št. 22 (1555) NOVO MESTO Leto XXX četrtek. 31. maja 1979 Cena: 6 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI I YU ISSN 0416-2242 Da ne bo vlak zamujen Franc Šetinc in Zvone Dragan v Žužemberku na posvetu o hitrejšem razvoju Suhe krajine Skupnost krajevnih skupnosti Suhe krajine je povabila na torkov posvet predstavnike gospodarskega, družbenopolitična in družbenega življenja republike in prizadetih štirih občin, med udeleženci pa sta bfla tudi Franc Šetinc, sekretar Predsedstva CK ZKS in Zvone Dratpn, podpredsednik Izvršne-sveta SRS, sicer pa je bilo 50 navzočih. Ko je Stojan Jakovljevič, predsed-•"k sveta krajevnih skupnosti Suhe *®Jine opisal položaj tega zaostalega območja, kjer vsi kazalci še ve-“no kažejo na občutno zaostajanje. J* Poudaril, da so programi za na-aa*]nji razvoj sicer dobro zastavljeni. Praznik topničarjev V Dol. Toplicah bo govoril Viktor Avbelj—Rudi. predsednik predsed- stva SRS Ob 35-letnici ustanovitve 1- slovenske artilerijske brigade in krajevnem prazniku bo v nedeljo, 3. junija, ob 11. uri v Dolenjskih Toplicah proslava, na kateri bo imel slavnostni govor predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj-Rudi. V kulturnem programu proslave, katere pokrovitelj je SGP Pionir, bodo sodelovali godbeniki iz Straže, domači •H Straški pevski zbor, recitaciji in folkloristi iz Dolenjskih Toplic ter Franc Javornik, solist ljubljanske Opere. Pripravljalni odbor obvešča udeležence proslave, da bo poseben avtobus iz Ljubljane odpeljal s Trga osvoboditve ob 7.30, z novomeške avtobusne postaje pa ob 9.15. Ob jubileju partizanskih topničarjev bo izšla tu di posebna številka „Topni-čaija“, glasila 1. SAB, »• ■!?< ' * toda slabo uresničeni. Doslej je prišlo do ugodnih sprememb največ pc zaslugi brigadirjev, medtem ko zaostaja zdajšnji srednjeročni načrt na vseh področjih. Najbolj kritično jc glede cest. Že začeta gradnja ceste Kočevje-Dvor je trenutno ustavljena zaradi novih ukrepov, pri tem pa ne bi smelo ostati, so menili udeleženci posveta. Zvone Dragan je ugodno ocenil posvet in razpravo, pri tem pa dejal, da kaže predvsem paziti na to, da ne bi Suhokranjci zamudili vlaka, novih planskih dokumentov. Po njegovem nasvetu bo potrebno vse sile usmeriti v to, da bi podpisniki družbenega dogovora tudi v svojih razvojnih planih upoštevali suhokranjski razvoj. Tudi Franc Šetinc je dal več koristnih napotkov pri nadaljnjih prizadevanjih, da bi zapisane in ot> ljubljene spremembe suhokranisla človek čimprej občutil. Pohvalil je prizadevnost krajanov, pa tudi način dogovarjanja in sporazumevanja. Izredno ploden sestanek je bil zaključen s podpisovanjem družbenega dogovora pri posameznih zamudnikih, nato pa so si gostje ogledali proizvodnjo v žužemberški Iskri. DAN MLADOSTI - Skoraj 3000 mladih iz osnovnih in srednjih šol Novega mesta je na dan mladosti krenilo na pohod od Novega mesta do Beceletove jame za Starim gradom. Ob poti so jim svoj program priredili člani družbenih organizacij, pri Beceletovi jami pa so pripravili kulturni program Več na 4. strani (Foto: J. Pavlin) Šolo, ki bo boljša od sedanje Posavje: krepiti šolske centre tudi v manjših krajih — Malo pripomb združenega dela natelj krškega šolskega centra, je menil, da je sedanji osnutek tak, da še ni zrel za sprejem. Manjka zakon o osnovni šoli. Ljudje v Posavju so v tesnejšem stiku s sosednjo Hrvatsko. Mnogi ob primerjavi s šolami tamkaj opozaijajo na nujo, da bi bili izobraževalni sistemi v državi enotnejši. V času, kolikor ga za razpravo še preostaja,- bi vsekakor morali seči do delavcev. Mnogi, ki so skušali osnutek zakona pojasniti v kolektivih, opozarjajo tudi na njegovo zapletenost. Očitno se delavci tudi zatega-. delj težje vključujejo v razpravo. Odprtih vprašanj je še mnogo. Po besedah' sekretarja medobčinskega sveta ZK za Posavje Mirka Kambiča se bodo v ZK pomenili tudi s predstavniki sosednjih regij. A. ŽELEZNIK Medobčinski svet SZDL za Posavje je 23. maja na Čatežu vnovič razpravljal o novem zakonu o usmeijenem izobraževanju ter javno razpravo podaljšal še do S. junija. storiti v združenem delu. Čateškega posveta so se udeležili ravnatelji vseh treh posavskih šolskih centrov, njihove tehtne razprave pa dokazujejo, da v vseh teh kolektivih mnogo razmišljajo o novi ureditvi v šolstvu. Znani so veliki kadrovski primanjkljaji Posavja. Lojze Stih, rav- Več predsednikov oziroma sekretarjev občinskih konferenc SZDL, ki so skušali uvodoma strniti dosedanji potek javnih razprav, je opozarjalo na nekakšen mrtvi tek, ko v združenem delu pričakujejo, da bodo o zakonu rekli kaj korenitejšega šolniki, ti pa pravijo, da bi morali to Devetič »Krkine” nagrade Letos 37 nagrad študentom in raziskovalcem podiplomskega študija ter 40 nagrad za dijake srednjih šol Dolenjske — Pri spodbujanju raziskovalnega dela je „ Krka" še vedno za zgled gNUO TRUD — Ob stoletnici na Razboiju so živečim Jpiteljem in svojcem Blaža Jur-a podelili posebna priznanja. _ Obletnica J>to let Sole na Razborju ^azborška podružnična šola je že j leta 1976 zaradi premajhnega ortk'*3 otr°k začasno zaprta. Vaški b°r SZDL je v soboto vseeno FjPravil družno s sevniško osnovno Sava Kladnika, kjer si otroci *~ai nabirajo učenost, lepo prosla-st°letnice šole v tem kraju. Hkra-. so se spomnili 35-letnice dela Rižanske šole in pohoda slavne M- divizije na Štajersko. Partizan-50 la je tu delovala od 1. sep-ttjbra 1944 do 10. decembra, ko : Nemci oba učitelja, Ano in Rudi-^Ma, odgnali v taborišče, je v a na Razborju je bila kraj, kjer rn i 45 let vzgajal tamkajšnji kleni Blaž Jurko, znani ljubitelj bližji Lisce. Spomine na tega izredne-0 človeka in nekdanje šolstvo je l'dil pr0f j0že Bogovič. Za vse ,C(nee. H'. ''Oti učitelje sevniške osnovne rezervne vojaške' starešine in ^ tCe je bil Razbor tudi cilj uspešno Mjanega obrambnega dne. Na dan mladosti, 25. maja, so v prostorih Garni hotela na Otočcu slovesno podelili letošnje Krkine nagrade. Devetič so bile Krkine nagrade podeljene ob rekordnem odzivu na razpis, zlasti pa je bilo veliko nalog poslanih od študentov ljubljanske, zagrebške, mariborske in beograjske univerze. Od teh je bilo 37 nalog nagrajenih za razna raziskovalna dela s področja kemije, kemijske tehnologije, farmacije, biokemije, medicine, biologije in ekonomije. Prav tako so se letos izredno lepo odzvali srednješolci s področja Dolenjske, s čimer so pokazali, da se zanimajo za raziskovalno delo ter za „Krko“ in njen nagli razvoj. Razpisanih je bilo 10 raziskovalnih tem s področja naravoslovnih ved, kulture in revolucionarne preteklosti, s pod- ročja varstva okolja in arheologije. Nekaj nalog je bilo izdelanih s skupinskim delom, kar so še zlasti pohvalili. Podeljenih je bilo 40 nagrad srednješolcem. Po pozdravnem nagovoru glavnega direktorja „Krke“ mr.ph. Borisa Andrijaniča in doc. dr. Mihe Japlja, predsednika sveta Krkinih nagrad, so z nageljni v gumbnicah avtorji prihajali po nagrade in videti jim je bilo, da so svojih prvih raziskovalnih uspehov zares veseli. Kot sta poudarila govornika, pa je namen Krkinih nagrad tudi v tem, da mladi ljudje spoznajo živo resnico: da je raziskovalno razvojna dejavnost miselna nadgradnja družbe in gospodarstva in da so naložbe v kadre najvažnejša stopnica na poti k vsemu novemu. R. B. LETOS SKUPNO 77 NAGRAJENCEV - Med 37 visokošol-ci, ki so letos prejeli Krkino nagrado za razi&ovalno delo na raznih področjih, je bilo tudi nekaj domačinov. Med njimi Novomeščan Tomaž Savelj (na sliki) sprejema prvo nagrado za nalogo s področja biologije. (Foto: R. Bačer) Zlet v Karlovcu Tradicionalni zlet bratstva in enotnosti bo 10. junija v Karlovcu__________________ Tradicionalni zlet bratstva in enotnosti, 15. po vrsti, bo letos 10. junija v Karlovcu. Tudi letos bo na njem sodelovalo sedem zletnih področij iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, z vajo pa se bodo prvič predstavili tudi mladi iz Kragujevca, mesta, ki je pobrateno s Karlovcem. Zlet bo v mesto ob izlivu Korane v Kolpo privabil več kot 10 tisoč udeležencev, z njim pa bodo Karlovčani praznovali tudi 400-letnico ustanovitve mesta. Nov način dela funkcionarjev -več med članstvo Dvodnevni obisk llijasa Kurtešija, člana CK ZKS, v novomeški občini V skladu z novimi delovnimi metodami članov Centralnega komiteja ZKJ se je Dijas Kurteši, ki je hkrati tudi predsednik srbskih sindikatov, v dveh dneh bivanja v novomeški občini spoznaval z uspehi in težavami, ki jih skušajo premagovati komunisti pri nas. Udeleževal se je sestankov osnovnih organizacij ZK, obiskoval delovne organizacije, kar vse je tilo v obojestransko korist Prvi dan obiska je bil navzoč na seji osnovne organizacije ZK v novomeški tovarni avtomobilov IMV, zvečer pa je bil gost sestanka komunistov v krajevni skupnosti Dol. Toplice. Drugi dan obiska je izkoristil za srečanje s komunisti, ki delajo na področju stanovanjskega gospodarstva, mimogrede pa je obiskal še Iskro v Šentjerneju in Labod v Ločni ter se z vodilnimi delavci obeh kolektivov krajši čas zadržal v pogovoru. Ob tem ko je Uijas Kurteši na sestankih sodeloval v razpravi, je povsod zlasti poudaril, da je treba v ospredje postavljati naloge komunistov pri stabilizaciji gospodarstva pa zagnano in odgovorno delo članov ZK povjod, kjer se udejstvujejo. R. a Mladina na nogah Posavje: pohod na Bohor Minuli teden je bil v Posavju zares prazničen. Zvrstilo se je nešteto množičnih prireditev, s katerimi so mladi počastili Titov rojstni dan, obletnice SKOJ, ZK in sindikata ter jih združili s svečanimi sprejemi pionirjev v mladinsko organizacijo. Posavski pionirji so v petek krenili na Bohor po poteh XIV. divizije. Mladina šolskega centra iz Krškega pa se je na dan mladosti udeležila pohoda po poteh Goijanskega bataljona. Kolona je odšla iz Dola do Draganove domačije — zdaj doma OF na Mladju,'kjer so imeli živo uro zgodovine. Nekdanji aktivist in borec Franc Dragan jim je pripovedoval o delovanju OF in bojih Gorjanskega bataljona. Od tam so mladi nadaljevali pot na Planino, položili venec pred spomenik padlim in poslušali pripoved domačinov, o požigu Planine, o strahotnem dnevu, ko so ustaši postrelili vse moške iz vasi. V Brežicah v nedeljo referendum četrtič samoprispevek Volivci brežiške občine so pripravljeni na odločitev. V nedeljo, 3. junija, bodo glasovali za večnamenski samoprispevek, s katerim naj bi gradili šole, ceste, zdravstveni dom, bolnišnico, knjižnico in nove prostore za otroško varstvo. V javni razpravi so ničkolikokrat prerešetali referendumski program, dokler končno le niso uskladili želja in potreb z možnostmi. Marsikaj so odložili, od nujnega izločili najnujnejše, da ne bi preveč obremenili občanov. Kar ni prišlo na vrsto zdaj, bo upoštevano v novem referendumskem obdobju. Vsega hkrati ni mogoče uresničiti. Tudi to ljudje vedo, saj so že do zdaj postopoma vlagali v šolstvo, zdravstvo in ceste. V nedeljo bodo občani četrtič glasovali za samoprispevek, ki bo odprl vrata novim naložbam, omogočil boljše zdravstvo, otro&o varstvo, celodnevni pouk v osnovnih šolah in dokončno modernizacijo občinskih cest. JAMARSKI TABOR BO TRADICIONALEN Prvi dolenjski jamarski tabor je bil od 25. do 27. maja v bližini jame Bilpa ob Kolpi, kjer so se pred letom dni smrtno ponesrečili štirje kočevski jamarji. Tabor je pripravil Jamarski klub Kočevje, dolenjski jamarji pa so izkoristili izvrstno priložnost za izmenjavo izkušenj in mnenj o tem, kako delati, da bi raziskali čim več dolenjskega podzemskega sveta. POLDE MIKLIČ Inovacije se že obrestujejo Na republiški razstavi ..Inovacije — združeno delo", odprti v Novem mestu, tudi tri naše delovne organizacije — Zlate inovacijske verige kot pomembna moralna spodbuda V torek, 22. maja, so v avli Ljubljanske banke v Novem mestu odprli republiško razstavo, ki je prej že gostovala v Kopru in Ljubljani. Na njej 26 delovnih organizacij Slovenije prikazuje svoje razvojne in inovacijske dosežke. Med njimi so tudi tovarna Krka ter Iskri iz Novega mesta in Semiča. Razstavo sta organizirala območna raziskovalna skupnost in Ljubljanska banka. Tesno sodelovanje in združena akcija med tema partnerjema ima za gospodarstvo velik pomen. Na Dolenjskem je bilo v zadnjih treh letih s sodelovanjem Raziskovalne skupnosti Slovenije, Ljubljanske banke in zainteresiranih delovnih organizacij vloženih 74 milijonov dinarjev v inovacijsko dejavnost. Naložba je dala tudi že lepe rezultate v neposredni proizvodnji, kar se odraža zlasti v kolektivih Krka, Pionir ter v štirih Iskrah: Novo mesto, Semič, Žužemberk in Šentjernej. Kot je v otvoritvenem govoru poudaril doc. dr. Miha Japelj, predsednik območne raziskovalne skupnosti, so posebne pozornosti vredne številne in pomembne inovacije v Iskrinih tozdih. Moralna priznanja v obliki zlatih inovacijskih veng pa so že prejeli v Iskri Semič za avtomatizacijo pri navijanju in montaži kondenzatorjev, v Iskri Novo mesto za multipulzne usmernike in v Krki za več sodobnih tehnoloških procesov. R. BACF.R V drugi polovid tedna se bo nadaljevalo soho in toplo vreme, le občasno bodo ponekod zmerne pooblačit-vt. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik S skromnimi koraki se mir vrača na območje Bližnjega vzhoda in obenem kaže željo, da bi se iztrgal iz meja separatnega miru, sklenjenega med Egiptom in Izraelom. Bitka za dokončno zmago miru bo dolga in boleča, napredka ne bo brez odrekanja in brez ponovnega razvrščanja siL Dogodek v petek, ko so Izraelci vrnili Egipčanom glavno mesto Sinajskega polotoka El Aris, priča, da je končno nastopilo obdobje, v katerem je pričakovati globlje posege v razdelitev odgovornosti za mimo življenje na arabsko4zraelskem življenjskem prostoru. Izraelska vojska ni skrivala zadovoljstva, ker se je vračala domov z zasedenega ozemlja, kamor so se po 12 letih izgnanstva začele vračati, še bolj srečne egiptovske družine. Od daleč gledano je to res le drobec v razvoju krize na Bliž- Osamljen Egipt njem vzhodu, od blizu pa se kažejo podrobnosti tragedij, ki naj bi bile zdaj pozabljene, da bi bilo mogoče graditi nove odnose med državama. Kako potrebni so novi odnosi priča drugi dogodek - trojna pogajanja med Egiptom, Izraelom in ZDA o avtonomiji Gaze in ozemlja ob zahodnem bregu reke Jordan. Egipčani so prepričani, da gre za prekretnico na poti, ki naj prinese sprejemljiv mir, pri čemer računajo na pomoč soudeleženega ameriškega zunanjega ministra Vancea. Kairo vztraja, da morajo biti ZDA še nadalje „enakopraven partner", v čemer vidijo opazovalci željo kairske vlade, da bi pred vsem svetom, še posebno pa pred Palestinci in pred arabskim svetom delila odgovornost zaradi negotove prihodnosti tega naroda z Američani Cyrus Vanče prevzema velik del bremena. Izrael je tudi v Bershebi ponavljal, da ne bo pristal na ustanovitev palestinske države na spornem ozemlju, vsemu svetu pa je znano, Američanom tudi, ta je trajen mir v tem delu sveta odvisen od pravične rešitve palestinskega vprašanja. Izraelski premier Begin je prišel na pogajanja s predsednikom El Sadatom in ministrom Vancejem oborožen z načrti, o katerih je v njegovem parlamentu tekla viharna razprava Vprašanje avtonomije v Cisjordaniji in v Gazi je bilo za poslance v Knesetu vprašanje izraelskega obstoja, za Palestince niso našli besede. Na ozemlju, ki ni njihovo, hočejo Izraelci obdržati kontrolo nad „državnim zemljiščem“ in nad bogastvom, ki ga v puščavi pomenijo vode reke Jordan. Obdržati hočejo v svojih rokah vse oblike zavarovanja pred zunanjimi in notranjimi nasprotniki, kar na koncu izraelske zamisli o Cisjordaniji in Gazi pomeni, da ne bodo dovolili ustanavljanja palestinske države. Še več, čez pet let, ko bo v skladu s trojnimi načelnimi dogovori nastalo vprašanje suverenosti, bo izraelska vlada zahtevala, da pridejo ta ozemlja pod njeno suverenost. V Bershebi so razpravljali brez navzočnosti naroda, ki je neposredno prizadet, brez Palestincev. Tako bo tudi v Aleksandriji v začetku prihodnjega meseca, kamor se Izrael tako vsiljivo napoveduje. Palestinskemu narodu odrekajo pravico do resnične samoodločbe. Palestince so tudi tokrat opozorili, da od Menahema Begina in njegovih načrtov nimajo pričakovati karkoli dobrega za svojo nadaljnjo usodo. Stališče, ki se je izluščilo iz prvih trojnih pogajanj odkar so Egipčani spet postali lastniki Sinaja samo utrjuje obroč osamljenosti, obroč arabskega bojkota okoli Egipta. Vse več je sporočil egiptovski vladi, da zaman čaka na podporo arabskega sveta, še posebno, če bo še naprej paktirala s sovražniki arabske enotnosti in skupne arabske akcije. Primer Sudana, dežele, ki se sicer previdno, vendar odločno obrača od dosedanje podpore Egiptu in njegove, v nekaterih ozirih za Arabce sporne mirovne pobude, priča, da je treba pri iskanju dokončne formule za mir na Bližnjem vzhodu misliti na drugačno zavezništvo kot pa je tisto, ki se kaže v žrtvovanju Palestincev za interese tretjin FLORJAN LAJMIŠ PODOBA OBUPA - Potem ko je v Ugandi predsednik Idi Amin popustil pred jezo ljudstva in se umaknil, je kot hudournik planilo na dan spoznanje v kako obupnem gospodarskem položaju je država. Primankuje vsega, tudi življenskih potrebščin, za katere je treba tudi v glavnem mestu čakati v vrstah. Kdaj se bo gospodarski položaj zboljšal ni odvisno samo od Ugandcev. Z dinamitom nad divje gradnje V nevarnosti nezakonito zgrajene obmorske hišice - Kje je bila prej inšpekcija? V Šibeniku je vse pripravljeno za rušenje okrog 400 od okrog 700 nezakonito zgrajenih objektov - stanovanjskih in vikend hišic, kot tudi zasebnih pristanišč in ograj na področju 65 km dolge šibeniške obale. Posebna ekipa minerjev je začela rušiti nezakonito zgrajene stanovanjske in druge objekte tudi na območju zadrske občine. Tako so začeli uresničevati sklep zadrske občinske skupščine, ki predvideva, da bodo porušili vse nezakonito sezidane objekte na tem območju. Gradbeni inšpektorji so ves čas na terenu, kjer odkrivajo »divje gradnje“ in jih prijavljajo. Na tem območju namreč že leta cvete nezakonita gradnja. Doslej so odkrili že 2723 nezakonito sezidanih hiš. Največ takšnih objektov so zgradili v bližnji okolici Zadra. Zanimivo je, da so posamezniki zidali tudi na zemljiščih, ki so predvidena za gradnjo tovarn in cest, čeprav so vedeli, kaj je v načrtu. Ustavno sodišče Jugoslavije pa je proučilo vlogo 14 državljanov iz Zagreba, Beograda, Ljubljane in Reke, s katerimi so zahtevali oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o rušenju vikendov v naselju Peroj pri Pulju. Ocenilo je, da je za ta predmet pristojno ustavno sodišče Hrvatske. Naj obračamo te vesti tako ali drugače, dejstvo je, da so nezakonito zgrajeni vikendi povsod ob obali v veliki nevarnosti. Ob tem pa se nujno zastavlja dvoje vprašanj: kako je bilo možno, da so pred očmi pristojnih v Pulju nezakonito zgradili 500, v Šibeniku 700, v Zadru pa celo čez 2000 hiš. Nič drugače ni bilo v Umagu, v Crikvenici in še kje. Kje so bili NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Značilnost tedna, ki se izteka, je živahna družbenopolitična dejavnost Zveze komunistov. Najprej velja ugotoviti, da so kot kaže, minili časi, ko je naraščala napetost zarfdi kupa neopravljenih nalog, ki jih je bilo potrebno pred vročim julijem spraviti pod streho. Človek ima občutek, da smo v letošnjem letu pametneje razporedih svoje samoupravne in siceršnje energije : Zveza komunistov Slovenije ne popušča pri svoji aktivnosti, v ospredje tišči vsa vpraša rja Drugačno poletje aktualnega gospodarskega položaja, v enaki meri se zavzema za utijevanje socialistične samoupravne demokracije. Poudarek je dan socialistični zvezi ter njenemu kontinuiranemu razvoju, ki ga je pred leti zarisal dokument »SZDL - danes14, ki ostaja fron-tovska platforma za organizirano, samoupravno izražanje ljudskih, torej družbenih interesov. Vsa ta vprašanja so bila v ospredju pozornosti seminarjev, ki jih je pripravil ta teden CK ZKS: tekoča gospodarska problematika je bila dana pod lupo tudi na sejah komitejev. Seminarji, sestanki - drži se jih neprijeten sloves zaprtosti, pogovarjanja, prepričevanja prepričanih .. . Tokrat ni bilo tako. Oblike »neprijetnega slovesa44 so hotele biti tokrat odprta tribuna za dogovarjanje, sporazumevanje. In spet je prišlo do izraza, da Zveza komunistov (so)oblikuje politiko, ki hodi pred, denimo, oblikovalci sporazumov, dogovorov in celo zakonov. Zanimiv je na primer poudarek, da izbor individualnega poslovodnega organa ne sme biti zgolj stvar razpisa, pač pa domišljene in usmeijevane kadrovske politike, takšne, ki izvira iz širših potreb združenega dela. Takšnih primerov bi bilo mogoče našteti za cel koš, kakorkoli že, tokratna živahna družbenopolitična dejavnost Zveze komunistov dokazuje, kako je mogoče tudi s kratkimi in jedrnatimi, vendar skrbno pripravljenimi sestanki priti do dogovorov, ki sprožajo akcije. In naprej: veliko osnovnih organizacij ZK ter izvršnih odborov sindikata po vsej Sloveniji je v teh dneh že razpravljalo o pobudi predsedstva CK ZKJ za smotrnejše gospodarjenje. Ne le razpravljalo. Bežen vpogled v vsebino razgovorov kaže, da so kumunisti dovolj samokritično ocenili svoje in delo vseh zaposlenih, da so se na primer, marsikje odločili podpreti pobudo sindikatov, naj do konca leta zmanjšajo stroške poslovanja vsaj za en odstotek. MILAN MEDEN S ■ s ■ s ■ : Zakon je treba spoštovati in ščititi, to je res, toda najslabše ga je moč zaščititi z drastičnim kaznovanjem kršilcev ali z dinamitom. Po toči zvoniti je prepozno. V. BLATNIK med tako imenovana divjo gradnjo občinski inšpektorji in njihovi predpostavljeni in ali bodo zdaj nosili odgovornost za slabo opravljeno delo, za katerega prejemajo plačo? VEČ DENARJA ZA DRUŠTVA V zadnjem času je v metliški občini precej večje razumevanje za delo društev in družbenih organizacij, kar nedvomno kaže tudi večja skrb za delovanje teh društev pa tudi bolje urejeno financiranje. Tako je v lanskem letu 34 društev in družbenih organizacij prejelo 1,21 milijona dinarjev, to dejavnost pa so financirali skupščina občine, TKS, kulturna skupnost, socialno skrbstvo in delno otroško varstvo. TELEGRAMI DAKAR - V letalski nesreči v bližini Dakarja v Senegalu je izgubil življenje predsednik mavretanske vlade Ahmed Uld Buseif. Potoval je na zasedanje gospodarske skupnosti držav zahodne Afrike. Zasedanje so zaradi nesreče odložili. Ko je premier Buseif dopotoval v Senegal, je nad letališčem v Dakarju divjalo hudo neurje. MANILA - Tretji teden konference ZN za trgovino in razvoj Unctad se je v filipinskem gavnem mestu iztekel v ozračju negotovosti. Dežele v razvoju, zahodne razvite države in socialistične države še vedno zagovarjajo različna stališča. Začenja se četrti, najverjetneje zadnji teden zasedanja, ki naj bi prinesel okoli 30 resolucij. ATENE - Evropska skupnost je dobila svojo deseto članico - Grčija Zaključenega dejanja - podpisa sporazuma so se udeležili najuglednejši predstavniki dosedanje »evropske deveterice’; KATMANDU — Voditelji prepovedanega nepalskega kongresa in študenti še nadalje zahtevajo obnovitev demokracije v državi, osvoboditev političnih jetnikov in vzpostavitev večstrankarskega sistema. Kralj Birendra je iz bojazni, da se nezadovoljstvo ne bi še bolj razširilo, imenoval komisijo, ki bo pripravila referendum, na katerem naj Nepalci povedo ali so za večstrankarski sistem ali ne. MADRID - V neki kavami v neposredni bližini sedeža neofašistične organizacije »Fuerza Nueva”, v kateri so se zbrali španski desničarji, je eksplodirala bomba, ki je terjala 10 človeških življenj. Več kakor 40 ljudi je bilo ranjenih. V zvezi z najnovejšo serijo atentatov je španski notranji minister Freire dejal, da sta organizaciji ETA in Grapo povezani, dovolj pa je tudi razlogov za trditev, da so španski teroristi povezani z nekaterimi silami v'tujini. DIREKTOR -NEPROFESIONALEC? Niti v ustavi niti v zakonu o združenem delu ne piše, da mora biti direktor profesionalec. Majhna OZD niti ne potrebuje poklicnega direktorja, saj tč veliko stane. Vsaka organizacija združe nega dela ima svojega direktorja, ta pa mora imeti pomočnika, namestnika, planerja in še vrsto drugih ljudi okrog sebe Nobenih zakonskih ovir ni. da bi bil direktor človek, ki v TOZD dela, direktorsko funkcijo pa opravlja nepoklicno. Vendar si je v sedanjih proizvodnih odnosih še zelo težko predstavljati daljno prihodnost, ko bodo delovni kolektivi lahko brez direktorja, pa naj bo to individualni ali kolegijski poslovodni organ. »TVOJA SESTRA LUCIET' TA” je bilo napisano na črnel® traku žalnega šopka, ki so g® položili na grob Angele Lorenza Izkazalo pa se je, da pokol na pokojnica ni imela sesti Lastnik pogrebnega zavoda, 30 letni Carmelo Chiacciaguerra U Syrakuz na Siciliji se je s. tem sam izdaL Policija je ugotovila, da je podjetnik »obnovil” šest od skupno 16 vencev z groba nekaj prej pokopanega Francer ca Russa in jih prodal pogreb-cem pokojne