpadkov, opuščene ali aktivne kamnolome, gramoznice ipd). Z uporabo sloja DOF lahko s prekrivanjem sloja namenske rabe zemljišč zelo natančno ugotovimo prostorsko razsežnost razvoja predvidene ureditve in sedanjo uporabo rabe tal. Pri oblikovanju modela podatkov smo v prvi fazi zagotovili prostorske povezave med grafičnimi in opisnimi podatki glede na programska orodja, ki jih uporabljamo (PC Arc/Info, PC ArcView, AutoCAD, MapCAD itd). Za potrebe prostorskih analiz smo osnovno podatkovno zbirko razširili še z naslednjimi sloji: o sloj geokodiranih podatkov iz popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj leta 1991, ki ga vzdržuje Zavod Republike Slovenije za statistiko o sloj geokodiranih podatkov iz registra organizacij in skupnosti (ROS), ki ga vzdržuje Zavod Republike Slovenije za statistiko o sloj geokodiranih podatkov iz registra obratovalnic (ERO), ki ga vzdržuje Zavod Republike Slovenije za statistiko. PROSTORSKE ANALIZE Osnovna karakteristika GIS-a je poleg zajema in obdelave prostorskih podatkov tudi možnost izdelave različnih prostorskih analiz na podlagi opisnih in grafičnih podatkov. S podatki, ki smo jih omenili, smo se najprej lotili analize rabe prostora. V ta namen smo uporabili nekatere izvedene podatke iz popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj leta 1991. Med drugim smo uporabili naslednje podatke: uporaba stanovanja, napeljava v stanovanju, lastnina stanovanja, leto izgradnje, število oseb v hiši, podatki o gospodinjstvu itd. S temi podatki smo pripravili nekatere analize, ki so omogočale ocenitev stanovanjske izgradnje (npr. namembnost, opremljenost, starost stanovanj ipd.), rabe prostora (npr. število stanovanjskih enot), gostote poselitve (npr. število prebivalcev na določenem območju ipd.). animive rezultate smo dobili s povezavo geokodiranib podatkov evidenc organizacij in skupnosti ter ERA pri analizi oskrbnih središč. Tu smo med drugim analizirali zgoščenost določenih dejavnosti, različne tipe oskrbnih centrov, tipe dejavnosti, razporeditev oskrbe v prostoru, ter še nekatere druge analize. Dejavnosti smo razvrstili v naslednje skupine: o dnevna oskrba (npr. trgovine na drobno z živili, izdelava kruha, peciva ipd.) o tedenska oskrba (npr. trgovina z neživili, s tekstilom, usnjem, železnino, mešanim blagom, osebne storitve, bančništvo, lekarne, knjižnice ipd.) o izredne (posebne) potrebe (npr. trgovina s pohištvom, steklom, vozili, barvami, popravila gospodinjskih, RTV aparatov, nastanitvene storitve ipd.) o šolstvo (OŠ, SŠ, VVZ). Rezultate teh analiz smo prikazovali v kartografski in tabelarični obliki. Glede na izhodiščno merilo 1:5 000 smo kartografske prikaze izrisovali tudi v manjših merilih. Na sliki 1 je prikazana prostorska analiza dejavnosti hkrati z namensko rabo zemljišč. Na sliki 2 pa je prikazan del tabelaričnega izpisa analize oskrbnih središč. Geodetski vestnik 39 (1995) 3 Geodetski vestnik 39 (1995) 3 1 NA IME ULICE DEJ ZAP 2 PRODAJALNA NA 007 0000 Gozd Martuljek 076 070114 o GORENJKA DROBNO MARTULJEK KRANJSKA GORA PRODAJALNA NA 010 0007 Cesta Franceta 016 070114 1 GORENJKA DROBNO JESENICE Prešerna KRANJSKA GORA PRODAJALNA 012 0002 Borovška cesta 054 070113 1 EMONA MESNA KRANJSKA GORA INDUSTRIJA ZALOG TP DELIKATESA 010 0010 Cesta Maršala 022 070114 14 * JESENICE Tita KAŠTA 1 010 0018 Cesta železarjev 020 070114 5 TP DELIKATESA JESENICE KAŠTA2 010 0010 Cesta Maršala 021 070114 5 TP DELIKATESA Tita JESENICE KAŠTA 3 010 0017 Cesta Vikt01ja 008A 070114 11 TP DELIKATESA Svetina JESENICE KAŠTA 4 010 0006 Cesta Cirila 006 070114 5 TP DELIKATESA Tavčarja JESENICE PRODAJALNA ŠT. 3 010 0007 Cesta Franceta 036 070114 2 TP DELIKATESA Prešerna JESENICE PRODAJALNA ŠT. 4 010 0002 Cesta l. maja 052 070114 2 TP DELIKATESA JESENICE DELIIC4TESA 010 0015 Cesta Toneta 070A 070114 5 TP DELIKATESA