Angele. Niti toliko se ni potrudil, da bi popazil na napise na trakovih. V NEKI PERUJSKI GORSKI VASICI so se pojavili štirje tolovaji ter napadli, posili in oropal-dve ženski. Družini obeh žrtev sta začeli preganjati razbojnika in ju tudi ujeli Brez sojenja sojo obesili na bližnje drevo, nato pa so trupli vrgli v prepad, zdaj se 13 članov tega nenavadnega »eskadrona smrti” zagovarja pred sodiščem zaradi linčanja oziroma samovoljnega krojenja pravice. TRAGIČNO SO SE KONČALE SANJE neke osemletne španske deklice iz Barcelone, ki j« hotela leteti kot ameriški filmsid junak »superman”. Mala Maria Dolores Salcedo se je igrala z vrstniki. Povzpela se je po stopnicah do svetlobnega jaška in sa zazibala nad njim. »Zdaj bom poletela kot superman”, je dejala in omahnila v globino, preden ji je lahko kdo priskočil na pomoč. TIHOTAPCI MAMIL NA JUŽNEM TAJSKEM so se odločili za grozljivo metodo pri svojem nečednem kupčevanju. Z* tihotapljenje mamil čez mg o v Malezijo že nekaj mesecev uporabljajo - trupla dojenčke*-Zločinci ugrabljajo revnim kmetom dojenčke in jih pomorija 1* trupelc odstranijo notranje organe in jih »nadomestijo” s praznimi plastičnimi vrečkami, polnimi heroina. Ženske - tihotapci nato prenašajo »speče” dojenčke čez mqo. CRNOPOLTO PREBIVAL STVO ZDA je v minulih osi letih naraščalo dvakrat hitreje, kakor pa belopolto prebivalstvo. Podatke je objavil ameriški urad za statistiko v Washingtonu. Od leta 1970 do 1978 je prebivalstvo v ZDA naraslo od 20d milijonov na 218 milijonov. Naravni prirastek za črnopolte Američane je 12,6 odst, pd belcih pa je le 5,5 odst. trenutne je 11,3 odst Američanov čtf® polti. Iz zadnjega Pavlihe — Odlične amo uspeti: zahtevali •dubrtll m ata M*, m v resnic! Je •saje cen same sa t5 °fo. mm N« podraUtve, _. . . gmm Zdaj |« velika akd|a za dildenje slovenščine. Odšle) ne boste v tovarni ved grdo govorilu DOLENJSKI UST Št. 22 (1555) 31. maja 197jj PRIČAKOVANJU KRŠKO SLOVESNOST NA ČATEŽU - Minuli teden so J brežiški občini sprejeli v Zvezo komunistov tndeset novih članov. Na svečanost so povabili todi partijske veterane, ki imajo za seboj nad "ideset let dela v ZK, in jim poklonili spominska <*arila. (Foto: Vlado Podgoršek) V PRIČAKOVANJU TURISTOV - Da v Beh krajini nimajo posluha za turizem, so se gostje že dostikrat prepričali. Dokaz za to je tudi metliško kopališče, oziroma pričujoči posnetek, ki je bil narejen 23. maja, v času, ko se je ob bregu Kolpe hladilo več kot 50 kopalcev. (Foto: J. Pezdj) PRAVCATA GOBJA DRUŽINA - Tov. Cmkič, ki je zaposlen v ribniškem „Riku”, je imel pred dnevi veliko gobarsko srečo, čeprav se kot navdušen gobar sploh ni odpravil po mavrahe. Šest, skupaj zraščenih, je našel kar za tovarniško ograjo. (Foto: Drago Mohar) REPUBLIŠKI POSVET TEKSTILCEV - V petek je bilo v domu JLA strokovno posvetovanje o problemih slovenske tekstilne industrije. Posvet je odprl predsednik medobčinske GZ za Dolenjsko in direktor Novoteksa Stane Dolenc, 1 IS inženirjem in tehnikom pa so nato spregovorili priznani strokovnjaki. (Foto: M. Gošnik) JUBILEJ GEODETSKE SLUŽBE V Krškem bo jutri ob 17. uri v delavskem domu, pod pokrovi-'eljstvom Dolenjskega geodetovega društva in izvršnega sveta skupščine občine Krško, prosla-in otvoritev razstave ob "■letnici organiziranega dela geodetske službe v Sloveniji. Geodetsko društvo Dolenjske bo tej priložnosti imenovalo po sklepu upravnega odbora društva a kastne člane: inž. Franca Ivanca iz Krškega, Ivana Mančka iz Novega mesta in inž. Miha Zbontarja iz Brežic. Podelili bodo tudi vrsto delovnih Priznanj. Razstava ob jubileju geodetske službe je v Krškem v delavskem domu odprta do 7. junija, zatem pa jo bodo prenesli J' Novo mesto. Da Šentjerneju „ne uide vlak” Iskana hibridna vezja, pa tudi tekoči kristali, priložnost za nadaljnji razvoj Sejmišča NOVO MESTO: Kaže, da je e nastopil poletni premor, saj Je bilo tokrat naprodaj 349 Praši5eV) prodanih pa samo ‘29. Pujski so bili po 750 do 1-000 din, nad tri mesece stari Prašiči pa po 1.010 do 1.800 din. BREŽICE: Na sobotni sejem pripeljali 478 pujskov, pro-aali pa so jih 406, kar je precej 23 ta letni čas. Cena seje gibala med 41 in 42 din za kilogram ave teže. „Po hibridnih vezjih je po svetu in doma v Jugoslaviji veliko povpraševanje. Prodali bi lahko mnogo več, kakor moremo narediti," je povedal vodja tehnologije v šentjemejskih Hibridih Stane Močnik. Pogovorili smo se z njim zlasti o možnostih te sodobne veje proizvodnje elementov v proizvodnji in na trgu. Tehnika hibridnih vezij je v bistvu sklop več elementov elektronike za določene namene v profesionalni elektroniki in v izdelkih široke po-' trošnje. Ima celo vrsto prednosti pred posameznimi elementi. Najvažnejša pa je velika zanesljivost, ki jamči tudi kvaliteto izdelkov. Žal pa se pri nas v elektronski industriji še vse premalo zavedamo velike uporabnosti in ekonomične vrednosti hibridnih vezij, zato jih marsikje še ne uporabljajo. Po svetu jih že zelo veliko uporabljajo v različnih električnih napravah, v elektroniki, zabavni elektroniki, telefoniji in pri izdelavi ostalih profesionalnih elektronskih naprav. Največji problem v šentjernejski Iskri oziroma v delovni enoti Hibridnih vezij so premajhne kapacitete. Povpraševanje na trgu doma in v tujini je vse večje. Iskra ima vse strokovne možnosti za mnogo večjo proizvodnjo, visoko kvaliteto in zanesljivost, manjka pa strojnih kapa- Kmetijski nasveti Gnojilo ni hrana za vse Ob naraščaje Sem prizadevanju, da bi zmanjšali stroške (J?nj.a govet a, sr tudi pri nas vse bolj širi dodajanje uree j cnine) v živinsko krmo. Račun je preprost: 1 kg te snovi, ki D P°2nam° predvsem kot gnojilo, lahko nadomesti v prehrani ^vekovalcev 2,62 kg beljakovin, toliko, kot jih ima 6 kg od kfl °ynih tropin. Kilogram oljnih tropin pa je precej dražji k ^grama uree. Ker se urea uporablja predvsem kot dodatek ^jstfaži in ker prihaja čas siliranja, skrajšano povzemamo v^alen prispevek o tem, kaj se sme in kaj ne, ki ga je v j^kem glasu objavil mariborski profesor dr. Dolfe Cizej. Urea ali sečnina vsebuje 46 odstotkov čistega dušika, ki se v prežvekovalcev (goveda, ovce) sprosti kot dušična Ta amoniak porabijo za svojo rast bakterije, ki pa tudi hitro odmrejo in se nato v želodcu naravne beljakovine ter preidejo skozi stene kot hrana v kri. Posebej je treba naglasiti, da se to zgodi . *e v prebavilih prežvekovalcev, zato s sečnino ni mogoče tJ1 drugih živali, prašičev, perutnine ali konj. flikalf 31 Pr* prežvekovalcih s krmljenjem s sečnino °dra i°r ne 3061110 pretiravati. Velja pravilo, da se sme na iSiimu govedu brez škode pokladati na dan okrog 30 g uree dov 1- ^ žive teže- Teletom, ki v prebavnem traku S 3 ustreznih prebavnih bakterij, uree ne dajemo. *vlnetje notnstn snra&iinn ali lahkn spčninn prebavnem traku še nimajo uree ne dajemo. vsakKte-t'*e- P°Sosto sprašujejo, ali lahko sečnino mešajo k silira s®až*- Odgovor je naslednji: V dobri, mladi travi, ki jo Škroh10 v maJu> Je že toliko beljakovin, da je razmerje med ali n J*0 Vre<^nostj° >n beljakovinami ustrezno za krave molznice pa L v10 8ovedo, zato beljakovin ni treba dodajati. Drugače tfavn *coruzn‘ “laži. ki ima še enkrat manj beljakovin kot beljak s®aža: zato je treba razmerje med škrobno vrednostjo in nart°Vinami P0?13''*1* v korist beljakovin. Za prakso naj Uree j”10. koristen nasvet: če dodrmo na 100 kg pol kilograma t^ba pra ilnt- beljakovinsko razmeije. Pri dodajanju je Uje b‘ti zelo pazljiv in natančen, saj mora biti urea enako-0 porazdeljena v vsej silaži, ki je v silosu. 31. maja 1979 citet Treba bo porabiti to veliko možnost, sicer bo vlak odpeljal in ušla nam bo še ena velika možnost uveljavljanja doma v Jugoslaviji in na svetovnih trgih. Predvsem je važno, da so hibridna vezja iz šentjernejske Iskre po tehnološki dognanosti in kvaliteti ter zanesljivosti povsem na svetovni ravni. Zato bo treba čimprej razmisliti o večjih vlaganjih v ta perspektivni plan ih tega se v Industriji elementov dobro zavedajo. Prav zato vlagajo vse več v razvojno dejavnost na tem področju. Ker jim doma v Šentjerneju manjka strokovnjakov, so svoj razvoj organizirali z lastnimi strokovnjaki na Inštitutu Jožef Štefan, kjer s pomočjo inštituta in z lastnimi silami skušajo doseči najsodobnejši program hibridne tehnike. V okviru tega razvoja teče tudi večja razvojna naloga - razvoj tekočih kristalov. To je najsodobnejša tehnična možnost, ki je novost v jugoslovanski elektronski industriji Tekoče kristale bodo uporabili v več izdelkih na področju elektronike, zlasti v telefoniji in natančnejših in zahtevnejših urah. V šentjernejski Iskri hitijo, škoda, da jim manjka sredstev za večja vlaganja. FRANC KOTAR BODOČNOST hibridnih vezij. Izdelovanje Nihče na cesti Ob vpisu v Posavju Sredi maja so nekateri učenci osmih razredov osnovnih šol v Po- HRIBČEK savju, ki so se ob predhodnem vpisu odločili za nadaljnje šolanje, prejeli pisma, kjer jim svetujejo preusmeritev na druge šole. Pri brežiškem šolskem centru imajo, denimo, za gimnazijo splošne smeri prijavljenih 15 učencev preveč, v ekonomski srednji šoli pa 19 preveč. Po drugi strani so nekatere šole še znatno premalo zasedene. Za novo poklicno šolo elektro stroke pri krškem šolskem centru je bilo npr. le osem prijav. Prosta mesta imajo tudi v brežiški pedagoški gimnaziji. V tamkajšnji gostinski šoli so dobil-le 18 prijav (prostora je za 30). Prostorje tudi še v sevniški poklicni oblačilni šoli. Kot pravi Tone Koren pri strokovni' službi posavske skupnosti za zaposlovanje v Sevnici, so morali pri šolah, kamor se je ob predhodnem vpisu vpisalo preveč učencev, ravnati po določilih poklicnega usmerjanja. V prvi vrsti je bilo treba upoštevati razpoložljivi šolski prostor, učni uspeh in tudi potrebe združenega dela. Komisije za vpis učencev nimajo lahkega dela. Kdor je prejel obvestilo z namigom, naj se odloči za kakšno drugo šolo) bo vsekakor razočaran. Vseeno je treba poudariti -to je treba šteti tudi v dobro akciji predhodnega vpisa - da so učenci s tem dejstvom seznanjeni še pred dokončnim vpisom, ko so dejansko na cesti. Kolikor je še časa, se sedaj vendarle lahko še posvetujejo s poklicnimi svetovalci za izbiro druge šole. Ravno zaradi tega naj bi bilo ob letošnjem vpisovanju več reda, vsekakor pa več časa za premislek. A ŽELEZNIK NIC NAS NE SME PRESENETITI Te dni potekajo v vseh krajevnih skupnostih v metliški občini sestanki razširjenih odborov krajevnih konferenc SZDL, na katerih je govor o akciji „nič nas ne sme presenetiti". Do konca meseca bodo v vseh krajevnih skupnostih izdelali svoj program, v delovnih organizacijah pa to akcijo vodi sindikat Na isto temo so ugašeni tudi sestanki društev in družbenih organizacij v občini, kjer še posebno pozornost namenjajo nalogam s področja ljudske obrambe in civilne zaščite. h s BOM ; KUPIL... \ Urejam Tit Doberšek Glede na čas, ko najbolj J skrbno škropimo vinograde, da 4 jih obvarujemo pred glavnimi J glivičnimi boleznimi vinske trte, P peronosporo in oidijem, nadalju-£ jemo z opisom sredstev za var 2 stvo vinogradov. V prometu so g še: £ Bakreni euparen £ ima 15 % bakra in 35 % diklo-4 fluanida. Uporabljamo ga v 100 litrov škropiva stane 17,20 din. To sredstvo je za cupra-blavom najcenejše. KarathaneEC je prav tako uspešno sredstvo proti oidiju. Na 100 litrov vode damo 0,5 del. Liter sredstva stane 177,50 din, 100 litrov škropiva pa 8,90 din. Milenko KOSANOV1Č £ 0,3-odst raztopini. Deluje proti 4 peronospori in sivi plesni (gni-J lobi grozdja). Da dosežemo uči-£ nek škropiva proti gnilobi grozd-4 ja, je treba po cvetenju škropiti s J tem sredstvom vsaj štirikrat f Sredstvo se lahko meša z drugi-Jj mi sredstvi. Karenca je 28 dni £ pred trgatvijo. Škropivo stane £ 209,20 din kilogram, 100 litrov J škropiva stane 63,40 din. 2 EuparenWP50 £ je razmeroma učinkovit preparat £ zoper sivo grozdno gnilobo — ^ botrytis. Zoper gnilobo škropi-£ mo od drugega škropljenja po ^ cvetenju trte dalje, pa vse dotlej, J ko se začenja grozdje mehčati. £ Pomeni, da s tem sredstvom £ škropimo še pozneje, ko smo £ končali škropljenje zoper pero- 4 nosporo. Škropljenja s tem sred-J stvom si naj sledijo v presledkih ^ 14 dni. škropivu je treba dodati £ pripravke proti oidiju - kosan v £ 0,1-odst koncentraciji škrop-0 ljenje je uspešno, če porabimo £ 2000 litrov vode na 1 ha. Pri 0 škropljenju moramo celo trto, j predvsem pa grozdje, dobro po-£ škropiti. Karenca je 28 dni pred j trgatvijo. Uporaba je 0,2 %. J Kilogram stane 264,40 din, 100 J litrov škropiva stane 52,90 din. £ Nficodifol £ je zelo učinkovito sredstvo za Jj zatiranje peronospore z daljšim J učinkom. Uspešno je tudi še po £ pojavu te bolezni, ker z njim ^ bolezen hitro.ustavima Karenca J je 30 dni. Uporabljamo ga v £ 0,20-odst raztopini. Kilogram ^ stane 142,10 din, 100 litrov £ škropiva pa 28,42 din. J Orthodd 83 J je učinkovit proti peronospori. ^ Fitopatologi ga bolj cenijo kot ^ antracol ali dithan. Karenca je 7 J dni. Sredstvo uporabljamo v / 0,2-odst raztopini. Kilogram £ stane 122,50 din, 100 litrov £ škropiva pa 24,50 din. £ Orthofaltan VYP ^ je prav tako zelo učinkovito 5 sredstvo za zatiranje perono-JJ spore. Karenca je 30 dni. Upo-£ rabljamo 0,2-odstotno razto-S pino. Kilogram stane 86,00 din, “L« Bayleton je novejše sredstvo za zatiranje oidija. Uporabljamo ga v 0,05-odst raztopini. Uporabimo pa z 2000 litri vode na 1 ha. Sredstvo stane 457,00 din liter, 100 litrov škropiva pa 22,90 din. Italijanska škropiva Nekateri vinogradniki ob priliki nakupov v Trstu ali Gorici kupujejo tudi italijanska škropiva. Ta škropiva so: Rame cafari, ki ga uporabljamo v 0,5-odst raztopini, Cuproscan bleu, ki ga uporabljamo v 0,4-odst raztopini, Aspor, ki ga uporabljamo v 0,3-odst raztopini. Vsem tem škropivom je treba dodati kosan. Vsebuje 80 % cineba, nekaj bakra, predvsem pa imajo lepo modro barvo, tako da z njimi poškropljen vinograd izgjeda, kot bi ga škropili z galica Ta sredstva imajo isti učinek kot naša sredstva, npr. antracol ali dithane. Sredstvo stane 2000 do 3000 lir, (80 do 120 din kfli-gram). Torej niso nič cenejša kot naša. Folifertl je posebno sredstvo, s katerim dodatno gnojimo trte preko listja. Priporočljivo gaje uporabljati tik pred cvetenjem in po cvetenju. Od julija dalje tega gnojila ne uporabljamo več, le če je trto poškodovala toča, bomo škropivu še dodali to gnojila Folifertila ne smemo mešati z galico in drugimi bakrenimi ter žveplenimi škropivi. Rok uporabe je 5 let Gnojlo mešamo z ostalimi škropivi (izjema so bakrena škropiva) v 0,15-odst koncentraciji. Z večjimi količinami bi poškodovali trta Kilogram gnojila stane 30,25 din. Z njim pa ne moremo nadomestiti rednega gnojenja vinograda, jele dodatek. Ugodne rezultate so s tem gnojilom dosegli pri zdravljenju kloroze. Mineralne »novi tega listnega gnojila se preko listja asimilirajo v 8 do 10 urah, izkoristek mineralnih snovi pa je 90-odstoten. O insekticidih, ki jih uporabljamo v vinogradu, bomo pisali drugič. DT % I % * « * I * * ; % * * « % * * % « « % % % % % « * % * DOLENJSKI LIST Topničarji so bili nepogrešljivi Ob 35-letnici ustanovitve 1. slovenske artilerijske brigade - Srečanje bo v Dol. Toplicah 7. maja je minilo 35 let, odkar so sredi hudih bojev enot 7. korpusa z Nemd in domobranci v Laščah pri Dvoru slovesno razglasii povelje javnega štaba NOV in PO Slovenije o ustanovitvi 1. slovenske atrilerijske brigade. Spomin na to znamenito dejanje, ko so se združili topničarji XV. in XVIII. divizije, bodo preživeli borci počastili 3. junija v Dolenjskih Toplicah. 2e na začetku razvoja NOV seje pokazala potreba po učinkovitem težkem orožju za rušenje sovražnikovih bunkerjev, kajti to nalogo so sprva opravljali hrabri bombaši in se tako podajali v smrtno nevarnost. Smotrno je bilo vprašanje topništva moč reševati šele po razsulu italijanske vojske septembra 1943, a ne samo zato, ker so partizani takrat zaplenili mnogo topov, havbic, streliva in tehnične opreme,, temveč tudi zaradi večje možnosti premikanja in manevriranja topništva. Septembra 1943 so v XV. diviziji ustanovili dva, v XVIII. diviziji pa en topniški divizion, Id so imeli več vrst topov in havbic. Po slabih poteh so bili premiki težkega orožja, ki so ga vlekli konji, zelo oteženi, zato so bile manevrske sposobnosti omejene. Kljub temu se je topništvo uspešno vključevalo v operativne in taktične partizanske akcije na Dolenjskem in Notranjskem. Težko orožje in strelivo so partizani razmestili na več krajih (Gorjanci, rob Roga v Suhi krajini. Notranjska), topove in havbice pa so po potrebi skrivali tako, da so bila orožja na enem, zapirala pa na drugem mestu. Pred vsako akcijo so topničarji temeljito pregledali in očistili orožje; njihova udarna rrioč pa je bila streho Pomemben sklep: kmetijstva in gozdarstva na Kočevskem ne ločiti — Nujni jasni programi in čisti računi Interes gozdarstva in kmetijstva pa tudi občin na zahodnem Dolenjskem je, da SOZD Združeno KGP Kočevje obstaja še naprej v doseuanji obliki in obsegu, ker je le tako možno zagotoviti najracionalnejšo porabo družbenih sredstev in najučinkoviteje zavarovati prostor. Tak je bil 23. maja osnovni sklep skupne seje občinskih komitejev ZK Kočevje in Ribnica, ki so se je udeležili tudi republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Ivo Marek, izvršni sekretar za družbenoekonomske odnose pri predsedstvu CK ZKS Martin Mlinar, sekretar medobčinskega sveta ZK Ljubljana Franc Svetelj, predstavniki ZKGP in občinskega komiteja Lj ub (j ana- V ič- Rud n ik. Na skupni seji so pregledali in ocenili potek razprav v osnovnih organizacijah ZK v SOZD Združenega KGP o usklajevanju samoupravnega sporazuma o združevanju delovnih organizacij v SOZD ZKGP. Kočevski komite je med razpravo zavzel stališče, naj bi kmetijsko in gozdno gospodarstvo še naprej ostalo skupaj, se pravi združeno v SOZD; medtem ko so v tozdu ..Jelenov žleb“ menili, naj bi se kmetijstvo povezovalo v SOZD po svoji navpični liniji (proizvod nja-predelava-trgo vina), gozdarstvo pa spet po svoji navpičnici. V razpravi je bilo nadalje po-udaijeno, da je do drugačnih oziroma celo napačnih stališč prišlo zaradi napačnih oziroma izkrivljenih informacij. Predvsem je bila to krilatica, da gozdarstvo pokriva izgube kmetijstva, kar pa že od leta 1965 ni res, so ugotovili na seji. Skupna ugotovitev vseh prisotnih je bila, naj torej kmetijstvo in gozdarstvo še naprej ostaneta v istem SOZD. Le taka organizacija obeh panog na tem območju bo namreč zagotovila dobro gospodarjenje z zemljo. Zavreti je treba zaraščanje kmetijskih površin in njihovo spreminjanje v gozd. Pri tem pa bo morala ZKGP oz. občinam pomagati tudi republika, ker je to območje samo kadrovsko in denarno prešibko za večje ukrepe oz. posege. Ugotovili so tudi, da znotraj takega SOZD ni nobene ovire, da se gozdarji ne bi povezovali po svoji, kmetijci pa po svoji navpičnici. Zelo jasno je treba opredeliti tudi pokrivanje izgub. V načelu naj bi izgubo oziroma izpeljavo sanacije krili le s posojili v okviru SOZD in izven nje. Nadalje so sklenili, daje treba izdelati nove smernice skupnega razvoja obeh panog in vanje vključiti tudi dohodkovno povezavo po navpičnici in gospodarjenje z vso zemljo. Jasni programi in čisti računi so namreč najboljša osnova za SOZD. Ker pa je bilo v dosedanjih razpravah večkrat poudarjeno, da ima sedanja SOZD tudi pomanjkljivosti, je treba natančno ugotoviti, katere so to, ter jih odpraviti. J. PRIMC nepogrešljiva v številnih bitkah (najznamenitejše so bile na Turjaku, v Stojdragi, Kostanjevici, Novem mestu, Kočevju, Ribnici, Velikih Laščah, Zdenski vasi, za Stampetov most, Žužemberk, Trebnje, Mimo peč in Tržišče, zaključna akcija pred Ljubljano), ko pa so topničarji spet poskrili težko orožje, so se naprej bojevali kot vse pehotne brigade. Na začetku so imeli topničarji velike težave s strokovnim kadrom, saj borci do tedaj skoraj še nikoli niso videli topa ali havbice, kaj šele, da bi streljali s težkim orožjem. Zato ne gre pozabiti prispevka tistih borcev, ki so bili oficirji ali podoficirji v starojugoslovanski vojski. Strokovnb znaijfje in izkušnje pri rokovanju s težkim orožjem so hitro prenesli na druge borce in tako So ‘bile topniške .enote v kratkem času (kljub izredno težavnim pogojem) sposobne izvrševati tudi najbolj zahtevne bojne naloge. Topničarji so povsem upravičili zaupanje v njihovo borbeno moč pri številnih akcijah, pokazalo se je tudi, da bi bili brez njih številni napadi manj uspešni, če ne celo nemogoči. Zato so ponosni na svojo vlogo v najtežjih časih revolucije in boja proti sovražnikom, srečanje preživelih borcev 1. slovenske artilerijske brigade pa je vsakokrat pomembna slovesnost in priložnost za obujanje spominov na težke borbe, na slavne zmage, na tovarištvo in junaštvo. Tudi v nedeljo bo taka IVAN SOMRAK Drevo bratstva in enotnosti Srečanje v Dobovi V Dobovi je bilo minuli teden tretje srečanje bratstva in enotnosti. Pobudo zanj so dali Zagrebčani Prvič sta se ga udeležili samo dve osnovni šoli, letos pa štirikrat več. Mentorji so pripeljali na srečanje pionitje iz Šenkovca, Zagreba, Sarajeva, Pirota, Kragujevca, Novega Bečeja, Nikšiča in Bistrice pri Banja Luki. Pokroviteljstvo nad srečanjem je tokrat prevzel tozd PPV (podjetje, za popravljanje voz). Gostom So razkazali delovne organizacije v kraju, Posavski muzej v Brežicah in Cateške Toplice. Drugi dan bivanja v Dobovi so pionitji zasadili drevesa bratstva in enotnosti v šolskem parku, popoldne pa so prisostvovali proslavi dneva mladosti na športnem igrišču. V petek, 25. maja so jih gostitelji peljali na izlet v Bistrico ob Sotli, v Kumrovec, v Celje in Ljubljano, kjer so položili venec Edvardu Kardelju na grobnico narodnih herojev. Na zaključni prireditvi v soboto so sodelovali pionirji vseh gostujočih šol. Slovo je bilo izredno prisrčno. J. T.. $7 ti' ,.J - 'A '* i • HRUM« K Ob vsej poti so si mladi ogledali različne aktivnosti društev Slavnostni govornik Jože Penca Dečko % Množični pohod po poteh revolucije, tovarištva in spominov Tisoče mladih na pohodu Društvo za športno rekreaci jo in telesno vzgojo Partizan in Občinska konferenca ZSMS Novd mesto sta na praznik dneva mladosti pripravila prvi množični pohod mladih k Beceie-tovi jami. Skoraj tri tisoč mladih iz novomeških srednjih in osnovnih šol je zjutraj krenilo po Cesti herojev, skozi vasi Graben, Krka, Žihovo selo, Otočec, Stari grad do Beceietove jame, kjer so pod streli okupa- torja pred sedemintridesetimi leti padli Vinko Paderšič— Batreja in njegovi tovariši. Na več kot 10 km dolgi poti so si mladi ogledali vojno akcijo enot JLA, enot prve pomoči, veščine potapljanja so jim pokazati člani KPA, ogledali so si tabor Gorjanskih tabornikov, svoje znanje so jim pokazali tudi karateisti kluba JUG O K Al, člani jamarskega kluba, radioamaterji in planinci. Po prihodu na cilj k Beceletovi jami je bil na prosto- ru pred jamo kulturni prograit ki so ga pripravili Glasbena Š hod prvič, želja organizatorji pa je, da bi postal tradicionalet v J. PAVLU .. :.•!/ Najbolj vročim je proti cilju pomagala tudi voda Nekateri so si Beceletovo jamo P1 gledali tudi znotraj Bogata revolucio tradicija na D Piše: Franček Saje Ko so bile v kočevskem okraju naslednje leto nadomestne volitve, je zmagal liberalni kandidat. Glavna značilnost teh- volitev je, da je klerikalni stranki po večletni agitaciji uspelo zbrati na Dolenjskem le okoli 12% vseh volilnih upravičencev, ko je svoje privržence pridobivala z verskimi gesli in z gesli proti svobodomislecem. Veliki večini dolenjskih kmetov so bila taka gesla neprivlačna in tuja, ko so jih mučile in trle hude gospodarske skrbi in socialne tegobe. Zato sta dr. Krek in dr. Šušteršič začela ustanavljati na podeželju posojilnice, konsumna društva in kmetijske zadruge. Sele s temi gospodarskimi ustanovami je klerikalna stranka pridobivala širši krog kmetov, ker jim nihče drug ni nudil nobene pomoči. Do leta 1900 je ustanovila 126 kmetjjskih zadrug in 45 posojilnic. Vendar je ta mreža še prepočasi nastajala in na redko pokrivala podeželje. To se je pokazalo tudi ob državnozborskih volitvah leta 1897, ko je klerikalna stranka med dolenjskimi kmeti dobila zopet le okoli DOLENJSKI LIST 12 % glasov in se ni torej po dveh letih prav nič okrepila. Preobrat v razvoju klerikalizma je nastal šele leta 1898. Takrat je ljubljanski škof postal dr. Jeglič, ki je z ostro cerkveno disciplino, kazenskimi prestavitvami in drugimi ukrepi lomil odpor mnogih duhovnikov do političnega dela. S tem je v kratkem dosegel, da je duhovščina načrtneje šla na politično delo in organiziranje raznih društev. Kljub temu še nekaj časa ni bilo jasno, kolikšen uspeh bo dosegel klerikalizem. Na zaupnem posvetovanju 4. decembra 1899 so dekani in drugi xduhovniki takole ocenili politični položaj, kot je o posvetovanju škof Jeglič napisal v svoj dnevnik: ..Poročevalci so konstatirali, da se res liberalizem in mrzlota proti cerkvi širi, širijo pa gostilničarji in učitelji; silno pogubno deluje „Slov. narod", dobro vpliva Domoljub. Izreklo se je, da mnogi duhovni premalo delajo, ne ovirajo slabih vplivov, ne širijo dobrih novin ... Javno mnenje je proticerkveno ...“ Na posvetovanju so sprejel) vrsto sklepov za okrepitev klerikalne propagande in organizacije, „kot priprava za katoliški shod naj se osnujejo čez in čez po deželi cerkvenopoli-tični shodi...“ Klerikalna stranka je slovenskim kmetom ponujala različne zadruge in posojilnice ter jim obljubljala še veliko drugega, če bo prišla na oblast. To ponudbo in obljube so kmetje spremljali ter v vse večjem Dr. Karel Slane (1851-1916), odvetnik v Novem mestu, publicist in socialnodemokratski agitator na Dolenjskem številu glasovali za klerikalno stranko. Liberalna stranka pa je premlevala protiklerikalno gonjo, s katero si obubožani kmetje niso mogli prav nič pomagati. Liberalni voditelji so že tedaj čepeli v zapečku in godrnjali nad klerikalnim zmajem, ki so ga s svojo brezbrižnostjo pomagali sami ustvariti, ker so že vnaprej kapitulirali pred komaj nastajajočo klerikalno stranko. Socialna demokracija se je po skoraj treh desetletjih preganjanja in zatiranja komaj toliko opomogla, da je začela izdajati svoje časopise in v glavnem organizirala slovenske delavce. Za kmete pa ni imela niti dovolj sil niti dovolj razumevanja. Nasprotno pa primera na volitvah leta 1900 v Mirni peči in Mokronogu opozarjata, da je bila socialistična ideja že takrat za kmete privlačna. Čeprav je bil v obeh občinah le po en sam spreten socialistični agitator, jima je uspelo zbrati relativno oziroma celo absolutno večino glasov. Socialna demokracija je po volitvah leta 1900 opuščala politično delo na Dolenjskem. S trebuhom za kruhom sta odšla tudi prva socialistična agitatorja iz Mokronoga in Mirne peči. Zato so prve socialistične skupine na Dolenjskem razpadale. Prav tako so usahnili tudi dopisi v ..Delavcu - Rdečem praporu". Nepretrgano zvezo v socialističnem gibanju na Dolenjskem je v glavnem vzdrževal le novomeški odvetnik dr. Karel Slane, ki je razvijal vsestransko dejavnost. Od novembra 1899 do septembra 1900 je vsak mesec redno denarno podpiral pisatelja Ivana Cankarja in v računski knjigi zapisal: „Ne bo nikoli kaj imel in naj se ne tirja." Hkrati je spomladi 1900 Cankarju svetoval, naj napiše socialno tragedijo o raz- merah na Dolenjskem. Cankar je njegovo idejo sprejel in mu odgovoril: „V svojem Zadnjem pismu ste mi dali. izvrsten svet; mislil sem na to stvar že prej. Ravno iz najubožnejših dolenjskih krajev, ki so bili nekdaj premožni in ki zmirom bolj propadajo, bi se dala pisati imenitna socialna tragedija. A za to reč bo treba še študij - ne namreč iz knjig. Pozneje - morda že prihodnje leto, se bom stvari lotil." Cankarjev odgovor Slancu pa ni bil le vljudnosten. Dr. Alojzu Kraigherju je namreč 19. avgusta 1900 Cankar pisal, da mu ta misel „ne da miru in kadar mi pride na um, me napravi čudovito nervoznega. Predno se lotim te stvari, pojdem prej za nekaj časa v domovino, na Dolenjsko in Notranjsko. Pisati hočem kmečko dramo; tisti žalostni vsesplošni bankrot našega ljudstva, posebno po dolenjskih vaseh, je nekaj tragičnega; vrši se počasi in komaj vidno, ali zato je še pretreslji-veje. In malokdo vidi, koliko dramatičnega je v tem propadanju; ta strašna pasivnost je nekaj velikanskega ... Cankar ni napisal zamišljene kmečke drame, pač pa je sam dr. Slane začel pisati o reševanju kmečkega vprašanja. Januarja 1905 je objavil v „Rdečem praporju" daljši članek „ Kmetijske šole", zatem pa v posebni prilogi ..Rdečega praporja", ki jo je sam finansiral, serijo člankov „Zadruga na kmetiji". Te članke je dr. Slane kasneje združil in dopolnil ter objavil v knjigi ..Zadruga in njen pomen v razvoju človeštva", ki jo je let) 1913 izdala goriška Socialna mati*? V knjigi je dr. Slane razložil sv®)1 socialistične nazore in povedal, ** kaj je postal socialist: „Slovenci smo do 3/4 prej\ valstva kmečki narod. O nastaij industrije v naših krajih ne smePf mnogo sanjariti. Slovenci smo g^j te struje gospodarstva zamudili bi® že dolgo pred svojim časom • • ■ j kolikor toliko bo tudi pri j industrije ... Toda glavni vir na$ bogastva ali pa naše bede bo tud*, bodoče kmetija. Dobro urej6*" kmetija je tudi lahko proizvajaj milijonov vrednosti in velikega P, moženja ... Omikanejši Slovej • smo pa doslej ta kmetski stan upoštevali. To, da spravimo sv jezik v šole in urade, nam je b>' dolgo edini ideal. Prezrli smo pa, ,, je gospodarstvo vsebina in teflj; vsemu drugemu. Meščana ni treba jačiti, kmetu je bilo treba v* ustvariti, kar more storiti združj, ali strankarska inteligenca narod0 gmotno in duševno ...“ Uresničitev tega je df. Slane v*jj s pomočjo socialne demokracij6, socialističnem zadružništvu. V gi prikazuje dr. Slane razvoj zadrj ne misli v svetu in ugotavlja, ^ „kmet sploh ne more obstati bf, vzajemne pomoči; kmet je po s jem delu zadrugar." Nato slika P' padanje kmeta v kapitalizmu in k* na rešitev. (Nadaljevanje prihoi Št. 22 (1555) 31. maja pisma in odmevi 9/v Jt tJtacl/TU>ibwjr anj® so bila zelo težka, zma-2a P® je ekipa Kmetijske zadruge. pojj^P^tritev tekmovanja so med Pili h 6201 mi sklopi vprašanj nasto-ojtj^monikar, recitatorka in kita- CVETKA ROJER novin. krožek OŠ Metlika ZA VEGOVO PRIZNANJE ni * maja je bilo v metliški osnov-Meb tekmovanje iz matematike za kate ° Vegovo priznanje, na učen •™ so se v znanju pomerili redov' 5estih> sedmih in osmih razna^- if ®ele krajine. Po opravljenih •»Zsbs sm° nestrpno pričakovali doMji rezultatov. Prvi trije so tasfpj lePe nagrade. Prvak osmih '*5kem°t .^° sodeloval na repub-Ptizn•» . kmovanju za zlato Vegovo nJe, ki bo v Ljubljani. DUŠKA VRANIČAR OŠ Metlika TABORNIKI NAPRIMOSTKU smoa'°,^k> jz osnovne šole Metlika kamor “težili izleta na Primostek, Če2 -*e v°di!a pot ob Kolpi, dove. Sene- ?ravnike in skozi goz-star0' j . ^ij11 smo obiskali tudi kovalo CnJC0> ki nam je pripove-a 0 dogodkih iz NOB. MIRA VRANIČAR OŠ Metlika BRAU SMO LITERARNE PRISPEVKE 9xfilSK V MUZEJU ' ‘N V MLEKARNI 5ole Cllc’ ..osmih razredov osnovne srno J; “nJ Dalmatin" iz Krškega i-iilbljaij kratkim na ekskurziji v f*iuzej . ogledali naravoslovni karn. T-fi, obrate Ljubljanskih mle-dclovne so nas presenetile težke delatj J,“mcre’ v katerih morajo tudi sti ski delavci. Šli smo ?°*ed. tv!. °ddelek, kjer delajo sla-sladki jVC* 50 nam podarili škat-Piazna da, w Je ula kaj hitro IRENA KOŽUH novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin Krško Makadam onesnažuje Zbure Kdo je gluh za pritožbe vaščanov ki vdihujejo prah in izpušne pline? — Sami bi prispevali za asfalt USPEŠNI MLADI FOTOGRAFI - Nedavno tega so v Bohinjski Bistrici odprli XX republiško razstavo pionirske fotografije. Diplomi sta prejdi tudi Goram Hribar in Janika Zupančič, članici foto krožka novomeške osnovne šole „Katja Ruperta.“ Stojan Pdko in Marko Šprajcar, ki sta tudi člana omenjenega foto krožka, pa sta osvojila 2. in 3. mesto na natečaju republiške konference klubov OZN. fotografije, s katerimi sta tekmovala, so bile ubrane na temo „Življenje ljudi v svetu". - Na posnetku: fotografija .Jahanje" je delo G. Hribar. Alarm, tokrat v Vavti vasi Vas Zbure ima to smolo, da se , razporostira ob križišču cest, ki vodijo v Šmarjeto, Mokronog in Škocjan, nenehen razvoj motorizacije pa že spravlja v obup ljudi, saj nam prah in izpušni plini iz dneva v dan bolj onesnažujejo življenjsko okolje. Na dan gre skozi vas okoli 30 avtobusov, veliko težkih tovornjakov in seveda osebnih avtov, motorjev in traktorjev, za vsemi pa se valijo gosti oblaki prahu. Promet je tak, ko da bi bile ceste in križišče asfaltirane, pa niso, zato se vaščani sprašujemo, zakaj odgovorni nič ne ukrenejo, da bi dobilo asfaltno pre- vleko vsaj križišče in tisti deli cest, la vodijo mimo hiš. Na zboru vol H cev sredi aprila smo bili vaščani spet za to, da tudi sami prispevamo nekaj denarja, zato se čudimo, zakaj nam noče nihče iti na roka Menimo, da bi s skupnimi moSmi lahko posodobili ceste tam, kjer je onesnaževanje najbolj pereče, in šele zatem asfaltirali ceste v celoti. Pred leti smo že veliko prispevali za ureditev vodovoda, skoraj sami si postavljamo gasilski dom, prispevek, ki smo ga pripravljeni vložiti za to, da ne bi vdihavali prahu, pa tudi ne bi bil majhen. Bodo naše pritožbe še dolgo zaman? VAŠČANI ZBUR Kje se promet še zatika Križišče pred novim Hotelom Sremič v Krškem bi morali razširiti — Težave s parkiriščem niso nerešljive Obrambni dan z geslom „Nič titi" nas ne sme presene- V okviru akdj „Nič nas ne sme presenetiti'* potekajo tudi letošnji obrambni dnevi po osnovnih in srednjih šolah novomeške občine. Med najaktivnejše prav gotovo sodijo pionirji šole v Vavti vasi, ki redno obiskujejo in aktivno delujejo v obrambnih krožkih. Na obrambni dan, ki so ga izvedli v soboto, 26. maja, so se pripravljali sedem sobot zapored in dokazali, da bodo v primeru vojne še kako lahko pomagali domovini. Vaja se je odvijala pred šolo in so v njej sodelovali člani ZRVS Straža, kot organizatorji vaje, gasilci iz Vavte vasi, delavci tovarne Novoles in krajani. Po zračnem napadu so učenci storili vse potrebno in kar najhitreje zapustili poslopje. Po koncu nevarnosti so stopili pionirji s svojimi starejšimi tovariši v akcija Z delom je pričela tajna radijska postaja, propagandna služba, iz-vidniška skupina, reševanje poškodovanih, gašenje požarov in še kaj. Navdušena nad delom je celotna ekipa opravila delo predčasno in nadvse uspešno, za kar ima veliko zaslug tudi vodja vaje rezervni kapitan I. razreda Venčeslav Mervar. J. P. V. REŠEVANJE NAVIDEZNIH PONESREČENCEV - Po letalskem napadu je bil del šole v Vavti vasi porušen, pod niševinami pa ranjenci s težkimi poškodbami in jim je bilo potrebno kar najhitreje priskočiti na pomoč. Danes vaja, jutri pa bo lahko šlo zares. (Foto: J. Pavlin) Dve leti sem že v Krškem in z veseljem opažam, kako se mesto modemi žita in Siri. Čeprav je promet drugače dobro urejen, pa mislim, da je križišče pred novih Hotdom Sremič problematična Na tem križišču je promet zelo živahen, zato ni nič čudnega, če prihaja tudi do nesreč. Križišče bi bilo nujno treba urediti Za prvo silo bi bilo dobro, če bi križišče semaforizirali. Vendar bi PRED SPREJEMOM V začetku maja smo se vsi učenci sedmih in osmih razredov udeležili predavanja „Mladi na Dolenjskem med NOV“, ki je bilo v okviru Sočastitve letošnjih pomembnih iu-ilejev. Govorila nam je revolucionarka in skojevka Vilma Pirkovič. Predavanje je koristilo članom ZSMS in tistim, ki jih bodo v mladinsko organizacijo šele sprejeli BOJANA VI DE OŠ Martina Kotarja Šentjernej -e*.N A TEKMOVANJU 17. maja je bilo v Krškem tekmovanje o poznavanju SKOJ in ZSMS. Udeležilo se ga je 15 ekip, med njimi tudi izbrana vrsta iz Podbočja. "J J gol da smo se na prireditev dobro avili, nju Komisija je po nastopih ugotovila, se na prireditev dobro pripravili, ekipa Podbočja pa je bila četrta. MILENA KUHAR Podbočje ZA POKAL AZS Na področnem atletskem prvenstvu v Brežicah sva nastopila tudi dva učenca iz osnovne šole Artiče. Na prvenstvu sva bila uspešna, tako da sva se domov vračala zadovoljna. Zapišem naj, da smo bili tekmovalci brž iške občine najboljši in smo osvojili 1. mesto. IGOR HODE OŠ Artiče Še: Lovska škoda buri kri Pripombe upravnika lovišča „2itna gora" v Suhi krajini na članek s tem naslovom V Delu je bil 18. maja 1979 na četrti strani objavljen prispevek „Izkopana bojna sekira", za katerega menimo, da na enostranski in s tem lovski organizaciji škodljiv način prikazuje problematiko škode, povzročene od divjadi v lovišču „Žitna gora“ v Suhi krajini, s katerim upravlja Lovska zveza Slovenije. Članek s podobno vsebino je bil 10. maja 1979 objavljen tudi v Dolenjskem listu pod naslovom „Lovska škoda buri kri“. Uprava lovišča „Žitna gora" si je vedno prizadevala za dobre odnose s kmetovalci, to pa lahko podpremo tudi z dokazi. Dobro se namreč DALA SEM ŠOPEK TITU 10. maja letos sem doživela nepozabne trenutke: izročila sem šopek našemu dragemu maršalu Titu. To ime nam veliko pomeni, vsi ga poznamo, vsi spoštujemo. Ko sem čakala na veliki trenutek, kar nisem mogla veijeti, da bom res stopila pred velikega borca za mir in srečo vseh naših ljudi. Ko se je približal sprevod s Titom, sva z Damjanom stopila na sredo ceste. Sprevod sc je ustavil. Tito je odprl okno in odložil rokavice. „Dobrodošel, tovariš Tito!“ ga je pozdravil Damjan, jaz pa sem mu izročila šopek. Tito mi je podal roko. Ves čas pozdravnih besed'predsednika skupščine krške občine sem strmela v Tita; zdel se mi je vesel, srečen. Srečanje je prehitro minilo. Brigita Skrabar, 8.a OŠ Jurij Dalmatin Krško zavedamo, da je ohranitev kmetijstva tudi eden od pogojev za ohranitev divjadi. . Škode od divjadi ne obravnavamo kot nujno zlo, pač pa imamo pred očmi tudi suhokranjskega kmeta, trmastega in čustveno navezanega na trdo delo svojih rok. Kaj mu je naša družba dala doslej? Možnost, da vstaja ob štirih in da je ob šestih lahko na delovnem mestu v Litostroju ali v Novolesu ter da se pozno popoldne posveti še kmetiji. Vest odgovornih pa je mnogo mirnejša, ko kažejo na divjad - krivica socialnih razlik. Pa je takih Suhih krajin še več, tudi tam, kjer divjadi skoraj ni. Tudi v Suhi krajini smo priča opuščanju kmetijskih površin, s tem pa se škode od divjadi ob nespremenjenem številu še bolj zgoščajo. V prizadevanjih za zmanjševanje škod od divjadi se vse več vlaga v biotehnična dela, to je v ukrepe za izboljšanje naravne prehrane divjadi in v preventivno krmljenje. Uporabljajo sc tudi različna zaščitna sredstva. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč je vprašanje škod opredelil: kmetovalec mora uporabljati zaščitna sred- taka rešitev zadoščala le za kratek čas. Zares bi prometni problem rešili le z razširitvijo ceste na račun parkirišča pred hotdom. Parkiiiiče je sicer že zdaj včasih pretesno za številne avtomobile, saj od časa do časa zaparkirajo celo vhod v hotel, vendar mislim, da bi z ustrezno redarsko službo uredili tudi parkiranje na nekaj manjšem parkirišču. Prepričan sem, da je treba ta prometni vozel odpraviti V Krško že prihajajo turisti, še več pa jih bo prihajalo v naše mesto, ko bo začela delati prva jedrska elektrarna. S. DJOZIC Krško ORFEIKA PRI SODNIKU? V Novo mesto, ki je v zadnjem času postalo pravcata Meka za estradne umet-njakarje in cirkusante, danes prihaja tudi „Festival mon-diale del circo Moira Orfei“. O naivnosti ddenjskeg/a življa, ki se da tako zlahka pretentati in za ceneno zabavo odšteje nemalo denarja, ne kaže izgubljati besed. Upamo pa, da vsi nova, ki jih bodo do neddje iztržili cirkusanti Moire Orfei, ne bodo kapnili le v mošnjiček Orfeike. Slednja si je s tem, da je okolico in nekatere ulice in podvoze trdno oblepila s kričečimi plakati, prav gotovo zaslužila sprejem pri sodniku za prekrške. Tak sprejem pa običajno ni zastonj. stva, ki mu jih preskrbi, oz. kupi lovska organizacija. Preseglo bi okvir tega članka, če bi naštevali vse pobude in aktivnosti, katere je lovišče „ Žitna gora“ želelo izvajati preko krajevne skupnosti Hinje. Prvi predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih in pravicah, ki se nanašajo na vprašanje škod in izvajanje zaščitnih ukrepov, je bil predložen že v letu 1978. Sporazum pa še do danes ni podpisan, čeprav je Ul v krajevni skupnosti že obravnavan in usklajen, tako je lovišče v lanskem letu vse preventivne ukrepe urejalo neposredno s posameznimi kmeti, zvečine v obojestransko zadovoljstvo. Naleteli pa smo tudi na primere, la so najbrž edinstveni v Sloveniji, da je kmet odklonil uporabo električnega pastirja, kar seveda vzbuja različne dvome. Končno ne pozabimo, da smo pri obračunavanju odškodnin v letu 1978 odklanjali vse pretirane zahtevke in uporabljali podatke o hektarskih donosih iz ,, Statističnih podatkov o kmetijstvu" (četrti zvezek - izdal Zavod za statistiko SR Slovenije maj 1978) in pa cene, katere nam je posredovala strokovna služba SOB Novo mesto. Obračunska cena za kilogram komze 3,20 din je bila na upravičeno zahtevo kmetov povečana na 5,30 din. Tako je lovišče „2itna gora“ v letu 1978 izplačalo 160.000 din odškodnin, 80.000 din pa je bilo vloženih v nakup zaščitnih sredstev. Inž. BLAŽ KRŽE »TABORNIKI ZBOR - NAŠ POZDRAV TITU! “ 24. maja zvečer, smo se člani Odreda gorjanskih tabornikov zbrali na tradicionalni akciji v čast dneva mladosti in Titovega rojstnega dne. Kot tisoči tabornikov širom po Jugoslaviji smo v mraku prižgali taborni ogenj v Ragovem logu. Po pozdravu in počastitvi delovnega in življenjskega jubileja predsednika Tita smo pripravili kulturno zabavni program. 25. maja se je 40 članov odreda udeležilo pohoda k Beceletovi jami, MARUŠA PEZDIC Še: Kateri Črni potok je pravi Napaka je v leksikonu V različnih virih je različno navedeno, iz katerega Črnega potoka je doma kipar Lojze Lavrič. Da bi prišli s tem na jasno, sem se po st užil podatkov iz n. knjige Krajevnega leksikona Slovenije, ki je izšla 1971 pri Državni založbi Slovenije. V poglavju opisa krajev občine Kočevje sta na strani 219 opisa dveh vasi, in to: Črnega potoka pri Dragi, oziroma kot mu nekateri pravijo, pri Čabru, in Črnega potoka pri Kočevja Podrobno sta opisani obe vasi. Pri opisu črnega potoka pri Dragi ni nobene pripombe ali navedbe o Lavriču. Naveden pa je pri opisu Cmega potoka pri Kočevju in je izrecno poudarjeno: „Od tod doma Lojze Lavrič (r. 1914), kipar in slikar.*' Takoj po izidu mojega članka v Dolenjskem lista št 18-19 z dne 10. maja 1979 se je oglasil pri meni vaščan iz Črnega potoka pri Dragi ter mi pojasnil, da je moja navedba o Lavričevem rojstnem kraju napačna in želi popravek. Ko sem mu pojasnil, da je podatek vzet iz Krajevnega leksikona Slovenije, mi je pokazal več slik, na katerih je bil slikan Lojze Lavrič s sovaščani in zraven tudi on sam, ki je bil Lavričev sosed. Na to napako bom opozoril tudi urednika leksikona. Torej je sedaj neizpodbitno dokazano, da je Lojze Lavrič rojen v Črnem potoku pri Dragi. Tako se je na pobudo vaščanov Cmega potoka razvozlala nejasnost Ker ne želim, da bi bili o pokojnem kiparju Lojzetu Lavriču kjerkoli napačni podatki, oziroma da bi komurkoli delal krivico, dajem to pojasnilo. ANDREJ ARKO KOCEV JE SEM POZABLJENA Krajevni odbor ZB NOV Šentjernej odgovarja na članek z dne 10. 5. 1979 z naslovom „Sem pozabljena**. Opravičujemo se Tončki Delak roj. Strajnar, Senožeče 110, ker je po poznajših ugotovitvah tudi ona bila poleg ostalih imenovanih va-ščank, ki so v tistih usodnih dneh nemške ofenzive reševale naše borce na ta način, da so jih obveščale, kje se nahaja sovražnik, in tako obvarovala marsikatero življenje, pozneje pa preskrbele, da je bil za pade borce narejen zapisnik in da so bili zatem pokopani na pokopališče v Grobljah. Upamo, da bo imenovana oprostila tej naši napaki, ker se po 36 letih stvari pozabijo in marsikatero važno dejstvo ni več poznano. Odbor RAZGIBAN DAN MLADOSTI Za dan mladosti so se novomeški gimnazijci pomerili s črnomaljskimi v odbojki in rokometu. Prijateljsko srečanje se je nadaljevalo z nastopom dijakinj, ki so ob klavirskih skladbah prebirale svoje pesmi. Nastopili so tudi gimnazijci iz Kočevja, ki so se predstavili s plesnimi in pevskimi točkami. V popoldanskem času je bila na gimnazijskem igrišču slavnostna prireditev, na kateri so nastopili mladinci raznih šol, vojaki in otroci iz vrtcev. j. GRAHEK Pasja steklina se bliža Ukrepov za njeno preprečevanje lastniki psov ne upoštevajo Časopis Delo opozaija ljubljanske občine v sestavku „Pse na vrvice” takole: „Steklina je potrkala na vrata Ljubljane. Prodria je celo do Trzina. Slovenci smo pripravljeni (na papriju) pričakati virusni napad, o katerem smo že lansko jesen brali, daje zajela severovzhodno Slovenijo.” V kočevski občini je bil na zadnji seji občinske skupščine sprejet odlok; ki določa tudi, kako zajeziti to nevarnost. Cepljenje psov se je že začelo, vse drugo pa je trenutno le še na papirju. Določila, kot so na primer, daje treba voditi pse na vrvici, o nagobčnikih in odstranjevanju necepljenih psov-potepencev, se zde nekaterim odveč in se jim posmehujejo. Njihovi ljubljenčki menda sploh ne morejo dobiti stekline? ! Kaže, da je ljudem, posebno pa lastnikom psov, malo znano, v kakšnih mukah umira človek, ki je po brezbrižnosti drugih dobil steklino. ANDREJ ARKO KOČEVJE * ffiletrašlce v Šentvidu Korenine tozda Rašice segajo pravzaprav že dobrih 50 let nazaj, ko je Franc Krašovec postavil prvi pletilski obrat v Šentvidu pri Stični in s tem postavil prve temelje dolenjskega pletilstva. S 15 zaposlenimi in za takratne čase najmodernejšimi stroji, je zaoral ledino v proizvodnji vrhnjih ženskih, moških in otroških pletenin na Dolenjskem. Pridne roke in iz- delki dolenjskih pletilj so kmalu postali znani in cenjeni. Po drugi svetovni vojni je bil leta 1947 Krašovčev obrat nacionaliziran in nastalo je Občinsko pletilsko podjetje, ki se je borilo z različnimi težavami, dokler niso spomladi 1954 obrata likvidirali. Toda že 15. septembra istega leta je obrat prevzela tovarna pletenin Rašica iz Ljubljane. To DOLENJSKI UST Št. 22 (1555) 31, maja 1979 Maximarket v znamenju poletja Današnji obhod po trgovski hiši Maximarket v Ljubljani sem posvetil večinoma tistim potrebnim dopustniškim drobnjarijam, ki le redko najdejo prostor v Emoninem kotičku, so pa več ali manj nujni pripomočki, brez katerih si ne moremo predstavljati udobnega dopusta. Ne smemo pa trditi, da jih v vsakdanjem življenju ne moremo uporabljati. Ker sem pričel obhod v kletnem prehodu, kamor ponavadi najprej stopim iz podzemne garaže, kjer je avto parkiran lepo v hladu, sem se ustavil v oddelku ,,Moda mm". Rad bi opozoril na novo pošiljko poletnih oblačil priznanih modnih proizvajalcev. Ko boste obiskali ,,Modo mm", boste lahko kupili tudi različne modne dodatke. Ne pozabite pa, da so vam na razpolago vsak dan razen sobote v popoldanskem času modne svetovalke. Modno svetovanje pa ne služi samo trenutnemu nakupu. Sodi namreč tudi v modno izobraževanje in spoznavanje, kakšne oblačila vam najbolj pristajajo. V kletni etaži vam priporočam nakup ličnih steklenih izdelkov steklarske šole iz Rogaške Slatine iz dimnega stekla v rjavi, zeleni in sivi barvi. Če imate smisel za kombinacije barv in oblik, boste lahko v isti barvni skali skompletirali kozarce, vaze, skodelice za kompot in sladoled ter pepelnike. Sodobno oblikovani stekleni izdelki iz dimnega stekla so okras vsakega stanovanja, so pa na prodaj samo v trgovski hiši Maximarket. O opremi za kampiranje sem pisal že v prejšnjem Emoninem kotičku. Rad pa bi vas opozoril, da ne bo odveč, če se boste čimprej odločili za nakup. Odkril pa sem še nadvse praktično pripravo (steklenico) za plinsko stepanje smetane. Na dopustu, posebno v kampu, vam bo ta naprava posebno dobrodošla, saj boste lahko družinici in obiskovalcem postregli s kavico s svežo stepeno smetano. Uporaba je nadvse preprosta: v steklenico zlijete 1/4 litra sladke smetane, zaprete pokrov, s spodnje strani s posebnim dodatkom vtisnete v steklenico plin N20 (dušikov monoksid), ki ga kupite poleg steklenice v bombicah, malo potresete, steklenico obrnete in s pritiskom na izhodno cevko izbrizgate stepeno smetano v kavico, sadno kupo, sladoled ali kakšno drugo sladico. Ta nadvse praktična priprava je premamila tudi mene, da sem jo kupil, saj stane samo 94,87 din. In moram priznati, da mi ni žal. Poizkusite še vi. V pritličju Maximarketa sem izmed številnih oddelkov obiskal le nekatere, predvsem tiste, kjer prodajajo izdelke za dopustniško rabo. V prodaji so lični kovčki iz skaja po 299 do 1.191 din ter kovčki iz MO-PLEN mase po 1.005,51 do 1.269,44 din. Slednji so zelo trpežni in namenjeni predvsem potovanjem z letalom. Moškim, ki veliko potujejo in želijo biti vedno urejeni, priporočam nakup baterijskega brivnika Iskra Braun SPRINT, ki stane 753 din. Baterijski brivnik Ne pozabite iti v Maximarke| med 4. in 11. junijem, ko bo* na pultih posebnih prodaj pf° dajali v kletni etaži prej omf njene majice po ugodnejši cenah! Prav tako bodo na V pultih istočasno prodajali ertf barvne ženske bluze s kratkih « rokavi po 139 din, vzorčast1 ženske spalne srajce z dolgi111 rokavi po 149,65 din, otrošk* jn dokolenke po 8 din in otroŠk* kratke nogavičke po 4 din. šol | iu Otroški oddelek v prven1 nj nadstropju pa je že po tradicij P< bogato založen s sezonskih Pr oblačilci in drugo opremo 2* ^ najmlajše do dveh let starosti je dr !te Na oddelku m etra že so lep0 da založeni z vzorčasto svilo i11 ni raznim drugimi tkaninami d( poletna oblačila ‘f ra 100-odstotnega bombaža, svK vs lenega jerseya in z drugimi tk»J ninami. Ne moremo pa razu- . meti, da je na tern oddelki . vedno taka gneča. Ali žensk* • kupujejo metrsko blago zaradi $e kvalitete ali pa zato, ker je vs« ^ več pridnih