MARKET Tomšiča JESENICE PRODAJALNA ŠT. 6 010 0010 Cesta Maršala 021 070113 1 TP DELIKATESA Tita JESENICE SAMOPOSTREŽNA PRODAJALNA DELI- 015 9999 Triglavska 028 070114 11 TP DELIKATESA KATESA MARKET cesta JESENICE MOJSTRANA PRODAJALNA ŠT. 12 004 0000 Breznica 006A 070114 4 TP DELIKATESA JESENICE PRODAJALNA ŠT. 11 006 0000 Dovje 108 070114 3 TP DELIKATESA JESENICE SUPERMARKET 012 0011 Nase_,lje Slavka 033 070114 11 TP DELIKATESA Cemeta JESENICE POSLOVALNICA 10 010 0010 Cesta Maršala 063 070114 9 TP DELIKATESA Tita JESENICE POSLOVALNICA 1 010 0010 Cesta Maršala 038 070114 2 TP DELIKATESA Tita JESENICE TP ROŽCA JESENICE 010 0010 Cesta Maršala 016 070114 17 * Tita SAMOPOSTREŽNA 008 0000 Hrušica 071B 070114 7 TP ROŽCA JESENICE TRGOVINA ŠT. 4 TRGOVINA Z ŽIVILI 010 0006 Cesta Cirila 008 070114 5 TP ROŽCA JESENICE Tavčarja Slika 2: Primer tabelaričnega prikaza analize oskrbnih središč Geodetski vestnik 39 (1995) 3 i ' 1 V nadaljevanju projekta smo poleg prostorskih analiz določali tudi vrste namenske rabe prostora. Določanje vrst namenske rabe prostora poteka hierarhično skozi več faz ( od velikega k majhnemu), kjer ob upoštevanju že obstoječe rabe usklajujemo in določamo nove razmejitve glede na sedanje potrebe. Pri zajemanju teh podatkov smo uporabljali postopke ekranske vektorizacije skanogramov preglednih katastrskih načrtov v merilu 1:5 000. Na sliki 3 je prikazan izsek namenske rabe zemljišč s katastrskimi podatki za mesto Jesenice. Slika 3: Namenska raba zemljišč in zemljiškokatastrski načrt REZULTATI PROJEKTA v Ceprav projekt še ni zaključen, smo ugotovili, da obstoječ obseg podatkovne zbirke digitalnih podatkov omogoča izvedbo prostorskih analiz pri načrtovanju posegov v prostor oz. predstavlja osnovni okvir za podporo procesom prostorskega planiranja in načrtovanja. Z računalniškimi postopki prekrivanja in združevanja različnih podatkovnih slojev lahko v procesih planiranja omogočimo hitrejši in natančnejši vpogled tako v obstoječe stanje kot tudi v predvidene posege v prostor. Obenem opisni del podatkovne zbirke omogoča vrsto prostorskih analiz. Podatek, ki ga ni v omenjenih evidencah, pa bi bil zelo uporaben pri različnih analizah, je število avtomobilov na določeni hišni številki (npr. za izračun potrebnih parkirnih površin). Geodetski vestnik 39 (1995) 3 Z zmožnostjo risanja rezultatov analiz z DOF-om zelo povečamo razumljivost in berljivost načrtovanih odločitev v prostoru. Poleg tega ima tudi tridimenzionalni prikaz digitalnega modela reliefa v povezavi z namensko rabo zemljišč veliko uporabnost pri vizualizaciji sedanje in bodoče vrste rabe prostora. Z zgostitvijo modela na celice 50x50 m lahko zelo prepričljivo prikažemo sedanjo in bodočo rabo zemljišč predvsem za predstavitve občanom (npr. na javnih razgrnitvah). ereambuliranost temeljnih topografskih načrtov merila 1 :5 000 in preglednih katastrskih načrtov merila 1:5 000 pa predstavlja veliko oviro za procese planiranja. Kvalitetni digitalni podatki zemljiškega katastra in temeljnih topografskih načrtov so med najpomembnejšimi podatkovnimi sloji za urbanistično planiranje in načrtovanje. Obenem pa se pri uporabi različnih vrst digitalnih podatkov vedno znova pojavljajo težave pri njihovem prenosu, zato bi standardizacija na tem področju bistveno olajšala delo v prihodnje. Literatura: Bilc, A., Smernice za uporabo digitalnih ortofoto načrtov. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1994, letnik 38, št. 4, str. 281-283 Ivačič M., Kakovost prostorskih podatkov. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1994, letnik 38, št. 1, 25-29 Prosen, A., Sistem planiranja in urejanja prostora in naloga geodezije. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1994, letnik 38, št. 3, str. 155-159 Recenzija: Matjaž Ivačič doc.dr. Anton Prosen Geodetski vestnik 39 (1995) 3