rok, ki same šiv? jo? Najbrž bo držalo eno M q drugo. In če ste ena izm^ 0c tistih, ki rade sedete za šivalnj j stroj, vam še svetujem ugodef ^ nakup lepih tkanin za postelji^ ja. perilo. i Na koncu naj še omenim, dl tudi v Maximarketu lahko kU'( e pujete na prvi kupon obvezni* posojila Republiškega sklada Z> ^ ceste SRS. Prijetno nakupovaj 1,11 nje vam želi vaš Pe JANEZ DOLENJSKI ?' la 25 let vzpona „VLTAVE" emonin kotiček ____________________J Podelitev priznanj ob 25 letnici tozda Konfekcija Vltava je tudi datum ponovnega rojstva pletilstva v Šentvidu pri Stični in začetek nazadržnega razvoja in napredka. Rašica je zamenjala zastareli strojni park in zaposlila dodatno delovno silo, skupaj 50 delavk. Proizvodni program je v bistvu ostal isti, saj so se v Rašici zavedali, da so pletenine iskane tako doma kot v svetu. Toda proizvodnja je tekla še vedno v prostorih bivše Krašov-čeve tovarne, ki so postali za razširjeno proizvodnjo pretesni. Spomladi 1974 so položili temeljni kamen za novo tovarno. Zgradili so jo v rekordnem času in že 27. septembra 1974 pričeli z delom v novih proizvodnih prostorih. S sodobnimi pletilnimi stroji in z 90 zaposlenimi so z vso vnemo nadaljevali proizvodnjo. Z novimi stroji proizvajajo polproizvode, kar pomeni posamezne dele za pletenine, kot so rokavi, hrbet, sprednji del, ki jih nato krojijo in sešijejo. Tozd Vltava izdeluje izključno pletenine. Ko skrbijo za dvig in kvaliteto proizvodnje, skrbijo hkrati tudi za izobraževanje kadrov bodisi s štipendijsko politiko, bodisi s šolanjem ob delu. Določena dela pa zahtevajo priuči-tev, ker šole ne dajejo ustreznih usmeritev. Tozd Vltava sodeluje uspešno tudi s krajevno skupnostjo Šentvid pri Stični, saj je kar 75 odstotkov zaposlenih prav iz te skupnosti. Pri zaposlovanju jim je v pomoč tudi osnovna šola. V pripravi imajo osnutek srednjeročnega razvojnega plana, v katerem bodo začrtali prihodnjo razvojno usmeritev. V petek, 25. maja, so na proslavo ob 25-letnici, tozda Vltava povabili poleg predst^’ nikov delovne organizacije šica" še predstavnike obči^f Grosuplje, predstavnike repu^f ke, poslovne partnerje iz dorf^ vine in Češkoslovaške. Na p*0 slavi so pregledali prehoje11 pot in jo osvetlili z vidika šir# ga družbenega pomena. S priznanji, ki so jih podel'1 ■ jubilantom, upokojencem *e drugim zaslužnim delovni1; organizacijam in posameZnl’ kom, so dali priznanje za zas^ ge za razvoj Vltave. Proslava ob 25-letnici VI je bila hkrati proslava dn^ mladosti. Na modni reviji ob zaključk, proslave pa so prikazali zanif11' ve modele iz rednega proizvod nega programa Rašice, ki upr* vičujejo njen sloves doma in svetu. EPS 0 je praktičen tudi za kampiranje, lahko pa se obrijemo, če ne gre drugače, tudi v avtu. Moškim je namenjena kozmetična kolekcija BLUE STRATOS, ki vsebuje vodo po britju, toaletno vodo, peno za britje in deodorant spray. Kozmetiko za sončenje predstavlja široka izbira krem in mleka za sončenje več ali manj znanih znamk, kot so: Sun Mix, Nivea, Ambra Solaire, Di, Piz Buin, Coppertone in Delial. Posebej pa vas moram seznanitiJC1 kremo za nego vnete kože APP KOMPLEKS, ki blažilno deluje na lažje opekline, nastale pri sončenju. Dva dragocena čebelja pridelka — propolis (čebelja zadelavina) ter. matični mleček Apikompleks — zagotavljata učinek kreme Apikompleks. Prav tako v pritličju Trgovske hiše Maximarket bodo prišli na račun malčki, ki jim je posvečen poseben oddelek igrač. Tu jim boste lahko kupili različne igračke za igre ob morju, v pesku, žoge, čolničke, blazinice, obročke za plavanje in še vrsto drugih vabljivih reči. Zbiranje novic sem zaključil v prvem nadstropju. Na kopalnem oddelku je za preddopust-niški čas prijeten vrvež. Sicer pa, kaj ne bi bil, ko pa človeka privabljajo lično razstavljena oblačila za kopanje in drugi dodatki. Priznane prodajalke so me še opozorile, naj ne pozabim omeniti, da imajo na zalogi tudi bluze in poletne bombažne majice za otroke, ženske in moške, različnih modelov z ovratniki ali brez njih, z dolgimi ali kratkimi rokavi, ter mične ženske poletne obleke. Modna revija je pokazala prizadevanja v svetu mode Ko slišimo ime Vltava, se takoj spomnimo na češko reko. ki teče skozi Prago, ali pa na slavno simfonično pesnitev Bedriha Smetane. Manj pa nam je znana konfekcija „ Vltava" kot temeljna organizacija združenega dela tovarne Pletenin Rašica iz Ljubljane v Šentvidu pri Stični. Naše današnje razmišljanje bomo posvetili prav tej „Vltavi", ki je dobila ime kot izraz priznanja za uspešno poslovno in prijateljsko sodelovanje s češkim poslovnim partnerjem in med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pogum slepe rejenke Olge Bere Braillovo pisavo, piše na Braillov stroj, šiva z Braillovo šivanko, sama si bo služila vsakdanji kruh KI Tončka in Miha Varlec iz °dgorja pri Pišecah bi danes Umevala, če ne bi vzela v hišo reienke. Oba sta bila že blizu ^tridesetih, ko so jima prinesli v oskrbo šestnajst mesecev staro deklico Olgo Herakovič. Vzlju-°ik sta jo kot lastno hčer in tako je Olga dobila lep dom, na katerega se je močno navezala. : 9^8a je zdaj v dvajsetem letu , Je osem let preživela zdoma, r zaradi slabega vida ni mogla : Okovati šo'e v domačem kra- • ' “°lezen je močno prizadela jene oči že v otroštvu, vendar P ,avi! da niso ugotovili, če jo je P inesla s seboj na svet ali pa jo ie A,naPat^a kasneje. V Pišecah drug naPrav^a samo Prvi in tem vlekla kot jara kača. Po končani osnovni šoli je namreč Olga odšla še v poklicno šolo v Škofjo Loko. V tamkajšnjem Zavodu za slepe se je v dveh letih usposobila za t '?fonistko. V šoli je bila pridi in je z lahkoto obvladovala večino predmetov. V Škofji Loki se je hitreje vživela kot v Ljubljani, čeprav je bilo stanovanje slabo in hiša kot kasarna. Zvedela je, da bodo zidali novo poslopje in da se bodo slepi poslej šolali v prijetnejšem okolju. „Do poklica sem pa le prišla,“ je z zadoščenjem povedala. „Ko bi le še službo kmalu dobila! Zdaj sem fe tretje leto doma. Že v Škofji Loki sem nič koliko časa presedela pri telefo- razred osnovne šole. Po-* ji je vid tako poslabšal, J® morala v Zavod za slepo dnu 0 v Ljubljano, kjer je Končala še nadaljnjih šest redov. Ločitev od doma je e Prizadela. , »Mama je pretočila nič koli-nk s ,za> ko sem odhajala," je . ujala spomine Olga. „ln kako sem meni ^udo! Zelo težko jtti se privadila novemu okolju. Dri- Sle-° sem kmalu dobila q Jateljico, sošolko z Brezij na od'enjskem, s katero sva se lan- razumel* do konca šo-, Ja- Trikrat ali štirikrat je bila . Pri meni v Podgorju in tudi * ^m jo nekajkrat obiskala.41 Olga si je ves čas šolanja eoiio dopisovala s krušno ma-erjo. Podala ji je Braillovo abe-ed° jn Tončka Varlec se je tr° naučila. Osem let sta iz-enjavali pisma v pisavi za sle-Pe’ ki jo seveda Varlečeva bere . °čmi. Olgo je močno pogreša-a leta njenega šolanja so se Olga Herakovič: neprikrajšana za materinsko radost nu in iskala zaposlitev, blizu doma, seveda. Pa nisem mogla nikjer nič dobiti. Zdaj vendarle mislim, da imam službo v žepu. Ravno te dni so me obiskali od Zveze slepih v Novem mestu in mi povedali, da bom dobila mesto telefonistke v Čateških Toplicah, ko bo dokončan novi hotel „Terme“. Upam, da se mi zaposlitev tokrat ne bo izmuznila iz rok. Slišala sem, da bodo v Toplicah potrebovali celo dva telefonista. V Brežicah sem namreč doslej zaman poskušala dobiti delo. V občini je sedem telefonskih central, vendar razpisujejo zanje kombinirano delo. Nazadnje sem oddala prošnjo v Zdravstveni dom, a so mi tudi tam odgovorili, da ne potrebujejo človeka, ki bo samo telefonist." Kljub neštetim brezuspešnim poskusom Olga ni izgubila upanja na zaposlitev, ne volje do dela. Zelo rada bi prispevala nekaj k družinskemu dohodku in se postavila na lastne noge. Na kmetiji ne more delati, edino v hiši lahko kaj postori. Naučila se je kuhati, pospravljati, obvlada pa tudi druga gospodinjska dela. Pri šivanju si pomaga z Braillovo šivanko in je lahko kar ponosna na svojo spretnost. Čas ji kaže Braillova ura, piše pa na Braillov stroj, pri čemer je izredno hitra in sproti ujame vsako sogovornikovo besedo. Po hitrem branju in pisanju se je odlikovala še v šolskih klopeh. Olga je zdaj tudi mamica. Ko sem jo obiskala, je bila njena hčerka Sonja stara tri tedne. Zelo rada jo ima. »Končno imam nekaj, kar je resnično moje," je dejala, „in bolj kot vse na svetu si želim, da bi bila hčerka zdrava in da bi meni Tončka Variec: zasluženo priznanje Zveze prijateljev mladine za dolgotrajno plemenito, nesebično človeško pomoč 0 4i Miha Variec, krušni oče ostalo vsaj toliko vida, kot ga imam zdaj.“ „Koliko pa sploh vidite? “ „Dva odstotka; dovolj, da mi za hojo ni treba uporabljati Braillove palice in da lahko odprem tudi televizor. Radio in televizija mi namreč zelo veliko pomenita. Spremljam vse dogodke in pa seveda domače filme. Tako se trgam iz odmaknjenosti, dokler nimam zaposlitve. Rada sem sredi življenja, zato komaj čakam, da si bom sama služila kruh in zagotovila življenjski obstoj »bi in otroku. Veliko koristnega sem se naučila. Vem tudi, da bo začetek težak, zlasti dokler ne bom spoznala ljudi, vendar se tega he bojim. Veliko ovir sem že premagal a. “ „Kako boste hodili v službo? “ „Z avtobusom, do Pišec pa peš. Doma ne nameravam zapustiti, preveč sem navezana na ta kraj. Sicer pa sem že med šolanjem sama potovala. Na vlaku sem se priporočila sprevodniku in vsak mi je rad pomagal izstopiti. Z avtobusom sem se vozila na enak način. Sprevodnik me je v Ljubljani pospremil na drug avtobus in tako sem vsakič srečno prišla na cilj. V Brežicah znam sama do občine, ne najdem pa trgovin, ker ne vidim napisov. Zanje pač vprašam mi-moidoče.“ Vse to dokazuje Olgin pogum za življenje. Krušni starši so veseli tega. Zdaj je tudi oni ne bi več radi pustili zdoma. Zgubili bi kar dve mladi bitji in težko bi prenesli praznino, če bi se Olga in Sonja odselili. Tončka Varlec si je zares zaslužila priznanje, ki ga je dobila 1973 od Zveze prijateljev mladine za plemenito, dolgotrajno in nesebično delo za zdrav razvoj mladega rodu. Naredila je več kot marsikatera mati. Olga si sploh ne predstavlja, da bi še komu rekla mama, čeprav njena prava mati še živi. Ne pozna je in prepričana je, da je bolje tako. „Imam še sedem bližnjih so-rodnikov,“ mi je zaupala, „dva prava brata, dva polbrata po mami in dva po očetu. Nekaj sem jih spoznala, vendar ne kažejo posebne želje po stikih z menoj. Živeli smo pač vsak zase, vsak pri svojem rejniku, zato je razumljivo, da nimamo nič skupnega. Zame je pomembno to, da sem v Podgorju našla topel dom, v šoli pa prijatelje. Od sošolke z Brezij sem pravkar dobila pismo. Njena usoda je zelo podobna moji: Ima majhno hčerko, Id jo osrečuje, in tudi ona si bo služila kruh kot telefonistka." JOŽICA TEPPEY Inšpekcije premalo učinkovite ^e|o inšpektorjev naj ne bo paragrafsko, ampak življenjsko in vsebinsko poglobljeno Delo inšpekcij je premalo vsebinsko poglobljeno, saj inšpektoiji £ ernal0 upoštevajo dejanske razmere. Nemalokdaj se delo inšpek-$VetIZro<^i v delovanje oblastnih organov, zanemaijeno pa je j *°v.anje, pomoč in delovanje v smeri skupnih družbenih prizade j.Za izboljšanje stanja, za izboljšanje pogojev življenja in dela i^nih ljudi in občanov. To je nekaj misli kritičnih pripomb dužb83 SVeta občinske skupščine Kočevje na delo inšpekcijskih je bilo tudi več pobud t______ s[u>,0r|anizacijo inšpekcijskih dei m sicer od takih, da bi reeiiB v °kviru ljubljanske na v ** da bi imela obči-^ibiv *"evj0 skupaj z občino Oro *Ca enotno inšpekcijo. °mo Ziranost v regije bi ^“Bočila tudi specializacijo doktorjev in bolj strokovno pa . ■ slaba stran tega predloga raJ®’ da bi bila taka organizi-bfli ^a8a in inšpektorji ne bi Orcan 0 Prisotni v občini, ni 0™Zlran°st inšpekcij na rav-Ribj^ lne ali skupaj z občino bila r.°a P3 ki prav nasprotno \redn0ene^a’ inšpektorji bi bili ***> ni pa zagotovljena obisk češkega pEVSKEGA ZBORA Min?-^ š°k’ ki ga bodo na Šoln * Priredili 6. junija, bo zbor ^“k®! češki pevski sto V katerem poje več kot tom °ev' hkrati s koncer-česi-; Za “čence šole bodo Čemi P,evc' Priredili tudi ve-^irne ncert 23 krajane praznovanj dneve* j se bo zvrstilo tudi b0 m;8ih Prireditev. Tako eden n Pionirje obiskal je alpinistov, ki se Prave na h"®1? PreJSnje °d-Preric ™malajo, lutkovna ava in ogled ,,Dane“. ustrezna kadrovska zasedba in s tem tudi uspešen nadzor. Učinkovite inšpekcijske službe pa so potrebne, saj se pojavlja precej nepravilnosti Tako so usluge in storitve pogosto slabe in hkrati drage, precej pa je tudi šušmarstva. Tudi kakovost in cena blaga ni dovolj nadzoro- Pesem v Gribljah Drugo srečanje obkolpskih pevskih zborov — Prijavljenih osem zborov z več kot dvesto pevci Po lanski uspeli prireditvi črnomaljska zveza kulturnih organizacij in pevski zbor iz Gribelj tudi za letos prirejata srečanje pevskih zborov iz obkolpskih krajev. Ta pevska revija bo 29. julija v Gribljah. Nastopili bodo: ženski pevski zbor iz Črnomlja, mešani zbor iz Butoraja, ženska zbora z Vinice in iz Adleši-čev, zbor iz Kari ovca, pevski zbor metliške Beti, zbor delavskega kultumo-umetniškega društva Artur Turkulin iz Petrinje ter se miški oktet Vsak zbor bo zapel tri pesmi, vsi skupaj pa bodo zapeli nekaj skupnih pesmi, pri tem pa jih bo spremljala črnomaljska godba na pihala. Prireditelji so poskrbeli tudi za značke in majice z znakom srečanje obkolpskih zborov. Ta prireditev gotovo zasluži pozornost, saj bodo na njej nastopili skoraj vsi zbori, ki delujejo v krajih ob Kolpi. Nastopilo bo več kot dvesto pevk in pevcev, v glavnem kmetov in delavcev, ljubiteljev zborovskega petja. vana. Vrsta težav se pojavlja na področju urbanizma in varstva okdja, kot so nedovoljene gradnje, varstvo voda in ozračja, čiščenje in odvajanje odpadnih voda itd. Premalo so nadzorovani objekti družbene prehrane v šolah, vrtcih in delovnih organizacijah. Precej dela bi imela tudi komunalna inšpekcija, ki je še ni. Veliko perečih zadev pa je na področju inšpekcije dela, vendar ne le na področju varstva pri delu, ampak tudi varstva pravic delavcev, se pravi predvsem uresničevanja določb družbenega dogovora o minimalnih standardih pri zaposlovanju in podobno. J.P. VABI VIDEM OB ŠČAVNICI Slovesna proslavitev 40-letnice Doma Matije Gubca v Vidmu ob Ščavnici bo 10. junija dopoldne. Tamkajšnji občani pripravljajo proslavo z bogatim kulturnim programom, zato želijo, da bi se proslave in tovariškega srečanja udeležilo čimveč borcev (še posebej so vabljeni španski borci, gubčevci in preko-morci), člani nekdanjih Društev kmečkih fantov in deklet, Brazde, Njive, Triglava in drugih podobnih medvojnih društev. Dan pred proslavo bo v Vidmu ob Ščavnici strokovno posvetovanje o gibanju kmečkih fantov in deklet, istega dne zvečer pa literamo-glasbeni večer. BELT V ŠTEVILKAH V marcu je bilo v črnomaljskem Beltu zaposlenih povprečno 940 delavcev, največ (524) v tozdu Livarna. Statistika pove, da v tem mesecu ni prišlo pravi čas na delo 43 delavcev, skupna zamuda pa znaša dve uri in 20 minut. Povprečni osebni dohodek v tej delovni organizaciji pa so za marec znašali 6.741 dinarjev. Vraščeni v KS Sindikati in KS Semič delajo z roko v roki Prejšnjo sredo so predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov obiskali črnomaljsko občino oziroma krajevno skupnost Semič, da bi na kraju samem videli, kako tu uresničujejo kongresne sklepe o vključevanju in povezovanju sindikalnih organizacij v delo krajevne skupnosti. Te kongresne sklepe so v črnomaljski občini upoštevali že pri jesenskih volitvah v krajevnih konferencah SZDL, v katere se je sindikat s svojimi delegacijami vključil v vseh krajevnih skupnostih. Za semiško krajevno skupnost pa je že leta značilna tesna povezanost z združenim delom; tu gre predvsem za Iskro in Gozdno gospodarstvo, tozd Črmoš-njice. Prav pri vseh delih, pomembnih za krajevno skupnost, je združeno delo ne samo sodelovalo in pomagalo, marveč je od tu prišla celo marsikatera pobuda za reševanje pomembnih vprašanj v krajevni skupnosti. Naj naštejemo same) nekaj večjih del: penzion Smuk, vodovod, elektrifikacija, asfaltiranje cest, stanovanjski bloki, zdravstvena postaja, banka itd. V okviru semiške celodnevne osnovne šole - prve popolne COŠ ne samo v Beli krajini, marveč na Dolenjskem sploh - je pred časom stekla prva akcija za ustanovitev enot izobraževalne skupnosti in tudi pri tem je sindikat imel pomembno vlogo. JARC IN VESEL PRVA Končalo se je prvenstvo Dolenjske v moških parih, v katerem sta zmagala novomeška kegljača Stane Jarc in Božo Vesel. Končni vrstni red: Jarc - Vesel 3364 podrtih kegljev, Blažič -I. Vesel (vsi N. mesto) 3314, N. Badovinac - Bajuk (Metlika) 3290, Žida-nek - Hrovat (Novo mesto) 3289, N. Goleš - Hočevar (Trebnje) 3289, Bratož - Badovinac 3269, Vukšinič - Fink 3249, Zupančič - Pirc 3224, Klemenčič - Karpljuk (vsi Novo mesto) 3196, Bartolj - Lavrič (Trebnje) 3191 itd. N. G. POTROŠNIKI ŠE PREMALO ORGANIZIRANI Inšpekcijski organi ugotavljajo, da se trgovci in proizvajalci kaj malo ozirajo na zahteve za zaščito kupca. V vseh treh posavskih občinah so na primer še neurejene prodajalne, zaradi česar je inšpekcija v več primerih prepovedala prodajo živil. V interesu potrošnikov je, da poskrbijo vsaj za najosnovnejše higienske pogoje, čeprav si ponekod to tolmačijo drugače, kot muhasto zahtevo inšpektorjev. Tam, kjer so potrošniki dobro organizirani, so njihove želje dolžni spoštovati, če pa potrošniški sveti spijo ali jih pa sploh ni, potem imajo tako trgovci kot proizvajalci mirnejše spanje. Tu pa tam se sicer marsikdo obregne vanje, organizirane akcije pa ni in tako jim niti inšpektor ne more do živega. Mnogih stvari pa sploh ne odkrije, ker ne more biti vedno in povsod prisoten. JAZBEC PRESENETIL Na 27. partizanskem maršu v Kumrovcu je nastopilo več kot 290 tekačev iz vse Jugoslavije, med njimi člani leskovškega „Maratona”. Tekmovalci so tekli po asfaltu, zato je bila proga zelo težka. Zmagal je Budija iz Zadra, izkazal pa se je še Leskovčan Jazbec, ki je bil 45. Šribar je bil 129., Petrič 159., Rihtar 195., Geršak pa je odstopil. S. L. MOZELJ: MALI NOGOMET 20. maja so pripravili v Mozlju turnir v malem nogometu. Sodelovale so samo 4 ekipe, čeravno se je prijavilo skoraj 20 moštev. Končni vrstni red: 1. NK Kočevje, 2. NK Nozelj, 3. Zidar (Kodele) in 4. Nama (Kočevje). Mozeljčani bodo v juniju pripravili nov turnir, na katerem se bodo pomerile ženske ekipe iz kočevske in ribniške občine. L STANIČ ČATEŽ-MLADINSKI TURNIR Mladi kegljači s Čateža so v počastitev dneva mladosti in partijskega jubileja pripravili turnir, ki bo poslej tradicionalen. Rezultati: Zdravilišče Čateške Toplice 468 podrtih kegljev, RSD 419, Agraria 370, Dobova 345, Mrzlava vas 342, Crešnice 230. MERCATOR -RADNIK 356:350 V Krškem je bil na kegljišču v hotelu Sremič prijateljski dvoboj med Trebanjci in kegljači iz Velike Gorice. Nastopile so tudi ženske. Tesno a zasluzeno so zmagali gostitelji, obe ekipi pa sta se dogovorili, da bo srečanje poslej tradicionalno. ' ' s. ŠE DVE BRIGADI ' Kočevska mladinska delovna brigada bo od 15. julija do 5. avgusta sodelovala na republiški delovni akciji v Slovenskih goricah Štela bo 50 brigadirjev. Občinski komite ZSM že zbira prijave zanjo. Brigada iz pobratenega mesta Prokuplje pa bo avgusta letos sodelovala na delovni akciji v Zvorniku v Bosni________________________J 31. maja 1979 DOLENJSKI LIST (TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 5. VI. PETEK, 1. VI. JUGOBANKA 16.35 POROČILA 16.40 34. ŠPORTNO PRVENSTVO LJUBLJANSKEGA ARMADNEGA OBMOČJA 18.00 RISANKA 18.05 ANSAMBEL MIHE DOVŽANA 18.35 OBZORNIK 18.45 Človekovo telo: Zenska Oddaja bo nazorno prikazala najznačilnejše telesne in duševne lastnosti bitja, ki kot žena, mati ali ljubica označuje pojme ljubezen, rodovitnost in celo spolnost. Besedna in slikovna vsebina oddaje bo za marsikoga izvrstna priložnost za tehtnejšo seznanitev z ustrojem človeškega telesa in vlogo spolnosti ter zato tudi ustrezen napotek za življenje v dvoje. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 KAR BO, PA BO S hudomušnimi besedili Slavka Pregla bo Brane Grubar, voditelj edine zabavnoglasbene oddaje ljubljanskih lelevizijcev, povezoval nastope številnih pevcev in glasbenih skupin, zvrstilo se bo tudi nekaj plesnih točk, gost oddaje bo smučar Bojan Križaj, šaljiva zbeganost ljudi pred skrito kamero pa bo spet posledica domiselnosti Toneta Fornezzi-ja-Tofa. 21.00 FRANK ROSS SPET NA SVOBODI 21.50 TV DNEVNIK 22.05 625 22.25 NOČNI KINO: SLUTNJA Vsi, ki smo brali roman Sto let samote, delo Gabriela Garcie Marqueza, bomo nestrpno pričakovali televizijsko predvajanje mehiškega filma, ki ga je zrežiral Luis Alcoriza, scenarij pa je po svoji noveli napisal omenjeni kolumbijski pisatelj. Tudi za Slutno so značilne vsebinske in slogovne prvine, ki jih je v literaturo vnesel Marqucz. Dogajanje se odvija v majhni in revni, od sveta s suho rečno strugo in izsušenim poljem ločeni vasi, kjer se dogajajo nenavadne stvari. Neka starka je namreč prerokovala, da bo vas doletela velika nesreča, zato tudi ljudi obide črna slutnja. Nihče več ne poprime za delo, zavlada lakota, ljudje ne spijo, začnejo se vrstiti nasilne stvari. Vaškemu trgovcu pogori hiša, v zvoniku visi mrtev ptič, “V. SOBOTA. 2. VI. JUGOBANKA 12.40 TELEVIZIJA BREZ TREBUHA 13.20 625 17.50 POROČILA 17.55 TRILOGIJA O DAVNIH CA- 8.00 POROČILA 8.05 GUCIO IN CEZAR 8.15 GLASBENA PRAVLJICA: KVARTET 8.25 Z BESEDO IN SLIKO - O. Wilde: MLADI KRALJ, 2. del 8.40 Čarobno sedlo 9.10 MALI SVET 9.40 PO SLEDEH NAPREDKA 10.10 DRUŽBENA SAMOZAŠCl- ''S'? >' JA: VODA VIR ŽIVLJENJA 10.30 DOKUMENTARNA ODDAJA 11.10 J. Janicki: POTA POLJSKE 1 r: i \ ~ SI H, 2. del mladinskega filma 19.05 NAŠ KRAJ: SELANA KRASU Televizijci so prebivalce krajevne skupnosti z roba komenske planote tik ob meji z Italijo obiskali sredi priprav na proslavo krajevnega praznika. Slednjega v Selih slavijo 31. maja, to je na dan, ko so 1944 Nemci požgali vas in ustrelili devet talcev. Sploh je dandanašnje življenje ljudi iz treh vasi krajevne skupnosti dokaj mirno in polno, če ga primerjamo z vsem hudim, kar so morali vaščani prestati v času krvavih dogodkov med prvo in drugo svetovno vojno, sami pa so se nenehno borili za priključitev k Jugoslaviji- 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OFFENBACHOVE NORČIJE 20.55 HOTEL PACIFIK, film Scenarij za film, ki ga je posnel poljski režiser Janusz Majewski, je po istonaslovnem romanu (1936 je delo ob izidu pomenilo pravcato literarno senzacijo, saj so ga kritiki označili kot družbeni in moralni škandal) Henryka Worcella napisal Pavel Hajny. Kraj dogajanja je krakovski hotel, kjer se odvija življenjska zgodba natakarskega vajenca Romeka, ki mora na poti do poklica prestati številne nevšečnosti. Skozi Romekovo usodo roman in film razodevata hierarhični ustroj poljske družbe med obema vojnama. Igrajo Marek Kondrat, Roman Eilhelmi, Roman Skamene, Jaroslava Schele-rova, Stanislava Celinska in drugi. 22.30 TV DNEVNIK 18.40 Poročila -18.45 Jugoslovanska razstava v Pekingu -« 19.00 Narodna glasba - 19.300 TV dnevnik - 20.00 P. I. Čajkovski: Labodje jezero - 21.00 Poročila - 21.10 Feljton . NEDELJA, 3. VI. JUGOBANKA 8.55 POROČILA 9.00 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: PEVSKI TABOR ŠENTVID 9.30 W. Mankowitz: DICKENS IZ LONDONA 10.25 SEZAMOVA UUCA 11.30 LJUDJE IN ZEMLJA Na Slovenskem smo se dogovorili, da bomo v tekočem srednjeročnem obdobju osušili 17 tisoč hektarov močvirnate zemlje. V preteklih treh letih je bilo storjenega že precej, pa je dosledna uresničitev načrta Še na moč vprašljiva. Zato je zelo pereče tudi vprašanje, kako naj slovensko kmetijstvo, ki vsako leto izgubi veliko zemlje zaradi novogradenj, prido- bi toliko nove zemlje, da bi lahko nemoteno uresničevalo načrt pridelovanja in prireje. Tokratna oddaja bo skušala osvetliti glavne vzroke za tako stanje. 12.30 POROČILA KATASTROFE ERIKE IN KRIZANTEME VESELI TOBOGAN ATLETSKO TEKMOVANJE ZA HANŽEKOVICEV MEMORIAL POROČILA GLASBENA ODDAJA ŠPORTNA POROČILA ZADNJI JEZNI MOŽ, film Za ameriško televizijo je film z gornjim naslovom pred petimi leti posnel Jerome Freedman. Gre za pripoved o preprostem zdravniku, ki se ves predaja svojemu poklicu. Zanj ni prostega časa, ne želi pa postati t. L modni zdravnik. Njegovo vodilo je: pomagati ljudem. Glavne vloge igrajo Pat Hingle, Lynn Carline in Tracy Bogart. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Sušič JTALE PONEDELJEK, 4. VI. JUGOBANKA 16.15 KMETIJSKA ODDAJA 17.10 POROČILA 17.15 VRTEC NA OBISKU: NENAVADNA TRGOVINA 17.35 KATASTROFE 18.05 PRAVICE IN DOLŽNOSTI: POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA Zaenkrat še edino posebno sodi- šče združenega dela na Slovenskem deluje pri republiški skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Rešuje sporne zadeve, njegova naloga pa ni zgojj urejanje posameznih vlog oz. pritožb, pač pa to sodišče ugotavlja tudi pomanjkljivosti sistemskega zavarovanja na tem področju ter zato svoje ugotovitve sproti posreduje zakonodajalcu, ustanovam, organom in organizacijam, ki skrbijo za tovrstno zavarovanje. O delu posebnega sodišča združenega dela bo v oddaji govorila njegova predsednica Anka Tominšek. 18.20 PROMET 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Ž. Kozinc:VIDA Mlada novinarka (igra jo Milada Kalezič) je napisala kritičen članek o delavcu, bolnem, nezaposlenem in zadolženem fantu. Njegovo zdravljenje ne bi bilo poceni. Kdo bo JUedBANKA poginjajo živali... Ko ljudje začnejo zapuščati vas, se slutnja uresniči. Konec je strašen . . . Kot literarna predloga je tudi film zgrajen tako, da precej nepovezano daje poudarek posameznim dogodkom in osebam, gre za fresko, iz katere veje mističnost in čustvo. Glavne vloge igrajo David Reynoso, Fabiola Falcon, Lucha Villa in Pancho Cordova. 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Med domom in šolo - 18.15 Družbena tema - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura -21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Spomini - 22.05 Zabavnoglasbena oddaja - 22.55 Reportaža o Urbo-Festu 15.50 POROČILA 15.55 ATLETSKO TEKMOVANJE ZA ZORKOV MEMORIAL, prenos iz Maribora 17.55 RISANKA 18.00 CEHOSLOVAŠKA FOLKLORA GORA Čudoviti in odlično izvedeni plesi, živopisne Tiarodne noše in še kaj bo pravcata paša za oči, s takim programom folklornih plesov pa so čehoslovaški plesalci navdušili tudi ocenjevalce in gledalce na folklornem festivalu v Zakopanem na Poljskem. 18.30 OBZORNIK 18.40 PISANI SVET 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA: PREOBRAZBA OBClN V številnih večjih jugoslovanskih mestih je čedalje bolj v ospredju družbenopolitičnega dogajanja t. i. preobrazba občin. Slednje so ponekod še zmeraj tako velike, da kaj lahko prihaja do odtujenosti delavcev pri odločanju o dohodku. Razraščanje občine v samoupravno skupnost z vsemi značilnostmi socialistične demokracije, ki temelji na uresničevanju njene ustavne zasnove, pa je eden od pogojev za hitrejši splošen napredek. Seveda je to marsikje še zelo nestvaren pojav, zaprtost občin za lastne plotove je velika cokla za samoupravne odnose, zato bo oddaja skušala nakazati nekatere možne poti iz take občinske samozadovojjivosti. 20.45 A Haley: KORENINE 21.30 KARNEVAL, baletna o0> 22.00 TV DNEVNIK ŠtUi deti 17.40 TV dnevnik v madžaršči1 18.00 TV dnevnik - 18.15 P»° ske TV novice -18.45 Narod glasba - 19.30 TV dnevnik - ‘ TV drama - 21.15 Včeraj, ^Vzq jutri -21.35 Znanost - 22.15 J' da ven SREDA, 6. VI. JUGOBANKA 17.35 POROČILA 17,40 Z BESEDO IN-SLIKO: MOJE AKCIJE 17.50 OD SLIKE DO SLIKE 18.20 NE PREZRITE 18.35 OBZORNIK 18.45 GLASBA STAREGA JADRANA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: POROKA Natančno po tunizijskem ljudskem izročilu: sedmega dne po poroki se malo po polnoči končuje dolga gostija. V hiši nevestinega očeta so zbrani gostje, ki se polagoma že razhajajo. Ko zakonca ostaneta sama, se zapleteta v nevarno igro izzivanja, ki okrutno razkriva laži, prikrite nesporazume, preziranje in celo sovraštvo. Idilične predstave mladoporočencev se začno razkrajati, pride spoznanje nemoči, nikakor ne moreta uteči resnici, ki vodi v obupa polno obračunavanje med človeškimi nravmi. Taka je vsebinska zasnova filma, ki ga je lani po lastnem gledališkem delu posnela tunizijska skupina ustvarjalcev Novega teatra, glavne vloge pa igrajo Jelila Baccar, Mohammed Driss, Fadhel Jaibi, Habib Mosrouki in Fadhel Jaziri. Film je doživel premiero na letošnjem beograjskem Fe-stu in tamkaj se je filmski delavec Sašo Mravljevič pogovarjal z ustvarjalci Novega teatra. Skrajšan posnetek tega pogovora bo na sporedu po predvajanju filma. 21.55 KULTURA 22.10 TV DNEVNIK 17.40 TV dnevnik v madžaršči* 18.00 TV dnevnik - 18.15 OtJ«| oddaja - 18.45 Popularna glast* 6. 19.30 TV dnevnik - 20.00 Z>» l{ noglasbena oddaja - 21.30 sredo - 22.45 TV dnevnik Sve Usp ske ske 2K vldj u ŠtUi prij i |Ved vpr raz, da Van aliz ČETRTEK, 7. VI. JUGOBANKA 18.35 OBZORNIK 18.45 ČAROBNO SEDLO 19.15 RISANKA 16.55 POROČILA 17.00 GUCIO IN CEZAR 17.10 APOKALIPSA ŽIVALI 18.00 NA SEDMI STEZI 20.55 LA PAZ, BERAČ NA ZLATEM STOLU Za novosadsko televizijo je dokumentarni film o La Pazu posnel Tibor Sekely. Zvedeli bomo vrsto zanimivosti o prestolnem mestu Bolivije, med drugim tudi to, da je La Paz najvišjp mesto na svetu, lepo in prijetno, prebivalci pa v glavnem kadijo cigarete Koko. V bližini mesta je tudi ogromen rudnik srebra. 21.25 TV DNEVNIK 21.40 REPORTAŽA S 34. ŠPORTNEGA PRVENSTVA LJUBLJANSKEGA ARMADNEGA OBMOČJA 21.50 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 22.05 ŠPORTNI PREGLED 8.55 Poročila - 9.00 Oddaje za JLA - 15.00 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film prvi dirigent je bil skladatelj K« ^ Pahor, slavnostni koncert, ki ga prenašala televizija, pa je zbor I j|aj pravil pod umetniškim vodstv ^ Radovana Gobca, Bojana Adal« no; in Mirka Mahniča. Zbor bo v lj ^ ljanski hali Tivoli zapel vrsto pes ki govorjjo o junaških poteh p* „es zanskih odredov, brigad in divizS ^ programu pa bodo sodelovali er godba Ljudske milice, kadeti, torialci, otroški zbor Kurirček, iC,* tatorji in še kdo. 21.10 TRETJA RAZSEŽNOST 22.10 TV DNEVNIK 19.30 TV DNEVNIK 20.00 35 LET PRATIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA Na pobudo Borisa Kidriča so Partizanski pevski zbor (prvotno se je imenoval Partizanski invalidski pevski zbor) ustanovili pred 35 leti v vasi Planina na Kočevskem. Njegov 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik - 18.15 Tehtif za natančno tehtanje - 18.45 M Vabilo na potovanje - 19.30 j dnevnik - 20.00 3-2-1 . . . grem«!| 23.00 Poročila PRVI RADIJSKI PROGRAM >Ve poravnal stroške za operacijo rane na želodcu, da bi delavec spet ozdravel, delal, bil koristen? Kakšne odmeve sproži članek, kako se v navzkrižnem ognju mnenj znajde novinarka Vida - o tem bo govorila televizijska drama, za katero je scenarij prispeval Željko Kozinc, režiserske posle je opravil Janez Dro%, ob Kalezičevi pa igrajo še Bine Matoh, Franci Klopčič, Bert Sotlar, Duša Počkaj, Lojze Rozman in drugi 21.05 KULTURNE DIAGONALE 21.45 MOZAIK KRATKEGA FILMA 22.00 TV DNEVNIK 17.40 TV dnevnik v madžarščini -18.00 TV dnevnik - 18.15 Zgodbe o palčku - 18.30 Miti in legende -18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja -20.35 Aktualnosti - 21.05 Poročila - 21.15 Celovečerni film PETEK, 1. VI. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (Brata Grimm -M. Vodopivec: Rdeča kapica). 8.40 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Z orkestri in solisti. 1130 Kmetijski nasveti (Vrt v juniju). 12.40 Pihalne 5odbe. 13.50 Človek in zdravje. 4.05 Odmevi z baletnih odrov. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Od melodije do melodije. 18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 2. VI. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Domače viže. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Velej: Novejša sredstva za varstvo nasadov). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Orkestrske miniature. 18.30 Zgodovinsko desetletje Trboveljskega slavčka. 19.45 Minute z ansamblom WeekentL 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 3. VI. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Vesna Parim: Otroška rapsodija). 8.52 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Kar znaš, to veljaš. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (J. Kot: Primer zastrupljene slaščičarke). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri vas doma. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Marjan Marinc: Dediči). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 4. VI. 8.08 Glasba za dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmica 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Korošec: Čiščenje posevkov za pridelovanje v Sloveniji). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestita- in godala. 21.05 Radijska (Arthur Miller: Maček in mc klepar). 22.20 S plesnim ork< RTV Ljubljana. 23.Q5 Lirični uj ki. 23.10 S popevkami po Juge* ji 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 6. VI. div lik dit in jo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do mdodije. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 ?vočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov (B. Britten). 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 5. VI. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Slavica Siko-vec: Intenzivno vinogradništvo zahteva sodobno kletarjenje). 12.40 Po domače. 14 05, V korak z mladimi. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Sest improvizacij za klavir L. M. Skeijanca. 18.15 Iz koncertov in simfonij. 18.35 6., 9. in 11. Ruko-vet S. Mokranjca. 19.45 Minute z ansamblom. .. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.45 Tipke 8.08 Glasba za dober dan. Pisan svet pravljic in zgodb. 9-YVa radiom na poti 1110 Veliki ]Ui ni orkestri. 12.30 Kmetijski n»^ Ta (dr. Franc Habe: Kaj moramo v*,j Q' za uspešno vzrejo pujskov). H „r Ob izvirih ljudske glasbene IB. nosti. 14.05 Razmišljamo, ugot? Jfc mo. 14.25 Naši poslušalci ce*®j Jg in pozdravljajo. 15.30 Od m#1] J), do melodije. 18.00 Škatlica l[\ r bo. 18.30 Odskočna deska. > Minute z ansamblom Toneta Z? M % ii 5k sl« VSI Marjana uuiv.-. pere Madame Butterfly G. Puc^ 22.20 Revija slovenskih pevc«’ bavne gasbe. 23.05 Lirični utf ‘J 111 tv 23.1/0 Jazz pred polo' 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 7. VI. 8.08 Glasba za dober dan* Mladina poje. 9.05 Z radio1! poti 12.10 Znane melodije. * j Kmetijski nasveti (inž. ^ Kranjc: o rojenju). 1140 Od v*5 vasi. 14.05 Enajsta šola. 14.20 ^ cert za mlade poslušalce. 14.40, kovni pogovori. 15.30 Od me*'L do mdodije. 18.00 Vsa zem!jaJ nami zapela. 18.15 Lokalne postaje se vključujejo. 18.35 S° za violončelo in klavir v g-n^j Novaka. 19.45 Minute z blom ... 20.00 Četrtkov vec®y mačih pesmi in napevov. 21 - 05 ^ rarni večer (Naukov ne zani jih bukevce dajo). 21.45 Lepe y dije. 2120 Plesna glasba iz javanskih studiev. 23.05 Lirični ki. 23.10 Paleta popevk jugo*j skih avtorjev. 0.05-4.30. program. J kultura in izobra- ževanje V0t medobčinskega študijskega središča v Novem mestu ocenil idejnopolitično sP°sabljanje na Dolenjskem — Bo posodobitev izobraževanja zmanjšala prevelik osip kandidatov? Otekajočo se sezono idejnopolitičnega usposabljanja na Dolenj-»em je moč ugodno oceniti. Po podatkih medobčinskega študij-središča, ki deluje pri politični šoli centralnega komiteja je bilo od 1. oktobra lani do 15. maja letos v izobraževanje •“jučenih nekaj nad 6 odstotkov vseh dolenjskih komunistov. "Janj razveseljiva pa je ugotovitev, da je najrazličnejše seminarske, /julijske in druge oblike izobraževanja končalo vsega 70 odstotkov Plavljenih kandidatov. ž. seji sveta medobčinskega >'» den ''®1 Srecbsča Prejšnji te- vzoči V šole samo najsposobnejše! , v Novem mestu so menili, aa je osip odločno prevelik, pa, kot je povedal na-«»-- direktor politične šole ^KS Aleksander Kutoš, še *r_"no v mejah slovenskega po-Prečja. Razvila se je zanimiva zptaya) v kateii so poudarili, le idejnopolitično izobraženile nujno posodobiti in aktu-2lrati če naj bi dosegli boljše uspehe, bi morali bistveno spremeniti tudi odnos do tovrstnega usposabljanja Na izobraževanje naj bi pošiljali predvsem najsposobnejše komuniste, skratka člane, ki bi kasneje prevzeli odgovorne dolžnosti v ZK in na drugih področjih. Postalo naj bi pravilo, da ne bi smel nihče sprejeti dolžnosti, če bi prej uspešno ne končal vsaj ene ali dveh ustaljenih izobraževalnih oblik. Na seji je bilo slišati zanimiv predlog o tem, da bi začeli ugotavljati uspešnost izobraževanja absolventov političnih šol, seminarjev in drugih oblik. Znanje, ki si ga komunisti pridobijo v posameznih izobraževalnih sezonah, se mora kazati pri njihovem ravnanju v praksi, sicer je bila „naložba“ vanje nekoristna in nemara tudi nepotrebna. DELAVCI NA PRIREDITVAH - Likovne, knjižne in druge razstave v avli upravne stavbe novomeške tovarne zdravil »Krka” delavci tega kolektiva množično obiščejo že prve dneve takih prireditev. Za knjižnim sejmom, ki se je prejšnji petek končal, se bo letos v tej avli zvrstilo še nekaj umetniških prireditev. Sejem ljubezni za knjigo V avli novomeške tovarne zuravil se jev petek končal drugi dolenjski knjižni sejem Spet med najboljšimi — ------——----------------------------- 7 V,Ine železniške nagrade za literarne spise in likovne lzdelke dobili tudi osnovnošolci na našem območju . ^olenjski, belokranjski in po-^ sp osnovnošolci se marljivo zivajo na mladinski natečaj Drugi dolenjski knjižnji sejem je končan. Na njem predstavljena letna knjižna bera devetnajstih založb iz Slovenije in ene iz Trsta ni bila samo nazorna informacija o tem, kaj in koliko se pri nas piše, prevaja in tiska, ampak tudi nevsiljena propaganda za knjigo in branje. Knjigamaije kajpak še najbolj veseli iztržek od prodanih knjig, saj je bilo na sejmu moč vse knjige razen tistih, ki jih je razstavila Studijska knjižnica Mirana Jarca, tudi kupiti. 23. maja so bili gostje sejma Žel. natečaj še spise in likovna _ vsako leto razpiše Lj fZldšk° gospodarstvo v ev v * °b dnevu železničar-dL' vsdej so njihovi prispevki najboljšimi Dišat r ^ sta j° vodi*4 n ..j. Janez Vipotnik in slikar n*ir Lakovič, odločila, da dobe 'S®de za prispevke tudi učenci: ka Jordan iz Dolenjskih Toplic, . Jana Saje iz Novega mesta in 14 Krakar iz Semiča °meo tretjo likovno nagrado prejeli tudi: Bogo Murn in Andrej Mirtič z Dvora pri Žužemberku, Toni Nemanič iz Metlike in Anita Grahek iz Črnomlja. Kolektivne nagrade (razredni izlet) za literarne prispevke je žirija med drugim dodelila naslednjim razredom osnovnih šol na našem območju: 8. a in 8. c OŠ Mirana Jarca v Črnomlju, -8. b in 8. č OŠ Jurija Dalmatina v Krškem in 7. razredu OŠ v Artičah. Ves čas sejma (od 21. do 25. maja) je bila v avli upravne stavbe novomeške tovarne zdravil Krka, kjer so bile knjige razstavljene in vsakomur na ogled, malone gneča. Več obiskovalcev naenkrat se je v avli zbralo, ko so bile tam prireditve. O otvoritveni, na kateri so predstavili pesniško ustvarjalnost Toneta Pavčka, predsednika Slovenskega pisateljskega društva, smo pisali prejšnji teden. iz Semiča prvo, Babič, Sandi Indihar, Pri-oz Štrasner iz Krškega, Sonja Šu-iz Semiča, Katja Haler iz c in Sonja Može iz Nove£a iesta drtigo ter Srečko Pavkovič, , 0ruka Gerjevič, Melita Drganc, en^°^er’ Marj30 Unetič, Mirti, Strgar, Marjanca Ivnik - iz ^ga, Sandi Kovačič in Metka k iz Artič, Vladka Lopatič in knka Gerjevič iz Brežic, Jožko ®Vs,ik iz Leskovca pri Krškem, Trdič iz Črnomlja, Robert jQJc 'z Dobove, Darja Mirtič in !a, ’c® Zupančič iz Žužemberka ter lj,e" Turk iz Šentjerneja - tretjo mtno nagrado. j.® likovne prispevke so bili na-Jeni: Andreja Tekavec in Marija , Sorelec iz Ribnice - s prvo, C *“8j Kobe in Štefan Hrovatič iz ':it> it: K« 0 n<>!hi pesnika Niko Grafenauer in Ervin Fritz ter slikar ilustrator Marjan Manček," novomeški rojak. Književnika sta najprej podelila Župančičeve bralne značke učencem grmske osnovne šole, nakar so mladi in drugi obiskovalci lahko prisluhnili krajšemu recitalu'njune poezije. Marjan Manček pa je udeležencem prireditve pokazal, kako nastane risba (ilustracija). Dolenjski knjižni sejem bo tudi prihodnje leto in tradi- mesta in Slavka Tanko iz r ■'•ga me: 'kažice - ice - z drugo, medtem ko so Franc Ostanek: KURJA VAS, barvni lesorez, 1978. Z nedavne republiške razstave del članov likovnih skupin v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah. j £)nevi kulture in umetnosti • ... . _ . _ ,.. .v. . ~ :—rr:—~: ~ i.oi s ^nij in v začetku julija se bodo v trebanjski občini vrstile najrazličnejše kulturne prireditve — V gosteh bo tudi mladinski pevski zbor iz čehoslovaške tbjgvi j^knjski občini se začenjajo ta teden tradicionalni junijski ^jfcovnT, tUre ‘n umetnosb- V petih tednih se bo zvrstilo dvanajst Pevskih, glasbenih, folklornih in drugih prireditev. Prire-in Un. ° y štirih občinskih središčih, tako da bo dnevov kulture tnosti deležnih kar največ občanov. i.v ljak'^tSt°r“ za ta pisani „vi u LdvignUi v soboto< >*v Tak. ’ lco bo v Trebniem m „vrti- 2. T*bor Ki° bo v Trebnjem mali dsnr»m L Vn'b talentov iz J iji. > jh šol v trebanjski obči-Jjft°s bodo učenci prvič iCe f^aji tudi keramične plo- .^jem ifu proizvaja tovama v k &irL SrJJdo’ > junija, ho na 'ti Škepa Kupni koncert mladinci PrPe«kega zbora „Radost“ M Žkeoa 8e 'n trebanjskega dekli-d slednii J}0ne,ta „Carmen“. Na-Jt 'rili z« b°do koncert pono-V P^^ušalce v Trebnjem, ritokrn it0’ 9- junija, ho na mladinn,°. em gradu srečanje nih ,b in odraslih fdklor->&■ KUpin. Nastopili bodo fol- ti M]RAN HOČEVAR RAZSTAVLJA V ŠOLI Ci*.ost°rih osnovne šole v °Uorr nU S0 v ncUeljo, 27. maja, Mija ' razstavo slikarskih del tnešu Hočevarja, člana novo-tnira I lilcovne skupine Vladine^ arnuta prvonagrajenca ekst,, nega PIvega novomeškega S,avon'Pora. Slikar je za to razšle,), PriPravil izbor pokrajin-111 motivov. kloristi iz Bregane, Samobora, Vinice, Velike Gorice, Tržiča, Novega mesta in Karlovca. Del sporeda bodo skupine izvedle za mokronoške šolarje. Naslednje tri prireditve bodo spet v Trebnjem. V četrtek, 14. junija, bo nastop učencev trebanjske glasbene šole, dan kasneje pa lutkarsko popoldne, na katerem se bodo obiskovalcem predstavile tri skupine, ki delujejo v občini. Na občinski reviji pevskih zborov, ki bo 22. junija, bodo sodelovali mešani zbori iz Trebnjega, Šen tl ovrene a in Velikega Gabra, moška zbora iz Mokronoga in Mirne ter dekliški nonet ,,Carmen“ iz Trebnjega. V četrtek, 28. junija, bodo v domu TVD Partizan na Mirni odprli 12. Tabor likovnih samorastnikov. Kulturni spored bo s svojim nastopom obogatil znani Koroški oktet. V petek, 29. junija, bo v Velikem Gabru koncert petih oktetov, udeležencev letošnjega srečanja oktetov v Šentjerneju. V soboto, 30. junija, se bodo obiskovalci zbrali na mokro-noškem gradu, kjer bo imel koncert občinski pihalni orkester iz Trebnjega. 6. julija bo Trebnje obiskala folklorna skupina iz pobratene občine Ilijaš in zvečer nastopila na prireditvi »Jugoslavija v pesmi in plesu“. Letošnji dnevi kulture in umetnosti se bodo iztekli 7. julija, ko bo končal delo tradicionalni Tabor in bodo v trebanjski galeriji likovnih samorastnikov odprli 5. salon likovnih samorastnikov Jugoslavije. Na slavnostni otvoritvi salona, ki bo odprt do 20. avgusta, bodo nastopili združeni pevski zbori iz trebanjske občine in trebanjski pihalni orkester. Ob koncertih naraščajnikov Glasbena šola Marjana Kozine se čedalje tvorneje vključuje v novomeško in dolenjsko kulturno življenje. V minulih dneh je svojo dejavnost kar trikrat zaporedoma predstavila javnosti na samostojnih prireditvah. V prvi polovici maja so učenci vseh letnikov iztekajočega se šolskega leta nastopili na skupnem koncertu. Sledil je baletni večer, na katerem so gojenke plesale v počastitev desetletnice baletne vzgoje v Novem mestu (slednja je že dve leti pripojena glasbeni šoli). Prejšnji teden - v sredo, 23. maja - je bil v Dolenjski galeriji še klavirski večer. Na tem nastopu, ki gotovo ni zadnji v šolskem letu 1978/79, so obiskovalci lahko prisluhnili tudi zahtevnejšim skladbam domačih in tujih avtorjev. Ob tem samo še misel, ki se ponuja ob nastopih glasbenih naraščajnikov: ali bi ne kazalo razmisliti o organizaciji glasbenega tedna, posvečenega Marjanu Kozini, po katerem se imenuje novomeška glasbena šola? Na tej prireditvi bi sodelovali najboljši učenci vseh glasbenih šol na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, središčni moto sporeda pa bi bile Kozinove skladbe. Marsikdo bi tako manifestacijo pozdravil, saj bi kvalitetno obogatila glasbeno življenje v tem delu Slovenije. Za glasbene šole pa bi bila to priložnost, da bi navezale še tesnejše stike, si izmenjale izkušnje in zasnovale nove skupne akcije. I.Z. cionalen. Prav gotovo bo na lepakih in vabilih spet pisalo, da ga prirejajo »mladina Krke, KUD Krke, knjigarna Mladinske knjige v Novem mestu in Študijska knjižnica Mirana Jarca“ -organizatorji dosedanjih dveh sejmov. L Z. Včeraj tudi Novomeščani 22. republiško srečanje gledaliških skupin je ta teden v Ljutomeru Na 22. zaključnem srečanju gledaliških skupin Slovenije, ki se je 28. maja začelo v Ljutomeru (Veržeju, Križevcih in Razkrižju), sodeluje deset nepoklicnih mladinskih, lutkovnih in odraslih gledaliških skupin iz raznih krajev. Novomeščani, ki so se po i dolgih letih spet uvrstili na republiško prireditev, so nastopili sinoči v ljutomerskem kulturnem domu s Petra Ustinova komedijo »Komaj do srednjih vej”, ki jo je režiral Vladimir Bajc. Predstave bodo vse do sobote, 2. junija, ko bo kot zadnje nastopilo Prešernovo gledališče iz Kranja s Kozakovo »Afero”. V soboto bo v Ljutomeru tudi skupščina Združenja gledaliških skupin Slovenije, na kateri bodo sprejeli delovni načrt za leto 1980, izvolili novo vodstvo združenja in določili gledališke skupine, ki bodo zastopale slovenski gledališki amaterizem na jugoslovanskem srečanju in drugih gledaliških prireditvah. Čeprav se je v Sloveniji več kot 95 odstotkov vseh letošnjih osnovnošolskih osmošolcev odločilo jeseni nadaljevati šolanje na srednjih šolah, bodo prvi razredi slednjih v novem šolskem letu precej razredčeni. Prostih mest, ki so jih razpisale občinske izobraževalne skupnosti, je glede na število Spet vpisni glavoboli osmošolcev in njihovo odločitev kar za kakih 8.900 preveč. So se načrtovalci za-planirali ali morda računajo, da bodo primanjkljaj domačih učencev rešili v sodelovanju z drugimi republikami? Glavobolov in sivih las, ki jih povzročajo ta neskladja, ni malo. Še bolj kot deficit osmošolcev je zaskrbljiva odločitev za nadaljevanje šolanja. Podatki namreč kažejo, da je za mlade še vedno največji magnet gimnazija in nekatere šole za upravne in administrativne poklice, da pa nič kaj radi ne pritiskajo na kljuke šol, ki izobražujejo za tako imenovane tehniške poklice Je bilo poklicno usmerjanje prešibko, nezadostno, prekratkotrajno? Kdo ve. Dejstvo pa je, da se bo moralo za tehniške šole (kovinske in predelovalne stroke, gradbeništva, gostinstva in turizma, agroživil-stva, lesarstva, tekstilstva itd.) odločiti tudi tistih 1.000 nadštevilnih kandidatov, ki jih gimnazije in druge srednje šole kljub pravočasnemu vpisu zaradi prenatrpanosti ne bodo mogle sprejeti Sicer pa bo čez kakšen mesec vse znano - od tega, kdo bo jeseni začel obiskovati kakšno srednjo šolo, do tega, kako zasedeni bodo posamezni oddelki. Dejanski vpis v srednje šole se namreč izteče z zadnjim junijem I. Z PAVČEK zmajev nagrajenec - Nagrado Zmajevih otroških iger - »laketo in 5.000 dinarjev -„za izjomen prispevek k sodobnemu izrazu otroške poezije", kot piše v obrazložitvi, je dobil slovenski pesnik in predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Pavček. DAN MLADOSTI S FOLKLORO — Ob dnevu mladosti so priredili v sevniški Jutranjki proslavo, na kateri je nastopila folklorna skupina »Karavanke” iz Tržiča. S proslave so poslali tovarišu Titu čestitko za njegov 87. rojstni dan. (Foto: Stane Jazbinšek) Žalostni otroci Ptujčan Stojan Kerbler se je s svojim fotografskim iskanjem in izrazom zapisal v vrh sodobne jugoslovanske umetniške fotografije. Od prejšnjega četrtka razstavlja v mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu nekaj nad štirideset večjih fotografij s haloškimi motivi. Na vseh fotografijah so otroci, zazrti v prazno, žalostnih obrazov. Ti obrazi pa so po mnenju samega avtorja taki samo navidezno, zaradi večjega učinka na fotografijah. Boljši poznavalec haloškega življenja bo namreč kmalu odkril, da se ta otroška žalost kaže samo v očeh meščana, saj so haloški otroci v resnici prav tako srečni in brezskrbni kot drugi otroci, le da živijo še v precej neurejenih razmerah. »Življenje pa se izboljšuje tudi njim”, je pristavil Kerbler, ki se je novomeške otvoritve osebno udeležil. Razstava je posvečena mednarodnemu letu otroka. LEVSTIKOVE NAGRADE -Levstikove nagrade so letos podelili že tridesetič. Prejeli so jih: pisatelj Slavko Pregl za mladinsko povest »Geniji v kratkih hlačah", Marjan Amalietti za ilustracije v knjigah, Zoran Jerin pa za potopis »Himalaja, rad te imam". Šolska predstava za odrasle - Dramski krožek, ki deluje na črnomaljski osnovni šoli, sč je letos predstavil s »Partizanskim mitingom". Za konec šolskega leta pa so učenci naštudirali Leopolda Suhadolčana komedijo v treh dejanjih »Zgodbo o dveh sprtih mestih". Za sošolce so jo že igrali, jutri, 1. junija, pa bo predstava za črnomaljsko občinstvo. Mladi igralci nameravajo gostovati po okoliških krajih. RETROSPEKTIVE IVANE K6-BILCE - V Narodni galeriji v Ljubljani bo do 15. julija na ogled razstava 118 del najznamenitejše slovenske slikarke realističnega obdobja Ivane Kobilce. Retrospektivno razstavo, ki obsega večinoma portrete, je prejšnji teden odprl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski. LEDENODOBNE KULTURE V znanem ljubljanskem razstavišču Arkade je na ogled zanimiva razstava »Ledenodobne kulture v Sloveniji", pripravljena ob 50-letnici odkritja Potočke zijalke. S tem odkritjem se je pri nas začelo strokovno raziskovanje stare kamene dobe. DOLENJSKI UST TURISTIČNE INFORMACIJE irifterexport INEX LJUBLJANA POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY V INEX POTOVANJA V TUJINO — Savojske in Švicarske Alpe, 4 dni, odhod 1. 7. — Calella— Barcelona, 3 dni, odhoa 18. 6. — Calella — Barcelona — Montserrat, 4 dni, odhod 21. 6. — Za konec tedna v LONDON, odhod vsak petek — Za konec tedna v Pariz, odhod vsak petek — V SLOVENSKO BENEČIJO in naš BREG IN J, odhod 17. 6., 1 dan POTOVANJA V DOMOVINI — Brkini, odhod 3. 6., 1 dan TEČAJI — angleščine v Veliki Britaniji in ZDA — španščine v MADRIDU in BARCELONI — francoščine v NICI LETNI DOPUSTI: DOMA in v TUJINI — hotel Palače, hotel Resnik in zasebna namestitev v Kaštelu Starem, letalski paket — Otok UGLJAN - Kukljica, Zelena punta, lasten prevoz — v TUNIZIJI, GRČIJI in ŠPANIJI, letalski paket INFORMACIJE IN PRIJAVE: — INEX, Novo mesto, Novi trg 4, tel. (068) 23-773 — INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995 INEX, Maribor, Volkmarjev prehod 4. J KRKA emona globtour po liubliana turistična agencija -travel agency 61000 ljubijana, wolfova 1 /III, Slovenija, jugoslavija |061, 24- 841 do 846 t«l*gram Globtour tele«: YU Giobtu 31-146 LETNI ODDIH: Ankaran, Portorož Bernardin, Bled, Bohinj, Cerkno, Mariborsko Pohorje, Logarska dolina, Vrsar, Pag, Šibenik Solaris, Zadar. Vabimo vas v VARŠAVO z letalom od 21. do 24. junija 1979 in od 28. junija do 1. julija 1979, polni penzioni, cena 3.130 din je ob udeležbi najmanj 20 potnikov na AŽURNO OBALO z avtobusom, od 28. junija do 1. julija 1979, polni penzioni, cena 2.900 din je ob udeležbi najmanj 40 potnikov “ Informacije in prijave: GLOBTOUR, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 19, telefon: (068) 25-125 r UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE RADIO FILM IN TELEVIZIJO LJUBLJANA SKLAD STANE SEVER RAZPIS NAGRAD SKLADA STANETA SEVERJA ZA LETO 1979 V skladu s pravilnikom Sklada Staneta Severja razpisuje upravni odbor sklada za leto 1979 naslednje nagrade: 1)dve nagradi za igralsko stvaritev v slovenskem poklicnem gledališču, 2) nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem amaterskem gledališču, 3) nagrado za igralsko stvaritev študenta AGRFT, ki se praviloma podeljuje kot štipendija. V poštev pridejo igralske stvaritve, ki so nastale v času od 15. novembra 1978 do 15. novembra 1979 in ki ustrezajo pogojem pravilnika sklada. Pri amaterskih igralskih stvaritvah se upošteva tudi uspešno in kvalitetno večletno delo. Kandidate predlagajo z ustrezno pismeno obrazložitvijo poklicna gledališča, republiško združenje slovenskih dramskih umetnikov, AGRFT in ZKPO Slovenije. Vsak predlagatelj lahko predlaga največ dva kandidata. Predhodne možne prijave lahko predlagatelji pošiljajo sproti, dokončno prijavo pa najkasneje do 16. novembra 1979. Žiriji sklada mora biti omogočen pravočasen ogled predlagane predstave. Nagrade bodo javno podeljene 18. decembra 1979. Prijave pošljite na sedež sklada: AGRFT, Ljubljana, Nazorjeva 3. Ljubljana, 22. 5. 1979 UPRAVNI ODBOR SKLADA STANETA SEVERJA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA V DELOVNI ORGANIZACIJI PREVOZ BREŽICE OBJAVLJA NA PODLAGI 7. in 9. ČLENA PRAVU NIKA O DELOVNI H RAZMERJIH PROSTA DELA IN NALOGE 25 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL Pogoji: voznik CE kategorije in 1 leto delovnih izkušenj 1 PRALCA AVTOMOBILOV Pogoj: nekvalificiran delavec s 3-mesečnimi delovnimi izkušnjami 1 SALDAKONTISTA- IZTERJAVA Pogoj: srednja ekonomska šola Vsa dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. PRI IZBIRI BODO IMELI PREDNOST KANDIDATI Z DELOVNIMI IZKUŠNJAMI PRI PODOBNIH DELIH. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: DO PREVOZ BREŽICE, komisiji za delovna razmerja. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po preteku prijavnega roka. Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni. ■ ■ m i iva 1 Ivančna gorica r ‘! j Delovna organizacija, n. sol. o. V KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA IMP- DO LIVAR IVANČNA GORICA TOZD HLADNOVODNE ARMATURE IVANČNA GORICA 91, vabi k sodelovanju in kooperaciji OBRTNIKE KOVINSKE STROKE - za mehansko obdelavo (struženje, vrtanje, rezkanje) in sestavljanje vodovodnih armatur. Delo je možno začeti takoj. Kandidati naj predložijo pismene vloge z dokazili o izpolnjenih pogojih v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Delovna organizacija Livar Ivančna gorica, Ivančna aorica 91. Lahko se zglasite tudi osebno vsak dan od 8. - 14. ure v kadrovski službi DO. DO TRANSPORT KRŠKO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja proste dela oziroma naloge: 1. DISPONENTA ZA PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA 2. 5 VOZNI KOV TOVORNJAKOV Pogoji za sprejem: pod. končana srednja šola (prometna, ekonomska ali gimnazija). Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami pri delu v javnem cestnem tovornem prometu; pod 2) končana šola za poklicne voznike motornih vozil, vozniško dovoljenje za kategorije C in E. Prednost imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazi o strokovni izobrazbi na naslov: DO Transport Krško, Kadrovsko splošni sektor, 68270 KRŠKO, Cesta krških žrtev 133, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku objave. Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji. SGP »SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA" TOZD KOVINAR - ČRNOMELJ Komisija za kadre in medsebojna razmerja TOZD KOVINAR Črnomelj razpisuje prosta dela in naloge: 1. KOMERCIALISTA , 2. REFERENTA ZA SPLOŠNE ZADEVE Poleg splošnih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. - srednja ali višja šola tehnične smeri - 5 let delavnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. Pod Z - srednja ali višja upravna šola - 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. S stanovanji ne razpolagamo. Rok za prijave je 15 dni po razpisu. Prijave pošljite na zgornji naslov. I nomontaža gradbene instalacije n. sol. o Novo mesto objavlja prosta dela in naloge OBRAČUNSKEGA REFERENTA Poleg splošnih pogojev veljajo za kandidate še naslednji pogoji: končana srednja ekonomska ali druga ustrezna šol* in 3 leta delovnih izkušenj. ' a Kandidati naj pošljejo vlogo z dokazilom o izobrazbi v 15 dneh po objavi na naslov: Novomontaža, splošna služba. Cikava, Novo mesto. ..STANDARD KONFEKCIJA" ORGANIZACIJA ZA PROMET S TEKSTILNO KONFEKCIJO NA MALO Z NEOMEJENO SOLIDARNO ODGOVORNOSTJO TOZDA ZAGREB Iliča 246 a OBJ A VLJA OGLAS za opravljanje del in nalog v poslovni enoti 2101 Novem mestu za nedoločen čas 1. POMOŽNO OSEBJE (čistilka) 1 oseba Pogoji: — PKV delavec — končana osemletka — sposobnost za opravljanje fizičnih del Kandidati naj pošljejo ponudbe Komisiji za delovne odnose delavcev v združenem delu TOZD „SVIJET MODE" Zagreb, 246 a. Oglas velja 8 dni po dnevu objave. Izbor bo izvršen v zakonitem roku, o čemer bodo vsi kandidati obveščeni v predvidenem roku. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO - TOZD TRANSPORT objavlja naslednja dela oz. naloge: 1. DELOVODJE TRANSPORTA Pogoji: — popolna srednja ali delovodska šola transportne oz. strojne smeri — 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delu — delov treh izmenah — poskusna delovna doba 2 meseca 2. 3 DELAVCEV ZA DELO PRI PREMOGU — delov treh izmenah — poskusno delo 3 mesece — NK delavec / Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav._______ ■ DES LJUBLJANA, n.sub.o. ELEKTRO KOČEVJE, b.o. objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom INKASO ELEKTRIČNE ENERGIJE (1 delavec) Pogoji: končana osnovna šola 12 mesecev delovnih izkušenj vozniško dovoljenje B kategorije Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: TOZD Elektro Kočevje, Cesta na Trato 6, 61330 KOČEVJE. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izbiri. POGODBENA ORGANIZACIJA ZDRUZENEGADELA REGULATOR BREŽICE oglaša naslednja dela in naloge: 1. VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA 2. EKONOMSKEGA TEHNIKA ZA DELA V KOMERCIALI 3. 3 DELAVCEV ZA DELA V STROJNI OBDELAVI Pogoji: Za vodjo splošnega sektorja višja ali visoka izobrazba in eno j leto delovnih izkušenj ali pa srednja izobrazba in 5 le* delovnih izkušenj na podobnih delih Za ekonomskega tehnika 2 leti delovnih izkušenj pri delih * komercial L Za delavce v strojni obdelavi sprejmemo kvalificirane ali pol kvalificira ne strugarje, rezkalce oziroma delavce sorodnih profilov. Za vse delavce je pogoj odslužen vojaški rok. Poskusno delo traja 3 mesece. Delo je za nedoločen čas-Prijave sprejemamo do 15. 6. 1979. Kandidati bodo obvešča ni o izidu do 15. 7. 1979. Vse informacije dobite pri POZD REGULATOR Brežice, Črne telefon 61—417. nogomet Dolenjska druga Načrti vodstva novomeškega ®gometnega kluba se uresniču-2 ,eravno so v zahodni pod-®uPini slovenske nogometne li-I* Pred tedni slabo startali, so P° zadnjih dveh kolih z dna Pnšli na odlično drugo mesto. Dvakrat so namreč zmagali in si n”?1)?, popravili razliko v danih in 2a«( £ zac*etkih (9:4). Tako se je mp!weno c*e*° zagnanih novo-la n°gometnih delavcev doma-DniV uresničilo. Enajsterica ln| Jske igra namreč od kola do , 'a “Olje, ekipa postaja vse bolj nesljjva, tako da lahko do konca rjjenstva pričakujemo še lepe tek-e in seveda boj za najboljše mesto, se srečaniu s Kranjem so „ r^tenjci oddolžili gostom za ne-Cn> poraz v 1. kolu. Zapisati . ramo, da sta obe ekipi pokazali n°gomet, tako da je okoli 80 nie iviV vic*elo kakovostno sreča-D ' Domači so bili ves čas v rahli t *n°ci, povedli pa so v 34. minuti, 2 Je mrežo zatresel Bradač. Tudi v • Polčasu je bila Dolenjska boljši sProtnik, po 10 minutah igranja *WtekBradač dosegel tud' drugi ŽUŽEMBERK TOKRAT LE PETI . ^kdinska odbojkarska vrsta 2u-, mberka ni ponovila lanskega uspe- - je na republiškem prvenstvu nr!°J^a P™0 mesto. Na letošnjem nerf rSlvu’ ki je bilo v soboto in nii e 03 Bledu, je v predtekmova-vi„ .0sv°jila toliko točk kot finalisti, ndar se zaradi slabše razlike v nie uvrst'la v končno tekmovanj" je nazadnje dosegla le peto ČEZ PRVO OVIRO .V prvem kolu pokalnega slovenja odbojkarskega prvenstva je v J^nedeljek zvečer na domačem igri-.u v kvalitetni igri Žužemberk za-in Premagal Novo mesto s 3:0 5 se uvrstil v nadaljnje tekmovanje, j* za včeraj je bila na sporedu ‘ekma z novim zveznim drugoliga-sem Kamnikom. Na zadnje kolo v II. ztezni rokometni ligi - zahod za moške čakajo najbolj nestrpno navijači ribniškega Inlesa. Njihova ekipa igra v gosteh s Partizanom TUS. Vodstvo kluba je prepričano, da sc bodo .lesarji’ vrnili domov z zmago. V primeru, da bi Zagreb, ki prav tako igra doma, izgubil s Kvarnerom, bi prvo mesto zaradi boljše razlike v zadetkih osvojili Ribničani. Vendar v Zagrebu skoraj gotovo ne bo prišlo do presenečenja, tako da bodo postali novi člani I. zvezne rokometne lige Zagrebčani. Ribničanom bo ostalo le zadoščenje, da so doma brez večjih težav ugnali nove zvezne ligaše. Prav nič manj zanimivo ne bo v ženski rokometni ligi, zlasti za ekipe z dna, tiste, ki bi rade osvojile 9. mesto. Možnosti za to imajo Tvin, Slavonija Dl in Novo mesto. Dolenjke igrajo doma s Tvinom in bi morale zmagati. V Kaj, kje, kdo? primeru, da bo lna, ki igra pred domačimi gledalci, s Slavonijo Dl zmagala, lahko 9. i.iesto pripade tudi Novomeščankam. Zato pa bodo morale poskrbeti za izdatno zmago. Z boji bodo konec tedna nadaljevali tudi slovenski nogometni ligaši. Enajsterica Dolenjske gostuje v nedeljo v Kamniku. Novomeščani so v prvem delu Kamničane povsem nadigrali in zmagali 4:1. Glede na to, da v zadnjem času igrajo zelo zanesljivo, pričakuje vodstvo Dolenjske, da bo njihovo moštvo prišlo do novih prvenstvenih točk in da se bo na drugem mestu še bolj utrdilo. Mladinska košarkarska vrsta Novega mesta, ki uspešno nastopa v slovenski super ligi, igra v soboto popoldan doma. Pomerila se bo z vrstniki ljubljanske Olimpije, ki so prav tako kandidati za vrh. Srečanje bo gotovo zanimivo, z zmago pa bi Novomeščani poleg Slovanovih košarkarjev postali najresnejši kandidati za slovenski mladinski košarkarski vrh. Brestaniški miting mladosti V novem olimpijskem bazenu se je na otvoritvenem mitingu 26. in 27. maja pomerilo več kot 500 plavalcev in plavalk — Novi časi za Celulozarjeve tekmovalce Člani Plavalnega Kluba Cel ul ozar iz Krškega so tradicionalni otvoritveni miting letne plavalne sezone v Jugoslaviji, ki so ga posvetili dnevu mladosti, pripravili letos ob otvoritvi novega kopališča v Brestanici. Novi olimpijski bazen je bil 26. in 27. maja uobro obiskan, saj je nastopilo več kot 500 plavalk in plavalcev iz 18 slovenskih klubov. miting mladosti pa je dokazal, da v Krškem raste nov plavalski rod, ki bo ob dobrih trenerjih in izkušenih organizatorjih v kratkem poskrbel, da na podobnih tekmah, kot je bila brestaniška, na oder za zmagovalce ne bodo stopali zgolj gostje. Rezultati, ml. pionirji C: 50 m kravl: Jerkovič (II) 38,37, 50 m prsno: Jošič (TK) 47,65, 50 m hrbtno: Moumeni (MZ) 52,35, 50 m delfin: Jerkovič (IL) 47,53, ml. pionirke C - 50 m kravl: Kalan (TK) 48,29, 50 m prosto: Kalan (TK) 53,97, 50 m hrbtno: Pulič (MZ) 47,06, 50 m delfin: Krasno-pjurca (MZ) 1:18,40, ml. pionirji B - 100 m kravl: Koželj (BM) 1:12,55, 100 m prsno: Kapušin (BM) 1:35,37, 100 m hrbtno Zebec (OL) 1:23,34, 50 m delfin: Zebec (OL) 33,99, ml. pionirke B - 100 m kravl: Pavelič (MOZ) 1:17,9, 100 m prsno: Pavelič (MOŽ) 1:34,18, 100 m hrbtno: Savinšek (TK) 1:25,28, 50 m delfin: Bak (MZ) 46,96, ml. pionirji A: - 200 m kravl: Čovič (MOZ) 2:17,J 7 (rekord SFRJ), 100 Miting v Brestanici je med drugim pokazal, da so tekmovalci že na začetku sezone v dokaj dobri formi, saj je bilo doseženih precej dobrih rezultatov. Razumljivo je, da so gledalci kaj več pričakovali od domačih, ki pa se na začetku sezone z veliko bolj pripravljenimi gosti niso mogli kosati. Celulozaijevi plavalci so se namreč v času, ko so imeli drugi klubi ugodne možnosti za vadbo, srečevali s kopico problemov. Le z dobro voljo sojih prema- taii in v Krškem so prepričani, da je riza njihovega kluba, ki je bil pred leti med najboljšimi v republiki, mimo. Če pa ne bi imeli toliko pomoči v kolektivu papirnice „Dju-ro Salaj”, bi najbrž odnehali tud-zadnji krški plavalski zanesenjaki. Najhuje je mimo, zadnji brestaniški NOVO MESTO -LOKAINVEST 88 : 83 (37:39) V prvenstveni tekmi slovenske mladinske super lige je novomeška vrsta dosegla nov uspeh. Na igrišču na Loki je v izenačeni in zanimivi tekmi šele v zadnji minuti premagala zelo dobre Skofjeločane. Za zmago sta najbo^ zaslužna Cerkovnik in Zupevec. Naslednjo tekmo igrajo Novomeščani v soboto ob 17. uri z Olimpijo, prav tako na Loki. 13 SREČANJE FARMACEVTOV Tradicionalno 13. srečanje delavcev farmacevtske industrije Jugoslavije bo v Novem mestu, in sicer od 31. maja do 2. junija. Udeleženci se bodo letos pomerili v odbojki, streljanju, namiznem tenisu, kepanju ter šahu, malem nogometu in igrah vedre rekreacije. Nadigrali bodoče prvoligaše Nes trdno na 2. mestu v II. ZRL — Zmaga Novomeščank — Končano prvenstvo v republiških ligah - Najboljše Kočevke, ki so osvojile drugo mesto pbeh II. zveznih rokometnih ligah, kjer igrata ekipi z panjskega, so moštva odigrala predzadnje kolo. Veliki derbi v ^®oici med Inlesom in Zagrebom so dobili domačini, Novo-7*Sčanke pa so prijetno presenetile z zmago v gosteh. V slovenski *ometni ligi so ekipe odigrale zadnje kolo, v tako imenovanem Per finalu pa letos ni naših ekip. INLES - ZAGREB 19 : 17 (11:8) nilJ 20v0 zma8°' in sicer nad vodil-Uto ZaSrebom> s0 rokometaši Inlesa sken? dokazali, da so v spomladan-sed? ?elu boljši od konkurenta in lig. J *e člana I. zvezne rokometne 8fed 6*c‘pe Magreba. Okoli 800 Prvst ie znova videlo tipično Sostie?6"? tekm0’ ki pa bi jo Ini malu skazili. J. i,es' Kljun, Križman 2, Fajdiga, Ka/nl8' S- Kersnič 3, Kalajžič, Tanv » Andoljšek, Ambrožič 6, ""“o, Mate, I. Kersnič. M. G. KOKA - NOVO MESTO 10: 13(7:6) kolu II. zvezne rokometne s Kok»Ve.r 80 Novomeščanke igrale da Le malokdo je pričakoval, t(j0 0 gostje z dna tabele presene- ^iraniv, i ke P® se na papirju favo-straSiiL • domačih igralk niso pre-nirao • 50 v P°'^asu z discipli- PresenečLl?itr° igr0 P0^1*^ za ŠOŠTANJ - BREŽICE 28: 29(14:17) Srečanje med domačimi in brežiškimi igralci si je ogledalo okoli 200 gledalcev. Videli so izenačeno in zanimivo srečanje, v katerem so bili gostje ob koncu za zadetek boljši. V. NEDELJA -SEVNICA 20: 21 (15:7) Sevničani so si zagotovili zmago šele v zadnji minuti srečanja. Medtem ko so domači igralci po prvem polčasu vodili 15:7 in bili prepričani o zmagi, so v nadaljevanju veliko grešili, gostje pa so njihove napake spretno izkoristili in zasluženo zmagali. PEKO - INLES 27 : 20(12:8) Ribničani niso nadaljevali s serijo zmag: v zadnjem kolu SRL-vzhod so se pomerili z drugouvrščenim Pekom in v Tržiču so morali prizna- ti premoč domačih igralcev, ki so se izkazali zlasti s hitrimi protinapadi. KRKA - OBALA 21 : 21(11:9) Domači igralci so v zadnjem kolu zamudili priložnost za zmago Medtem ko so v prvem delu igre nadigrali goste, so v drugem popustili in srečanje se je končalo z neodločenim izidom. Krka je pristala na 8. mestu. ŠMARTNO - BREŽICE 21:8(10:5) V Šmartno so prišle Brežičanke s pomlajeno ekjpo. Pred odmorom so se dobro upirale boljšim domačinkam, v drugem delu pa so povsem popustile. Letošnje prvenstvo so končale na predzadnjem mestu. SAVINJSKA - LISCA 15 : 16(5:6) V izredno izenačeni tekmi se domala do zadnjih sekund ni vedelo za zmagovalke. Ekipi sta se ves čas menjavali v vodstvu, Sevničanke pa so zmagoviti zadetek dosegle 10 sekund pred koncem tekme in končale na dobrem četrtem mestu. KOČEVJE - ZAGORJE 43 : 10(21:6) Zagorjanke so bile preslab nasprotnik za domače. Dosegle so le 10 zadetkov, polovico iz sedemmetrovk. Trener Zeijav je poslal na igrišče vse igralke, izkazala pa se je Jerebova, ki je dosegla 19 zadetkov. Kočevke so v letošnjem prvenstvu osvojile drugo mesto. ETA 25 : - STOPICE 17(15:8) *®Uto ^ DOMA - V motociklističnem športu le malokomu uspe ^gov*' prec* domačim občinstvom; želja po uspehu in breme sloVe °5nosti sta ponavadi prehudi. Na nedeljski dirki 3. kola a°ma^a prvenstva v speeuwayu v Krškem je to vseeno uspelo tek'nu. J°^etu Mavsaiju. Ta sedaj tudi vodi v skupnem vanju preu Radgončanom Kocuvanom. Ostali domačini so naslednja mesta: Kozmus 7. (devet točk kot Kocmut iz .j?11?/’ 10 Geijevič, 14. novinec Praznik. Zanimivo dirko — to ne k° "iskalo ~ sije ogledalo 2.500 gledalcev. (Foto: Oslabljeni le šesti Na finalu APS v novomeška ekipa nastopila moi Celju je kipa nastopila močno oslabljena. Cujnik je nastopil v deseteroboju v Goetzisu, manjkali pa so (predvsem zaradi poškodb) še Keržan, Šuštar in Stupar, s čimer so bile onemogočene štafete, ki prinašajo precejšnje število točk. Moška ekipa, ki bi se glede na rezultate iz kvalifikacij morala boriti z Goričani za drugo mesto, je bila šele šesta, vendar so posamezniki zasedali vi9oka mesta in dosegali rezultate, s katerimi so se uvrščali med 12 najboljših v državi. Predvsem moramo pohvaliti mladinca Kranjčiča, kije v daljini in troskoku izboljšal osebna rekorda (696 cm; 15,24 m). Njegov rezultat v troskoku je za celih 21 cm boljši od slovenskega ml. rekorda. Premagal ga je le državni članski reprezentant Janoš Hegediš, ki služi vojsko v Ljubljani in je nastopil za LJA. Kranjčiču manjka do norme za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu le 16 cm, ker pa se je pri rekordnem skoku odrinil vsaj 30 cm pred odrivno desko, lahko upamo, da jo bo kmalu presegel. V metu kladiva je Malnar z 49,14 m dosegel nov dol. rekord in osvojil srebrno medaljo. Okleščen je bil v disku s 45,64 le za 2 cm krajši od državnega rekorderja Pečarja in je osvojil bronasto medaljo. Penca je prvi dan osvojil 1. mesto na 110 ov. s 14,7, drugi dan pa je bil drugi na 400 ov. z 52,8. Lepo napreduje tudi mlajši mladinec Sega, ki je na 200 in 400 m dosegel osebna rekorda (22,7 in 50,8), na 100 m pa je bil tudi zelo dober (11.3). Ostali rezultati, moški :110 ov. 10; Rangus 17,0; daljina 5. Kranjčič 696 cm; kopje Može 11:51,86; 1500 m 12. Bučar P. 4:02.2; krogla 5. Okleščen 13,80 m (os. rek.); 400 ov. 9. Križman 59,1; 3000 zapreke Bučar T. 9; 10:16,2/5000 m 11. Kapš 16:14,8; palica 8. Penca 360 cm. V Cejju so nastopile tudi štiri -dekleta. Vse so bile odlične, saj so kar po vrsti dosegale osebne rekorde. V štafetnem teku 4 x 100 m so bile celo tretje z novim dol. rekordom 50,4. V teku na 100 m je Karmen Kenda dosegla nov osebni rekord z 12,7 s in bila 6., Lili Tekstor je bila s 13,0 (os. rek.) 9., na ovirah je Blažičeva dosegla četrti čas (15,5 s) in izenačila svoj najboljši rezultat. Jai' Kralj je bila v skoku v daljino skočila pa je 526 cm. BS Oslabljene Stopičanke so se v zadnjem kolu SRL-zahod dobro upirale favoritinjam. Ce ne bi naredile preveč napak v obrambi, bi bil rezultat lahko ugodnejši. Prvenstvo so končale na predzadnjem mestu. PEKO - DOLENJSKA 10 : 13(6:7) V drugem delu letošnjega prvenstva so Sentjernejke igrale zelo dobro, odlične igre pa so potrdile z zadnjo zmago v_ gosteh, ki jih je prinesla na odlično četrto mesto. Pohvale za zmago in osvojeno mesto zaslužijo igralke pa tudi vodstvo kluba. m prsno: Solar 1:25,55, 100 m hrbtno: Čovič (MOZ) 1:15,20, 100 m delfin: Marenčič (TK) 1:18,65, ml. pionirke A - 200 m kravl: Rebolj (TK) 2:26,58, 100 m prsno: Kosirnik (TK) 1:27,94, 100 m hrbtno: Kosirnik (TK) 1:16,97, 100 m delfin: Rebolj (TK) 1:17,37, 3. Škafar (Celulozar) 1:18,86; st. pionirji - 200 m kravl: Drnač (LL) 2:14,19, 100 m prsno: Sluga (LL) 1:22,01, 100 m hrbtno: Drnač (LL) 1:22,54, 100 m delfin: Sever (MOZ) 1:11,20; st. pionirke - 200 m kravl: Kos (FR) 2:25,80, 10 m prsno: Porenta (IL) 1:26,52, 100 m hrbtno: Cesnik (FR) 1:13,15, 100 m delfin: Kos (FR) 1:13,68. V nedeljo dopoldan so nastopili člani in članice in v zanimivih bojih dosegli nekaj dobrih rezultatov. B. MIJAJLOVIČ SEDMI Novomeško kolesarsko društvo Novoteks je letos poslalo na dve težki memorialni dirki od Zagreba do Delnic in od Delnic do Zagreba samo enega kolesarja. Nastop si je zaslužil le Božo Mjjajlovič. 26. maja je vozil od Zagreba do Delnic (memorial Vida Ročiča) in je zaradi izčrpanosti odstopil, dan kasneje - na dirki za memorial Mate Ostojiča - pa je od Delnic do Zagreba odlično vozil, popravil sobotno napako, saj se je v močni konkurenci uvrstil na izvrstno sedmo mesto. Danes odpotujejo Mijaj-lovič, Stih in Bat na dirko po Srbiji. ICTŠ in novomeške gimnazijke Sredi prejšnjega tedna je bilo na košarkarskih igriščih v športni dvorani in za novomeško gimnazijo srednješolsko področno prvenstvo v košarki. Pri dekletih so brez težav zmagale Novomeščanke, pri moških pa je prišlo do presenečenja, saj so se v finale uvrstili igralci tehnične srednje šole iz Krškega in novomeška ICTS. Rezultati - dekleta: gimnazija N. mesto - AESC 42:17, Poklicna šola Beti -gimnazija Brežice 2:13, N. mesto -Metlika 33:4, Brežice -AESC 14:22, Brežice - N. mesto 12:50 in AESC - Metlika 16:12. Vrstni red 1. Gimnazija Novo mesto 6 točk, 2. AESC Novo mesto 4 točke, 3. gimnazija Brežice 2 točki, 4. Poklicna tekstilna šola Beti, Metlika. Rezultati - moški; za I. mesto: ICTS - TS Krško 60:51, za III. mesto: gimnazija Novo mesto -gimnazija Brežice 67:52. Minulo področno prvenstvo je dokazalo, da je košarka med srednješolci vse bolj priljubljena, razveseljivo pa je, da jo vse bolje igrajo tudi dekleta. Zlasti v Novem mestu, saj sp bile gimnazijke pa tudi igralke AESC na prvenstvu razred zase. NOGOMETNI PRAZNIK - NK Bela krajina je pripravil 23. maja v počastitev dneva mladosti, letošnjih jubilejev in 50-letnice igranja nogometa v Beli krajini močan nogometni turnir. V prvi tekmi so se domači igralci pomerili z velenjskim Rudarjem. Rezultat: 3 : 5 (2:3). V glavni tekmi pa so se številnim belokranjskim ljubiteljem nogometa predstavili igralci ljubljanske Olimpije in Mercatorja. Tekma ni navdušila, saj so zvezni ligaši slabo igrali in z malo več športne sreče bi Mercator lahko tudi zmagal. Na posnetku: prizor s srečanja med domačo ekipo in Vdenj čani. Spodbudno na začetku Na odprtem prvenstvu Novega mesta v hitrostnem » potapljanju in plavanju zmagali domačini Novomeški Klub za podvodne aktivnosti je pripravil 27. maja v Dolenjskih Toplicah tradicionalno odprto prvenstvo Novega mesta v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju. Z njim je več kot 30 plavalcev in plavalk iz Ljubljane, Kranja, Trbovelj, Maribora in Novega mesta počastilo dan mladosti in ostale letošnje jubileje. Tudi letos so Novomeščani prvenstvo dobro organizirali, tako da je bila dokaj zahtevna prireditev hitro končana. Trenerji so bili z nastopi PRVENSTVO UPOKOJENCEV 26. maja je bilo v Domu JLA v Novem mestu v organizaciji novomeškega Društva upokojencev IV. področno športno prvenstvo upokojencev Dolenjske. Udeležila so se ga društva iz Kočevja, Črnomlja, Stične in Novega mesta. Rezultati najboljših - streljanje: Kočevje 542 krogov, posamezno: Eržen (Novo mesto) 155 kro- fov; šah: Novo me?to 10 točk; alinanje: 1. Novo mesto; kegljanje v borbenih igrah: Kočevje 983 kegljev, posamično: R. Romih 420 podrtih kegljev. Naslednje igre bo organiziralo DU Kočevje. R. ROMIH i Rezultati - 50 m HP, ženske: 1. Zevnik (Novo mesto) 0:24,75; 50 m HP, moški: 1. Vohar (Novo mesto) 0:20,00; 100 m PP, ženske: 1. Draksler (Kranj) 1:00,98, 2. Čulig 1:01,05, 3. Ivanetič (obe Novo mesto) 1:01,50; 100 m PP, moški: 1. Strniša 0:49,00, 2. Markovič (oba Novo mesto) 0.54,09, 3. Vilhem (Ljub^ana) 0:56,20, 4. Vidmar (Novo mesto) 0:56,80; 100 m HP, ženske: 1. Aljančič (Kranj) 1:03,45, 2. Lipar (Novo mesto) 1: 11,00; 100 m HP, moški: 1. Vohar (Novo mesto) 0:50,36; 400 m H1, ženske: 1. Zevnik 5:11,10, 2. Ivanetič 5:19,60, 3. Lipar 5:36,40, vse KPA Novo mesto; 40 m PP, moški 1. Vohar 4:02,60 (nov državni rekord),. 2. Strniša (oba Novo mesto) 4:05,80, 4. Markovič 4:36,40, 5. Vidmar 4 52,00, 6. Potrč (vsi Novo mesto) 5:06,00; štafeta 4 x 100 m ženske: 1. DPD Kranj 4:07,00, 2. KPA Novo mesto 4:13,00; štafeta 4 x 100 m moški: 1. KPA Novo mesto 3:37,00, 2. DPD Trbovlje 3:52,00, 3. PD Maribor 3:55,00. Skupna uvrstitev: 1. KPA Novo mesto 150 točk, 2. DPD Kranj 77, 3. DPD Trbovlje 59, 4. DPD Maribor 54, 5. DRM Ljubljana 35 točk. J. P. Daniel Vohar - V Dolenjskih Toplicah kar tri prva mesta in nov državni rekord na 400 m. svojih varovancev zadovoljni, vsekakor pa gredo čestitke domačim tekmovalcem, ki so že na začetku letošnje tekmovalne sezone z dobrimi nastopi in rezultati dokazali, da so se v tako imenovani mrtvi sezoni dobro pripravljali. Ponovno se je izkazal obetavni Daniel Vohar, kije v disciplini 400 m postavil nov državni rekord, Toni Strniša pa bi najboljši dosežek v državi na 100 m kmalu izenačil. PAVLICU MEDNARODNA DIRKA Clan novomeškega AMD Lojze Pavlič se je 27. maja udeležil velike mednarodne motociklistične dirke v Banski Bistrici na Češkoslovaškem. Novomeščan je v izredno hudi konkurenci 44 tekmovalcev iz 11 držav odlično vozil (v kategoriji do 125 ccm) in zasluženo zmagal ter dosegel enega svojih največjih uspehov. Pavlič se je na letošnje dirke dobro pripravljal, tako da lahko poslej pričakujemo še več podobnih uspehov. »Dolenjski list« v vsako družino mm: spojina z z. ime ogljikom prejšnje križanke predalnik kožokrilei kruti rim. cesar Skupine mladih razbijajo vse po vrsti - Protesti? triiUe karta pri taroku Parižani in francoski sociologi so se pred časom srečali z nekim novim pojavom. Mladi fantje s šlemi na glavah in kiji ter drugim podobnim orodjem v rokah vdirajo v središče mesta in v nekaj minutah razbijejo trgovino s pornografsko literaturo, katoliško knjigarno, davčni urad. Nihče ne ve, česa se bodo lotili in kje. Pravijo jim les casseurs (razbijači), uvrščajo pa jih med anarhiste, ultra levičarje in podobne ekstremistične organizacije, čeprav so razbijači sami dali vedeti, da ne pripadajo nobeni organizaciji, da nimajo voditelja ne ideologije. So pač nekakšni uporniki brez razloga. Koliko je teh novodobnih Jamesov Deanov v Parizu, ni znano. Strokovnjai domnevajo, da je njih število od 200 do 300. Skupina je torej sorazmerno velika, zato je presenetljivo, da policiji še ni uspelo vtihotapiti mednje svojih agentov. Zanimivo je, da se je francoska zveza anarhistov javno odrekala kakršnikoli povezavi z razbijači. Sociologi se zatorej vse bolj nagibljejo k domnevi, da so razbijači vsega sita mladina, ki si v prostih popoldanskih urah privošči malce čudno zvrst zabave. ^ V sodni sobi majhnega okrajnega sodišča na Gorenjem S £ Štajerskem je pregledoval lepega jesenskega jutra sodnik - s poleg starikavega kanclista edini stalni uradnik na tem sodi- ^ £ šču - spise, ki jih je bilo danes rešiti. Opravka tu ni bilo h £ nikdar preveč in tudi danes je kazalo, da bo ves dopoldanski ^ 0 posel nekoliko kazenskih obravnav; razžalitve časti in vlaču- s £ garstvo, tisti redni prestopki pred okrajnimi sodišči, ki se pa ^ ^ tudi rešujejo tako redno in sumarično, kakor se otepe snop £ £ prosa, kadar je letina dobra. ^ 0 Sodnik v tem kotu, pozabljenem od drugega sveta, je bil J £ naš stari znanec, nekdanji adjunkt Pavel; od dne pa, ko se je ^ £ vršil oni burni prizor med njim in Vrbanojem, je minilo deset J * let. J Po tistem dogodku sta se razšla, vsak na drugo službeno 5 ^ mesto. Ančka pa, ločena od svojega soproga, je šla zopet za S £ točajko h Krači. ^ Ta dva moža si drug drugemu nista bila segla za vrat, £ J ampak končala vso stvar kakor navaden sodni spis. Vse, kar % J je bilo, je ležalo za njima takisto kakor končani sodni spisi v ^ J zaprašeni, umazani registraturi; srečala se od tedaj nista več, > £ odkar sta se uradno ločila v Grobljah, in zvedela sta drug o ^ 4 drugem le tedaj, kadar je bilo katerega ime v uradnem listu. J £ Vrbanoj je sedaj svetovalec pri majhnem okrožnem sodišču, ( * Pavla pa nahajamo tu v zapuščeni dolini gorate Štajerske. ^ £ »Dobro jutro, gospod sodnik!” zakliče mlad mož.pomo- ^ ^ livši glavo skozi vrata. £ „Ah, vi ste, gospod notar!” £ „Pojdete li na lov? “ t „Pojdem, pojdem, takoj po obedu; v krčmi se sestaneva! ^ £ Nekaj neumnih obravnav imam, pa vse to bo končano dopol- s £ dne!“ £ * „Da se vidiva!" $ „Zbogom!“ ^ * Sodnik pozvoni in veli vstopivšemu slugi, naj pokliče pi- ^ ^ sarja in stranke. Obravnaval je naglo, časih nekoliko nestrp- % J no, potem je dolgočasno narekoval zapisnik, sodbo pa pro- ^ 5 glasil po običajnem kopitu. Tako je odpravil stranke in,me- J J neč,da je že opravil svoj posel, velel pisarju: y * .Popoldne itak nihče ne pride; uredite te zapisnike in —“ ^ 2 „Še eno obravnavo imamo!“ deje pisar. ^ £ „Še eno? “ £ £ ?>Da, da! Nekovo pritepenko so privedli orožniki danes v ^ * jutru. Tu je neznanilo orožnikov!" ^ ^ ,Pojdite ponjo! To bo hitro pri kraju!" £ Ko odhaja pisar klicat slugo, da privede zaprto obtoženko, ^ ^ prebira Pavel ovadbo. Zdajci se strese in beročemu obtiči s J pogled na mestu, kjer je zapisano ime zaprte ženske. ^ * ,AnaVrbanojeva! AnaVrbanojeva!" jeca predse. „Ne,ne, * J toni mogoče! Bogzna, koliko jih je tega imena!" ^ * Pri tem ne opazi, da mu poselska knjižica, priložena ovad- N ^ bi, zdrkne na da. * < „Ana Vrbanojeva - Ana - Ančka!" deje vnovič in se ^ 4 prime za čelo. „Ne, ne, ona ne more biti, ne sme biti!" £ Vtem ugleda knjižico na tleh in jo hlastno pobere ter ^ l odpre, iščoč mesta, kjer je zapisano domovinstvo, doba in * £ vse tisto, kar mora nositi dandanes služeč človek črno na ^ j belem s seboj, ker se mu vendar ne more in ne sme več ^ J vžigati v kožo. J ,Ana - Ančka! Ona je!" vzklikne naglas in zatrepeče po ^ 5 vsem telesu. * £ Onemoglo se zgrudi v naslanjač in zre srepo predse. 5 Kako prepal je bil videti sedaj ta mož s svojimi globokimi * 0 gubami na licu in redkami, sivimi lasmi, ki so mu medlo ^ £ legali ob teme! ^ j Sedaj vstopijo trje: ženska, pisar in sluga. Zadnji obstane J £ pri vratih, pisar sede k mizi, ženska pa stopi pred zeleno £ < mizo, za katero sedi sključen v naslanjaču in strmeč vanjo - £ 4 sodnik Pavel. £ Bila je Ančka Vrbanojeva. Bledo, malone starikavo lice, ^ 5 obnošena, zanemarjena obleka, oguljena potna torbica, ki jo > je držala v rokah, rokavice z raztrganimi prsti — vse priča o ^ 4 nje bedi. Mraz jo trese in zavija se tesno v svoj šal, ki mu > J prvotne barve ni več moči zaslediti. Samo enkrat pogleda ^ 4 hlastno in boječe po sobi, potem upre svoje temno oko, iz ^ £ katerega še vedno sije nekdanji nepopisni žar, v sodnika pred * t seboj. ^ 5 Pavel sedi s hrbtom proti oknu in lica njegovega ni lahko £ J razložiti; tudi Ančka ga ne spozna. Šele ko začuje njega glas, ^ S ki pa je sedaj malone hripav in negotov, se stresne ter vnovič £ J pogleda sodnika; a tudi sedaj ga ne spozna. ? „Vaše ime? “ N J „Ana Vrbanojeva." < „Imate let? “ > J ,Enointrideset." . s t „Stan? “ $ S „Omožena." £ »Kje, kaj je vaš soprog? ” ^ S Toženka se nekoliko obotavlja, a potem reče povešenih S £ oči: »Uradnik je( J , Kako v uradnik? “ ' S Zopet premišlja. Zdajci pa se trmoglavo, uporno vzravna ^ £ in potegne šal še tesneje okolo ramen. ^ „C. kr. sodni svetovalec je," reče trpko. ^ £ Pavel se ne zgane, pisar pa obsedi odprtih ust in pozabi ^ J pisati dalje. Strmeč pogleda sodnika, ali morda tudi ta ne ^ J dvomi več o očiti blaznosti te zatoženke. * ^ .Zakaj niste pri njem? “ vpraša sodnik mimo dalje. ^ 4 Hotel je - moral je zvedeti vse, vse zgodbe zadnjih desetih J 5 let v življenju te ženske, dasi mu je bilo, kakor bi si zasajal * J pri vsakem vprašanju oster nož v meso. Da, vest, vest! Sedaj ^ < je čutil, da jo še ima! . J „Ločila sva se.” * „Sodno?" * £ „Ne, ne, kar tako - prostovoljno." ^ # „Ali vaš soprog zna za vas? “ * £ ,Men da ne," deje ona z bridkim zasmehom. ^ £ »Kaj ste sedaj? S čim se bavite? " > £ »Točajka sem." s J »Točajka brez dela? " J P »Da, brez dela.“ S TTTrirmTrrrrr ^prgišče misli homerjev bitnost Ista risba se drugače vidi iz zraka, drugače s hriba (levo spo^ Desno je posnetek iz letala. bojetnost tantalova h ti tekoča voda določeni delež Skrivnost ni zapletena OBETAVNE VESTI - Kar tri velike tovarne avtomobilov so napovedale proizvodnjo avtomobilov, katere bo poganjal namesto bencina alkohol. Prednosti takega pogonskega goriva so predvsem v čistejšem izpuhu, manjši porabi in v možnosti, da gorivo vsakdo pridela v domači državi. Pri nas bi takšni avtomobili verjetno močno olajšali promet. Dolenjci bi ostre kapljice ne skurili lahkega srca. PLAČILO PA ... - Ameriški senator Daniel Inouye je izzval pravi vihar ogorčenja, ko je razkril, da imajo uslužbenci Interameriške banke čudovite plače. Za primer je navedel nekega uslužbenca, ki dobi na leto 73 tisoč dolarjev (okdi 1400000 din), medtem ko zasluži senator občutno manj. Za nameček pa omenjeni uslužbenec nima drugega dela, kot da šili svinčnike, polni vreče z vodo in opravlja podobna drobna gospodinjska opravila. BISTRA GLAVA - Afganistanec Sayed Salal je presenetil pedagoge: z osmimi leti starosti se je vpisal na ameriško vseučilišče v Seattlu. V letu in pol je obdelal obsežno učno gradivo, katerega se trde glave učijo običajno več kot 12 let. portugal- agencija Kako so pripadniki neznane južnoameriške civili; ustvarili nenavadne risbe na planoti Nasca? Skrivnostne risbe, zarisane v načrtovali in nadzirali pri1 peščena tla doline Nasca, že lavi s hribov, ne pa iz zra' dolgo mučijo zgodovinarje, nič višin. Na hrib pa so lahko f manj pa številne pripadnike no- brez letal, ve znanstvene veje astroarhedo-gije, o kateri pa uradna znanost noče nič slišati, ker je predmet njenega raziskovanja hudo sumljiv. Astroarhedogi se namreč ukvarjajo z odkrivanjem materialnih dokazov o obisku nezemeljskih bitij na našem planetu. Prav v risbah na ravnici Nasco so videli enega od njih. Več deset metrov dolge risbe prikazujejo fantazijske in resnične živali, vzorce in linije. Zaradi sorazmerno velikih razsežnosti jih je mogoče najlepše videti iz zraka. To dgstvo je zavedlo nekatere, da so menili, kako so risbe načrtovali z namenom, da bi jih opazovali iz velikih višin. Vzniknile so verjetne in neverjetne teorije. Med drugim je nekdo vsestransko podprl lastno zamisel, da so starodavni graditelji pri izdelavi skrivnostnih risb uporabljali prve balone. Seveda so bili dokazi preskromni, da bi ganili strogo znanost Nič manj zagreto se ni lotil uganke iz doline Nasca zdaj že razvpiti Erich von Daeniken. Zanj so predstavljale razpoznavna znamenja za visoko razvita bitja, ki so poznala izjemno tehnologijo. Najpreprostejše razlage se ni domislil nihče, dokler ni slava črt in risb iz Nasce prodrla daleč okoli. Gre za preprosto optično zadevo. Liki so močno iztegnjeni, če jih gledamo navpično iz zraka, gledani z bližnjega hriba pa so v normalnejših razmerjih. To kaže, da so skrivnostne risbe kljub vsemu le čeika pritrdilnih PREČENSKI ZRAČNI VETERAN površina Kadar je lepo vreme in so zračni tokovi ugodni, je na letališču v Prečni vse živo. Motorni piloti, jadralci in mehaniki potegnejo iz hangeija malo eskadriljo Dolenjskega letalskega centra - v kotu ostane le utrujeni veteran PO 2, motorni dvokrilec, ki nosi ime po svojem konstruktorju Polikarpovu. Letalo zasluženo počiva, čeprav ima v rezervi še nekaj ur letenja. Nekaj več kot deset ur bo njegovo srce, motor EM 11 D, še tdklo, potem pa mora za vedno obmirovati. Z njim se bo zaključila življenjska pot najstarejšega za letenje še usposobljenega letala ne samo na Dolenjskem, ampak v vsej Sloveniji. Nekdanji novomeški Aeroklub je letalo PO 2 dobil prenovljeno in okrepljeno z zvezdastim motorjem leta 1960. Ko je letalo priletelo k nam, je imelo za seboj že preko 2000 ur letenja, nakar je pod ddenjskim nebom preletelo še 2223 ur. PO 2 je služil za vse namene: v njem so se učili pilotskih spretnosti motorni piloti, vanj so se povzpeli padalci za skoke, vleklo je jadralna letala v višave. Včasih je po napornem opravilu letalo še prav nemilo pristalo na travniku ob Temenici; enkrat se je pdet končal celo s pristankom na hrbtu. Nekdaj je bilo vojaško letalo iri je služilo za kurirske posle ter za izvidovanje. Sam model je precej star; Polikarpov ga je skonstruiral že okdi leta 1926. Za dolenjskega zračnega rekorderja so se že pozanimali predstavniki jugoslovanskega letalskega muzeja v Beogradu. MiM Čez materino mleko ga1; — Dojenje se spet uvel ja” Nobenega dvoma ni vefr * dojenčka je najbdjše na Sr materino mleko; nobena $ no pripravljena hrana ga more nadomestiti. Tak jej’ sklep ameriške pediatrične demije, ko je v začetku let® njega leta pripravila posek* priporočilo vsem materam,' zavržejo stekleničko in dajo1' jenčkom svoje prsi. Hranjeli po stekleničiti priporočajo^ primem, ko dojenje zares1 mogoče. Ameriški pediatri tudi zalivajo, naj materam, ki de$ omogočijo med delovnim ® som podojiti otroka. V ta r,: men naj bi po tovarnah ustanovaih uredili posebne pl store. Prav tako naj bi v por nišnicah omogočili matei dojiti otroke takoj od roji naprej. Pediatri v priporo« ugotavljajo, da je potret otroka dojiti takrat, kadar s zahteva, ne pa ga siliti na toč ddočen urnik dojenja. S tem ko so dojenju < ponovno veljavo, upajo, da J razvitemu svetu, kjer pri hraw nju otrok že opuščajo ume*1) hrano, sledil tudi tretji sve*,( revnih deželah sveta se je st^, nička z dudo uveljavila | simbd blaginje in mater«, otroke dojile le, če so prerevne, da bi lahko kupo'; umetno pripravljeno hran0 dojenčke. niso mogli najti niti raziskovalci, dokler jim ni skrivališča pokazala »hči” ranjene samice. Opica je ves čas pomagala svoji materi, jo gla-dela, odganjala muhe od njenih ran.' Peti dan po napadu je stara samica poginila. Nasilna skupina Kasakela je tako sčasoma nagnala strah v kosti manj bojeviti skupini in postopoma prevladala nad celotnim ozemljem. To je bil prvi primer znanstveno opazovanega prevla-danja ene skupine nad druga Jane Goodall že dvajset let proučuje šimpanze v naravnih pogojih - Nasilje in kanibalizem med primati — Velika podobnost s človekom »Šimpanzi so bolj človeški kot ^uge živali. Razumevanje njiho-ef3 življenja in navad nam lahko Pomaga razumeti nas same,” je Opisala raziskovalka Jane Goodall v obsežnem zapisu o teh afriških °P^h. Ko primatom nadeva člo-ke lastnosti, žal, ne misli samo na njihovo družabno življenje, raz-'llt® možgane in anatomsko podobnost, ampak tudi na nasilje, v°jne, ubijanje. Prav slednje je odkrila v novejšem času, ko je nadaljevala dvajsetletno raziskovanje šimpanzov. Jane Goodall se pri raziskovanju ni zadovoljila z ujetimi živalmi v laboratorijih, ampak se je večkrat zaporedoma podala v tanzanijski narodni park Gombe, ki leži ob jezeru Tanganjika. V naiav-nem okolju je opazovala te zanimive živali, sledita njihovim se-Varn, življenju, rojstvom in smrtim. Izdelala je celo rodovnik stilih šimpanzjih družin. Ob jezeru le v dveh desetletjih nastalo pravo raziskovalno središče, katerega dedovanje je bilo ogroženo le v času, o so v Tanzaniji divjale gverilske človekom. Sestava šimpanzovih možganov je presenetljivo podobna sestavi človekovih, prav tako pa so anatomske in biokemične podobnosti izredne. Zdravniki celo menijo, da bi človeku v sili lahko dali pri transfuziji tudi šim-panzovo kri. Življenjska doba šimpanzov sega od 40 do 50 let v naravi, medtem ko je v ujetništvu nižja. Samica skoti mladiča le vsakih šest let Ponovno se obreji pred pretekom te dobe le v primeru, da mladič pogine ali če se skoti mrtev. Življenjske dobe se potem menjajo podobno našim: do petega leta otroštvo, nato do štirinajstega dozorevanje, do petintridesetega zrela doba in nato starost Šimpanzi med vsemi bitji na svetu uporabljajo največ predmetov kot orodje, če seveda izvzamemo človeka. Raziskovalci so zabeležili tudi, da se živali pri lovu organizirajo in si delo razdelijo. BOJAŽELJNI V zadnjih letih raziskav se je Jane Goodall odločila, da posveti več pozornosti nasilju. Že prej je večkrat opazila, da med šimpanzi nenadoma izbruhne nasilje, vendar so spopadi trajali le minuto ali dve, nato pa so primati mirno živeli dalje. Da bi se pripadniki iste skupine pri takih spopadih resneje poškodovali, ni nikoli opazila. Povsem drugače pa je bilo, ko je začela opazovati izbruhe nasilja med pripadniki dveh različnih skupin. Na opazovalnem območju sta živeli skupini Kasakela in Kahama. Vsaka skupina je imela začrtano svoje območje in le redko je šimpanz ene skupine zašel na ozemlje druge. Občasno sta se skupini srečali na mejah, vendar so srečanja minila le ob silnem vpitju in bobnanju po drevesih. Lepega dne pa so stvari krenile drugače. Skupina štirih šimpanzov je začela vdirati na ozemlje Kaha-mov. Od časa do časa je zajela posameznega samca in ga neusmiljeno pretepla. Simpanzovi udarci niso nedolžna stvar. Odrasli primat ima v šapah trikrat več moči kot odrasli moški Raziskovalci so poskušali pomagati pretepenim samcem, vendar je bila njihova pomoč neuspešna. Zaradi ran od strašnih udarcev so vsi poginili. Posebno zanimiv primer so zabeležili, ko so k nasilju nagnjeni pripadniki skupine Kasakela napadli samico iz skupine Kahama in jo strahotno pretepli. Samici je nekako uspelo ubežati in se skriti v grmovju. Zaradi hudih ran ni mogla niti hoditi. Nekaj dni je Se bolj kot vojne med skupinami pa so raziskovalce presenetili primeri kanibalizma. Med opazovanimi opicami so najprej zabeležili skrivnostno izginotje novorojenih mladičev, vendar so menili, da so mladički ali padli materam iz objema ali pa se že rodili mrtvi. Slučaj je pomagal, da so odkrili, kam izginjajo mladiči. Starejša samica z imenom Passion je napadla mlajšo samico z mladičem, ji ga iztrgala in naročja in ga ubila, nato pa plen družno pojedla s svojima nekaj večjima mladičema. Raziskovalci so Passion skrbne-je opazovali. Kmalu so jo zalotili pri enakem početju. In kar je bilo še najbolj zaskrbljujoče, opazili so, da je začel napadati samice s pravkar rojenimi mladiči že tudi večji Passionin mladič. Vsa družina stare samice je bila podvržena kanibalizmu. Raziskave so v teku, zato še ni mogoče zdaj povedati, ali se bo navada žretja mladičev trdneje usidrala med šimpanzi v Gombeju. Vsekakor pa so že dosedanja odkritja presenetila. PROTI TATOVOM - Trgovce bdi glava zaradi številnih tatvin v velikih trgovskih hišah. Na razne načine poskušajo omejiti krajo, vendar zaenkrat brez večjega uspeha. Neddgo tega jim je dal nekaj upanja neki psiholog, ki predlaga, naj bi med glasbo, ki ves čas igra v trgovinah, vnesli šepetana sporočila »Nočem krasti!“, ,.Nisem tat!“ ipd. Nekateri se boje, da bi pritajeno šepetanje ne delovalo drugače in bi se nič hudega sluteči potrošnik domislil, da je do blaga mogoče priti tudi drugače kot z denarjem pri blagajni. Psihologija je zapletena stvar. Pariški vandal pri delu. Ali razbija zaradi ddgočasja ali iz protesta? Prekratek delovni dan Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice (Tatvine in) vlomi na jako predrzni način postajajo vedno pogosteji, in soditi je, da so hudodelci ali iz bližnje Hrvatske, ali pa cigani, vsekako pa je smatrati, da so to dobro organizirane tdpe, ktere bodo le dobro uredje-ne straže ugnale. Slavno okrajno glavarstvo novomeško je vsled tega odredilo do županstev naslednje določbe v strogo izpolnitev. V vaseh z raztresenimi hišami mora vsako noč od 10. ure zvečer do 4 ure zjutraj sleherna deseta hiša dati po jednega nočnega in požarnega stražnika. V vaseh z gosto naseljenimi prebivalci zadostuje na 20 hiš en stražnik. Župan bo ddočl tudi zanesljivega občana, ki bo nadzoroval, ako se ta ukaz točno izvršuje. (L u c h e n i), znani morilec naše cesarice, se je hotel te dni umoriti v ječi, ker mu je menda predolgočasno, ali pa ga je začek vest peči. Nadalje poročajo listi, da seje Lucheni že večkrat poskusil umoriti, a še nikdar se mu ni posrečilo. Še preden pa sta bila zunaj, se je razlegel indijanski krik in hkrati je zagrmela salva. Nato je nenadoma vse utihnilo in vojakov ni bilo nikjer več videti. Samo tiho stokanje se je slišalo z brega. Mabel in Stezosledec sta se zaman ozirala. Le nekakšne plazeče sence je Natty zagledal v mraku, ki so jima po vsem videzu hotele odrezati povratek v trdnjavo. Nato ji je Stezosledec pripovedoval o pohodu, ki je bil zelo uspešen. On in Velika Kača sta bila oglednika, in ker sta opravila svoj posel, sta se prej vrnila. Ko je končal s pripovedjo je stopil k strelni lini. Čakalo ga je razburljivo iznenadenje: pravkar sta k bregu pristajala dva čolna in nato so iz njiju poskakali vojaki. Planil je k vratom in Mabel za njim. 1»0TA IN STlt? Rezina kruha po 900 dinarjev Medtem ko je 85-letna Marija Priselac Romki za otroka rezala kruh, ji je druga z nočne omarice vzela denar — Kaj je na hodniku iskala Dragica Hudorovac? Dragico Hudorovac, ki šteje 41 let stanuje v Žabjaku, je senat novomeške enote temdjnegp sodišča Novo mesto obsodil na 1 mesec zapora, ker je februaija lani na Drski 85 - letni Mariji Priselac iz ročne torbice, ki je bila na nočni omarici, vzela 900 din. poročajo NAD STEKLENINO - Novomeški miličniki to 25. maja okoli poldneva pridržali do iztreznitve 27-letnega Slavka Nediča iz Novega mesta, ker je razgrajal in razbijal steklenino v bifeju na Otočcu. Mimogrede je nadlegoval tudi goste. Sodnik za prekrške čaka tudi 35-let-nega Ljubljančana Mehmeda Džaku-liča, Id te je razživel v gostilni na Križišču v Sevnici: razbijal je kozarce in se neprimerno vedel. NAŠLI SO JO V KRKI V Krki, za Otočcem, so 25. maja našli utopljeno 70-letno Ano Seni-čar iz S molenj c vasi. Iskali so jo od 2£ maja, ko je odšla z doma. Dragica Hudorovac je na glavni obravnavi trdila, da še nikoli v življenju ni kradla in da še nikdar ni niti s pol koraka stopila v Priselčevo hišo na Drski. Stvar pa je po mnenju senata potekala tako, da je 85-letna Marija Priselac rezala v kuhinji kruh za otroke Romke Veronike Brajdič-Lemone, ki je takrat stala na kuhinjskih vratih. Ko je Priselčeva Bajdičevo pospremila na hodnik in do vhodnih vrat, sta na hodniku kot iz neba zagledali Dragico Huddo-rovac. Romki sta stanovanje zapustili skupaj. Sodišče je menilo, da je morala nekaj trenutkov za Brajdičevo v stanovanje vstopiti Dragica Hudorovac, z nočne omarice je vzela 900 din, nakar so se v hodniku po naključju srečale obe Romki in Marija Priselac. Po romskem odhodu je Priselčeva tudi ugotovila, da ji je izginil denar. Na glavni obrav- navi Priselčeva ni natanko prepoznala Veronike Brajdič— Lemone in Dragice Hudorovac, zato pa je Lemona dovolj prepričljivo povedala, da je v stanovanje vstopila in mamko za VLAK V KONJSKO ČREDO Potniški vlak Kadovec-Ljubljana je 27. maja ob 18.30 pri predora na Lazah zadel v čredo konjev, ki so se brez nadzorstva pasli ob tirih. Konji so bii last Iva Lavrinoviča z Radohe. Trije konji so poginili že pred predorom, dva pa sta obvisela na motorki na ogrodju za čiščenje proge. Železničarji so trapiš odstranili, ko so pripdjali iz predora. Od sedmih konj sta dva ostala živa. Vlak je imel zaradi nesreče 15 minut zamude. So morda obsodili jasnovidca? Hajrudin Zukič, ki je bil v času neke tatvine (tako trdi) daleč od Krškega, je natančno vedel, koliko in kakšen denar so ukradli njegovemu delodajalcu Mojster Kos tič je po izginotju tisočakov najprej sumil vse sodelavce, ko na Zukiča no tatvini ni hilo več Senat temdjnejp sodišča Novo mesto je obsodil 21-letnega Hajradina Zukjča iz Hrustovega pri Sanskem mostu na 8 mesecev zapora, ker je septembra lani v Leskovcu pri Krškem vstopil skoz odprto okno v staro šolo in vlomil v zaklenjeno garderobno omaro Dragoljuba Kos tiča. Iz Mač mu je vzel za 5.000 din bankovcev po 500 din. Poleg tega je senat Zukiču dokazal, da je prav tako septembra lani v samskem domu SGP Pionir v Krškem vzel Janku Viliču iz nezaklenjene sobe novo obleko iz jeansa. Oblačilo je bilo vredno 1.000 din. Zadeva niti ne bi tula preveč zanimiva, ko ne bi Zukič med preiskavo obeh nečednosti priznal, na glavni obravnavi pa zanikal. Hajrudin Zukič je namreč trdil, da sta ga k začetnemu priznanju z gumijevkama prignala miličnika, ki sta ga prijela in priprla. Ukrep da je bil tako učinkovit, da je dva dni kasne- REŠILI SOSEDOV HLEV V nedeljo je zagorelo gospodarsko poslopje Franca Zupančiča na Babni gori pri Vel. Grabnu. Ogenj je stavbo uničil do tal, škode je za 30.000 din. Ogenj, ki je ogrozil tudi Zupančičevo stanovanjsko hišo in sosedov hlev, so pogasili žužem-berški in novomeški gasilci. Vzroka požara še niso ugotovili LIMONE PREŽIVELE Andrej Kowčič iz Bukoška je 23. maja peljal tovornjak od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Korenitki je zapeljal na bankino, vozil po njej več metrov, zapeljal spet na cettišče, pri čemer pa je tovornjak zaneslo. Prekucnil se je na bok in zdrsel na travnik. S tovornjaka to te razsule limone, Id to jih potem preložili na drug tovornjak. Gmotne škode na pločevini je b3o za 50.000 din, dragocenemu vitaminu Cin vozniku oa ni bilo nič. KLASIČNA TRAKTORSKA NESREČA V ponedeljek se je smrtno ponesrečil 38-letni Anton Rus iz Gor. Dobrovice pri Gradacu. S traktorjem, na katerega so bile pripete grablje, je grabil seno. Ko je s traktorjem zapeljal na strmo pobočje, se je stroj prevrnil in pod seboj pokopal Rusa. NEVARNO PRIBLIŽEVANJE V četrtek se je začelo kaditi ob ograji »Podgorja” v Šentjerneju. Ogenj se je nevarno bližal deskam v poslopju. V tovarni je takoj začelo biti plat zvona, organizirali so gašenje in preprečili škodo. Ugotovili so, da se je ogenj začel širiti s smetišča, kjer je ena od čistilk zakurila odpadke. je vse priznal tudi sodniku za prekrške, čeprav ga ta ni tepeL Priznal da je pod vplivom začetnih groženj. Po mnenju senata pa se je vsa stvar dogajala nekako takole. Zukič je delal kot nekvalificirani delavec pri zasebnem zidarskem mojstru Dragoljubu Kostiču. S še drugimi delavci sta stanovala v stari šoli v Leskovcu. PO DOLENJSKI DEŽELI • Pred dnevi je bil tat na delu v stanovanjskem naselju delavcev na gradbišču jedrske elektrarne v Krškem. Nekemu Miru-ku, ki je spal v baraki z denarnico pod vzglavnikom, je nepridiprav izmaknil 15.000 din, zaslužek, ki ga je Mirko prejel dan poprej. Tatovi očitno vedo, katera dolenjska podjetja nimajo 80-odstotnih osebnih dohodkov. • Zagrebčanki Štefaniji Pavlič, ki se je v nedeljo namakala v .Čateških Toplicah, je z avta nekdo snel registrsko tablico. Storilca iščejo med lastniki avtomobilov, ki imajo parne številke. Pol dela je že opravljenega. • Pred dnevi se je 15-letni Branko G iz Skrjanč pri Mirni vračal na kolesu iz trgovine v Trebnjem proti domu. Pri Hudejah to ga uttavile tri Romke. Dve sta ga sneli s kolesa, tretja pa mu je iz cekarja vzela 930 din. Trojka jo je nato s spodrecanimi krili ubrala čez drn in stm. • Ob zadnjem krajcu se je nekdo s stolom polotil stekla na samopostrežnici „Dolenjke" na Kristanovi v Novem mestu. Ropotanje steklenine je slišal Dušan P.,- ki se je ob tisti uri vračal domov, ter s svojo navzočnostjo odpodil tatu. Pa naj še kdo reče, da ni včasih zlata ura tudi pozna ura! sočakov najprej sumu vse sodelavce, ko pa Zukiča po tatvini ni bilo več na delo - odšel je po zasebnih opravkih v Ljubljano in naprej v Bosno - se je sum osredotočil nanj. S preverjanjem datumov so najprej dokazali, da je denar in tisto oblekico iz jeansa kljub navidezni nenavzočnosti (Ljubljana in Bosna) lahko ukradel tudi Hajrudin Zukič. Zelo zgovorno za sodbo pa je bilo tudi dejstvo, ,da je Zukič, ki še zdaleč ne velja za strahopetneža, tatvini in vlom najprej pod „pris3o” priznal, na gavni obravnavi pa zanikal. . Precej zanimivo je bilo tudi vprašanje, od kod naj bi Hajrudin Zukič, ki je bi, kot je trdil, v času tatvine v Ljubljani in v Bosni, na postaji milice in kasneje pri preiskovalnem sodniku natančno vedel, da je delodajalcu Kostiču iz garderobe nekdo ukradel 5.000 in ne morda 6.000 dinaijev. Prav je povedal tudi to, da so bili bankovci v kosih po 500 din. Prenos misli? Je Zukič jasnovidec? Hajrudin Zukič je bil med služenjem vojaškega roka že obsojen za radi tatvine orožja. V AVTOBUS PO GLASBO V noči na petek je bilo na železniški postaji v Krškem vlomljeno v Sapov avtobus, ki ga je tam čez noč pustil voznik Jože Lapuh. Nepridiprav je vlomil skozi zadnja vrata, vse razmetal, na koncu pa se je moral zadovoljiti z osmimi magnetofonskimi trakovi. Poročil, s kakšno glasbo so bili posneti, ni, čeprav bi ta podatek morebiti lahko pomagal preiskavi. ZAPRLA POT MOTORISTU BREZ ČELADE Anica Škiabec z Breg je 25. maja ob 21. uri peljala z avtom od Bizeljskega proti Brežicam. V brežiškem knžišču je gorela zelena luč, Škrabčeva je zapeljala naprej in začela zavijati v levo proti Čatežu, ko je nasproti z motorjem pripeljal 46-letni Jože Sečen iz Sel pri Dobovi. Škrabčeva je Sečnu zaprla prednostno smer. Motorist je bil hudo ranjen. Še isti večer je Sečen, ki se je peljal brez zaščitne čelade, v brežiški bolnišnici podlegel poškodbam, ki so bilenajhujše prav na glavi. košček kruha (za otroka) prosila sama. Ko je namen dosegla, je na tujem hodniku nenadoma zagledala Dragico Hudorovac. Med drugim je slednja (kljub izjavi, da ni nikoli kradla in nikoli prestopila praga Prišelče-ve hiše) dopustila možnost, da se je le srečala z Veroniko Brajdič-Lemono. Krog je bil sklenjen. Kakorkoli že, mati Priselčeva so lahko ugotovili, da je rezina kruha včasih po 900 din. VLOMILSKA NOC V BREŽICAH V noči na nedeljo so v Brežicah vlomili v fička Stanka Glogovška, ki je avto parkiral pred stanovanjskim blokom. Zmikavt je avto razmetal, s seboj pa je vzel termometer in števec. -Z vročino ali mrazom je bil nekako povezan tudi drugi brežiški avtomobilski vlom. Iz avta Milana Zagoriška je nekdo vzel suknjič, oblačilo so potem našli v Ulici 21. maja. — Dokaj normalen vlom pa je doživel avto Brežičanke Mire Kuševič: ddgoprstnež je vlomil, nič našel in odšel praznih rok. UMRL MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO V Kanižarici se je 24. maja zvečer smrtno ponesrečil 56-letni Jože Pečjak iz Kočevja pri Črnomlju. Pečjak se je pripeljal s kolesom od Doblič v križišče v Kanižarici Po prednostni cesti je takrat z osebnim avtom pripeljal Viktor Zupančič iz Črnomlja. Kolesarja je opazil na zelo kratko razdaljo, zadel gaje in zbil na tla. Pečjak je med prevozom v bolnišnico umrl. ZASPAL NA PLOČNIKU Krški miličniki so 24. zvečer pridržali do iztreznitve Osmana Muhe-rina, ki se je močno opil in omagal na Cesti 4. julija. Povprek je legel na pločnik in zaspal. Za primernejše prenočevanje so poskrbeli možje postave. Zelo vroča gasilska sreda Malomarno kurjenje na belokranjskih steljnikih — Iskra padla na žaganje 23. maja dolenjskim gasilcem ni bilo prizaneseno. Dopoldne so metliški gasilci gasili steljnik med Jugorjem in Škemljevcem. Ramen je zajel okoli 15. hektarov stdjnikov in grmičevje. Gasilcem so pomagali vaščani. Sumijo, da so požar zanetili neprevidni pastirji. Obilo dela s steljnikom med Drežnikom in Sečjim selom so imdi viniški gasilci. Plameni so zajeli 3 hektare stelje in grmičevje. Kaže, da je zagordo zaradi malomarnega kuijenja. Novomeški gasilci in kolegi z Dvora pa so morali v Novdes na Dvor, kjer je popoldne začelo goreti v kurilnici. Pri gašenju so jim pomagali Novole^ovi delava. Uničena je električna napeljava. Kaže, da je ogenj zanetila iskra, ki je padla na odpadke in žaganje. Skoda še ni ocenjena. OB MOTORČEK - Jože Petan iz Dolenje vasi je 19. maja zvečer parkiral pred Pintaričevo gostilno v Dolenji vasi kolo z motorjem, vredno 8.000 din. Ob 22. uri, ko se je hotel z motorčkom odpeljati domov, je ugotovil, da je to storil že nekdo drug. GOREL GOZD 17. maja je okoli 18. ure začelo goreti v gozdu Velike Drage pri Vranovičih. Ogenj je uničil podmladek na 8 arih gozda Jožeta Željka iz Vojne vasi. Zagorelo je zaradi kurjenja smrekovih vej, Željkovi so čistili smrekove veje in odpadke zažgali. Ko so odšli, je v gozdu še tlelo. SMRT, PAŠA ZA OČI? — V sredo, 23. maja, je Milan Kozole s Senovega med prehitevanjem tovornjaka v nepreglednem ovinku pred Boštanjem čelno trčil v drug tovor rnjak. Kozole je v zveriženi pločevini umrl. Na tem mestu je to letos že draga smrtna žrtev. Žalostni dogodki pa so vse * prepogosto tudi „paša za oči” vse številnejših firbcev. Tako je bilo tudi tokrat. Nesreča se je pripetla nekaj po 13. uri. Bi morali nekateri Jia tej sliki morebiti biti na svojih delovnih mestih? Ribe mrtve, krivca ne bo _________________________I__________________________ V potoku Kobila pri Šentjerneju je postrvi nedvomno pomorila gnojnica — Žal analiza ne določa kršiteljev Senat novomeške enote temdjnega sodišča Novo mesto £ razsodil, da 554etni Marjan Jerde iz Šentjerneja ni iz malomarno^ onesnažil gojitvenega potoka Kobila. Jerde naj bi septembra 19?' iz greznice v potok spustil velike količine amoniačmh in dušični snovi, ki so pomorile okoli ISO potočnih postrvi in ustrezen dd® ribjega prirastka. Škode je bilo za nekaj več kot 8.500 din. ' Sodišče je na prvi stopnji ugotovilo, da je Jerde ob popravljanju pokrova greznice delno izpraznil fekalije, ki škodijo ribam, v potok. S tem da je povzročil ribji pomor. Obsodili so ga na 1.000 din kazni. Jerele se je pritožil in trdil, da je na odtočnem jašku svoje hiše, ki stoji ob potoku Kobila, takrat samo zamenjal leseni pokrov z betonskim. V potok da ni izpustil prav nobenega gnoja, njegova kanalizacija ima normalen tok, ki rib nikoli •ni ogrozil. Ua so bile ribe zastrupljene s človeškim ali živalskim blatom, je neizpodbitno ugotovila analiza. Stvar todišča je bila samo odločitev, ali je postrvi zastrupil z neodgovornim ravnanjem Marjan Jerde ali pa kdo drug. Dejstvo je, da je tik Jerdetove kanalizacije neurejen javni prostor, kjer ljudje iz bližnje in daljne okolice perejo cisterne, v katerih je bila gnojnica, odlagajo odpadke, v sušnih dneh pa vode tam sploh ni. Ko voda presuši, poberejo ribe race. Jerde je izpovedal, da ve, da je Kobila gojitveni potok in da se že zaradi tega ne bi upal spustiti v potok gošče iz gnojnice. Poleg tega je ena od prič trdila, da so ribe poginile tudi nad Jerdetovim kanalom, ob potoku navzgor proti Brezovici, kjer da so ljudje tudi prali sode in tistgme, umazane od gnojnice. Skratka, Marjan Jerele je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen, predvsem zato, ker se ni dalo ugotoviti, ali je tistih 150 postrvi in precej zaroda ugonobila gnojnica iz njegove greznice. Enako morilsko možnost je sodišče moralo dopustiti tudi javnemu pranju gnojiščnih cistern pod njo in nad njo, še posebej, ker od Jereletove greznice do potoka niso našli sledov kakršnegakoli Pe važanja gnojnice. Na vprašanje, zakaj je v Koti*1 spet poginilo nekaj sto rib, sp*1 enkrat ni odgovora. ZANIMANJE ZA ELEKTRIKO Minuli teden je na novomeškem območju izbruhnilo tatinsko zanimanje za električne stroje. Na Suhorju je bil Branko Puljak ob dektromotor s priključnim kablom in rezervnim jermenom, v trebanjskem Trimu je izginil varilni aparat z 10 metrov dolgim kablom, s pol tovorne ga avtomobila pred motelom v Trebnjem pa so zmikavti odnesli Jožetu Hsovcu iz Vavte vasi brusilni stroj znamke Bosch, vreden 7.200 din. STRELJALI NA LOVCA V soboto zgodaj zjutraj sta * Franc Zalokar, član lovske družil Raka, in Avgust Bortič, član lov# družine Store,. odpravila na lov 1 Krakovski gozd. Avto sta parkira*1 pri Križišču, nato pa peš šla do ja**’ kjer sta se postavila na prežo. Ko tako stala okoli tri ure, je malo pre šesto proti Zalokarju počila Kil«1* la je tudi krogla. Lovca sta opa^* dva možaka, ki sta hitro zginil«! gozd in še nekajkrat ustrdila J*otl lovcema, ki sta odhitda proti avl* Tam je proti njima še enkrat poč**^ Strdjanje sta lovca prijavila mili*1 kom, ki so ugotovili, da so 09 Zalokarja in Borsiča streljali z n»1 če ne odpravili vrsto težav Področju stanovanjske izgradnje. OlemK00 -*e orgaruzaciiska spre-Usb • V bivšem Dominvestu in Pri n°v'tev Zavoda za planiranje pa nesla ugodne spremembe, vendar za v2313 ^ šibke kadrovske zasedbe seb n* kos vsem nalogam, po-Za I*0 5e zat0> ker se vsem mudi. «av>jena je tudi nova oblika do-g^rjanja pri družbeno usmerjeni ie h ■ stanovanj in sosesk, vendar Zah ^ *** tem wsta nedorečenih ®v in stvar prepočasi napreduje. lQa ed neuresničene, a zapisane na-pn ,s°di sporazum o enotni politiki v„ . “deljevanju stanovanj ali stano-kreditov v delovnih orga-nj^jah, zato se še vedno srečuje-z različnimi merili, po katerih je o POSLOVNIH REZULTATIH Zh o bi*- i združenega dela novomeške inske skupščine in občinski možno v posameznih kolektivih priti do stanovanja ali posojila za gradnjo. Vse to pa zaposlene postavlja v neenak položaj in vzbuja nejevoljo. Prav tako prehod na ekonomske stanarine ostaja na papirju, ker je znano, da po novem te stvari ni več možno urediti z administrativnim ukrepom, ampak je potrebno nove cene oblikovati na osnovi dogovarjanja s hišnimi sveti, delegacijami in drugimi samoupravnimi organi. Kajpak zahteva to delo nemalo truda in časa, doslej pa se ga še nihče ni resno lotil. Celotna obširnejša stanovanjska gradnja, ki je po dveletnem premoru v novomeški občini prav zdaj dobro zastavljena na štirih- konceh, je po- stavljena pod vprašaj, če-bo tudi stanovanjski dinar zapadel pod ukrep, po katerem je možno v letošnjem letu samo 19 odstotkov bančnih sredstev več kot lani nameniti gradnji stanovanj. V novomeški temeljni banki je denar na razpolago, sklenjeni so sporazumi, toda ... Komunisti s področja stanovanjskega gospodarstva menijo, da so stabilizacijski ukrepi sicer potrebni, da pa stanovanjski dinar ne bi smel biti prizadet ali pa naj bi bil vsaj zadnji na listi dejavnosti, katero novi predvideni ukrepi zadevajo. Zaradi nagle rasti industrije in potreb po kadrih tudi v družbenih dejavnostih se lahko v nasprotnem primeru zamaje celo občinski srednjeročni načrt Kajti če ne bo stanovanj, ne bo kadrov in tudi ne pričakovanega napredka v gospodarstvu. R. B. Verdun brez pitne vode, pa še ta dva bosta vodo kmalu dobila. Politični problem postaja urbanistični načrt, ker zaradi tega stojijo vse ostale gradnje in načrti za napredek kraja. Komunisti so z vso odločnostjo zahtevali, naj se čimprej konča dogovarjanje in usklajevanje med krajani in Zavodom za družbeno planiranje, da bi lahko začeli s strokovnimi deli pri izdelavi načrta. Komunisti so tudi podprli pobudo domače mladine, naj bi na problemski konferenci spregovorili o teh stvareh in poklicali glede pojasnil razne odgovorne ljudi iz interesnih skupnosti, občine itd. Jasno pa je bilo na tem sestanku povedano, da ob napovedanih stabilizacijskih ukrepih najbrž ne bo možno v enem mahu izpeljati vsega, kar je doslej več let stalo. Odločiti se bo potrebno za prednostne naloge in gradnje pa občanom odkrito povedati: vsega nismo sposobni narediti. Neuresničene obljube in načrti so se namreč doslej izkazali kot najslabša točka pri oceni vzdušja na terenu. R. B. Farkaševa Lojzka iz Gotne vasi postala varnostnica Varnostnika v modri uniformi smo vajeni videvati pri telefonskih centralah vseh večjih kolektivov, pred kratkim pa se je v njihovih vrstah pojavila prva ženska. Lojzka Farkaš,prej Kavško-va iz Gotne vasi, je po končani osemletki v Šmihelu in obiskovanju gostinske šole poizkusila gostinski poklic, vendar ji ni bil všeč: ni bilo prostih sobot in nedelj, pa tudi gostje niso vselej prijetni. „V Nemčiji sem bila z možem 8 let Tam se je rodil sin Zoran in obiskoval vrtec v Tuebingenu, pa mu je naša govorica že delala težave. Vrnili smo se domov z željo, da bomo zidali hišo in bova oba našla ustrezno delo. Zelo so nama šli na roke, saj sva oba takoj dobila zaposlitev, ven- NE SAMO TELEFON -Lojzka Farkaš ima v novem oklicu odgovorno službo, ijti paziti mora tudi, da se nepoklicani ne motovilijo po stavbi dar so meni omenili mesto var-nostnice, pa sem bila takoj za ta Morala bom na tečaj, začasno pa imam na razpolago literaturo in navodila, pa se sama učim. Všeč mi je to delo. Začela sem v tovarni Krka, kjer mi je bilo težko, saj ni možno v nekaj dneh spoznati na stotine ljudi, ki jih drugi iščejo po telefonu, pa tudi delovni čas je bil v izmenah. Mnogo bolj sem zadovoljna na Zavodu za planiranje, tu je manj zaposlenih, delo je v dopoldanski izmeni pa vse sobote proste." Farkaševa je za zdaj edina varnostnica v vrsti moških kolegov v vsej novomeški občini, prav verjetno pa tudi na širšem območju. Morda bo njen zgled privabil še druge. Življenje v domovini si je uredila na novi poti, pač pa tarna, ker ima velike težave pri gradnji hiše. Njen Zoran bo šel jeseni v našo šolo, medtem pa mu bo tudi materin jezik postal domač. R. BACER svet ^ikalni obravnT ■ zasedanju bosta 6. junija na podrobno sPod navala Poslovne rezultate go-vala aiS*Va v Preteklem letu. ocenie-iti g ^skupne vai v preteklem letu, ocenje- jn Q?°sta ^cijo ..zaključni računi" uravnavala uresničevanje skle- Ce ZK seje občinske konferen- in sindikatov. Gradivo, ki so d°t>ili pravočasno i ’ *Je obilo snovi za razprave STOP ZA GNILE ZOBE - V mesecu maju je pričela delati zobna ambulanta na osnovni šoli „XII SNOUB" v Bršljinu in se tako pridružla šolskim popravljalnicam zob, ki že nekaj let delajo na šolah v Šentjerneju, Dolenjskih Toplicah in na Grmu. Prve male paciente bo kmalu sprejela tudi ordinacija na OŠ Katja Rupena. (Foto: J. Pavlin) MORALO BI BITI OBRATNO V novomeški občini je bilo v preteklem letu 19.431 zaposlenih, kar je za 2,9 odst. več kot leta 1977. Največ dejanskega zaposlovanja je bilo zaznati v gostinstvu in turizmu ter pri finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah. V trgovini se je število zaposlenih zmanjšalo (!), prav tako v prometu in zvezah, v industriji pa se je zaposlenost gibala na ravni leta 1977. Zanimivo, da je bila predvidena 4,5 odstotna rast zaposlovanja v družbenih dejavnostih, dosežena pa je bila le 3,4 odstotna rast. V nasprotju s tem je bilo zaposlovanje v negospodarstvu večje kot določa plan (stopnja 6,7 odst.), tako da so glede tega načela iz resolucije postavljena na glavo. STARE IN NEVZGOJNE METODE - Na Mestnih njivah so otroci resda dobili lepo igrišče, še vedno pa se kakšen raje potika po travi pred bloki, kar starejše hudo jezi. Pa se zgodi, da otrokom grozijo: ,,Bom zaplenil žogo", „Ti bom vzel kolo" itd. Bolj vzgojno b bilo poučiti jih, zakaj po travi tacanje ni umestno, kot pa da se posamezni upokojenci gredo bavbav. SLABA IZBIRA - Ko je pritisnila vročina in so ljudje začeli siliti k bazenom ali rekam, je močno naraslo povpraševanje po kopalnih oblekah vseh vrst Spet pa so številne pripombe, da je izbira slaba, zato jih ni malo, ki so po tovrstna oblačila šli v druge kraje. Tudi v manjše! ZAKAJ SAMO SLADOLED? -Medtem ko je bila po trgovinah izbira zamrznejnih živil do nedavnega še kar dobra, je ta tako rekoč v hipu usahnila. Čim so začeli prodajati sladoled, lučke in kornete, so hladilniki polni teh dobrot, medtem ko dostikrat zdaj zaman iščeš štruklje, testo za zavitke in druga SAMO DVE DEKLETC1 - Prejšnji teden se res nismo mogli pohvaliti z novim naraščajem, sai sta v novomeški porodnišnici rodili samo dve mamici z območja Novep mesta. Obe sta dobili deklici, in sicer dr. Nada Veček - Mioč iz Ragovske 10 a - Majo in Jelka Predovič iz Ragovske 6 - Anja CENE SE POČASI TALIJO Medtem ko smo še novomeški po 100 ponedeljek, 28. maja, dovi a ko smo še prejšnji teden i :ški tržnici kupovali jago« in 80 dinarjev, jih je blo maja, dovolj po 1 t lei na ;ode v 60 din. Tudi češnje so bile tokrat lepše, bolj sladke in cenejše, saj so jih Brkinci prodajali po 40 dinarjev. Ostal cene pa so po izjavi novomeških gospodinj še vedno dokaj višje kot v Ljubljani. Paradižnik je po 40 dinarjev, kumare po 30 din, pomaranče po 18 din, jajca po 3,5 din itd. Zavoljo cen sadikam pa se ženske sploh jezijo, če jih primerjajo z zagrebškimi, kjer so občutno nižje. Ena gospa je rekla, da so te dni VIP (veze in poznanstva) v tovarni IMV mnogim zatajile, žal pa ne čisto vsem ... DOLENJSKI UST ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV Bršljin 63 NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge: - KLJUČAVNIČAR II izobrazba: KV ključavničar - TEHNOLOG ZA TRANSFORMATORJE izobrazba: elektrotehnik ali strojni tehnik - KNJIGOVODJA izobrazba: ekonomska srednja šola Rok za vložitev prijave je 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po sprejemu sklepa. POSEBEN POGOJ JE POSKUSNO DELO. NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO IŠČE DVOSOBNA, TRISOBNA IN ŠTIRISOBNA stanovanja v Krškem in okolici za strokovnjake firme VVESTINGHOUSE. Ponudbe v pismeni obliki pošljite na naslov: Nuklearna elektrarna - v ustanavljanju, 68270 Krško, ulica 4. julija 38. FOTOKOPIRANJE format A3 in manjši na navaden papir „paus papir" ali folijo; zmogljivost 30.000 izvodov na dan. RAZMNOŽEVANJE - OFFSET in ciklostil Lahko tudi na vaših listih papirja z odtisnjeno glavo firme. Sortiranje, spenjanje, mapiziranje. Delo lahko prevzamemo ali dostavimo. POCENI HITRO KVALITETNO Povše Jože, Ljubljana, Moste, Ribniška ul. 24 tel. (061) 43-603. ra MERCATOR-AGRO KOMBINAT Mercator krško, TOZD MESO KOSTANJEVICA objavlja na podit t sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge NK DELA VKE V PREDELA VI MESA KLA VNICE V KOSTANJEVICI. Dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo posebne zdravstvene pogoje. Pismene prijave zbira kadrovska služba delovne organizacije Mencator-Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku objavnega roka. ZDRAVSTVENI CENTER NOVO MESTO razpisuje za šolsko leto 1979/80 naslednje štipendije: ZDRAVSTVENI DOM TOZD ČRNOMELJ - LABORATORIJSKI TEHNIKI 2 - ZOBNE ASISTENTKE 2 - MEDICINSKE SESTRE - BABICE 1 ZDRAVSTVENI DOM TOZD NOVO MESTO - VIŠJE MED. SESTRE ZA PATRONAŽO 4 - ZOBNE ASISTENTKE 3 - ZOBOTEHNIKI 3 ZDRAVSTVENI DOM TOZD KRŠKO - VIŠJE MED. SESTRE 3 - LABORATORIJSKI TEHNIKI 2 - FIZIOTERAPEVT 1 REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO - VEČ ŠTIPENDIJ NA MEDICINSKI FAKULTETI Kandidati se morajo prijaviti na predpisanem obrazcu DZS 1,65 (Prošnja za štipendijo). Prošnji je potrebno priložiti overjen prepis ali fotokopijo spričevala za šolsko leto 1978/79. Za štipendijo na MF je pogoj, da imajo kandidati stalno bivališče na območju občin Črnomelj, Krško, Novo mesto in Trebnje. Prijave sprejema kadrovska služba DSSS Zdravstveni center Novo mesto, Trdinova 2, 30 dni po objavi. KIT KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA s p.o. RIBNICA, SESKOVA 15 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA razpisuje dela in naloge POSLOVODJE MARKET IZBIRA Pogoji: poslovodska šola in 2 leti delovnih izkušenj pri delih in nalogah poslovodje. Interesenti naj pošljejo prijave v roku 15 dni na Kmetijsko zadrugo Ribnica. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po dnevu, ko poteče rok za prijavo. / Lesna industrija Kočevje Odbor za medsebojna razmerja delavcev razpisuje na podlagi 23. člena sporazuma o štipendiranju za šolsko leto 1979/80 naslednje štipendije: 1. VIŠJE IN VISOKE SOLE BIOTEHNIŠKA FAKULTETA - LESNA SMER 2 štipendiji EKONOMSKA FAKULTETA 2 štipendiji PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA ZA VARSTVO PRI DELU 1 štipendija FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO 1 štipendija VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 1 štipendija 2. SREDNJE SOLE TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — LESNA SMER 5 štipendij E KONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji 3. POKLICNE SOLE STROJNI KLJUČAVNIČAR 3 štipendije POHIŠTVENI MIZAR 5 štipendij STROJNI MIZAR 15 štipendij SUŠILNI CAR LESA ' 2 štipendiji Kandidati naj pošljejo prošnje na izpolnjenem obrazcu 1,65 ter priložijo: - zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o opravljenih izpitih ali frekventacijsko potrdilo; - potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov; - potrdilo o prejemanju otroškega dodatka ali prepis odločbe o prejemanju otroškega dodatka Prošnje sprejema splošni sektor LIK Kočevje do 31. 7. 1979. r BLAGOVNOTRANSPORTNI CENTER LJUBLJANA, TOZD SKLADIŠČA NOVO MESTO, LJUBLJANSKA C. 27 objavlja prosta dela in naloge TRANSPORTNEGA DELAVCA Pogoji: osemletka, izpit „B" kategorije in odslužen vojaški rok. Poskusna doba traja 2 meseca Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi Komisiji za MRD BTC Ljubljana, TOZD Skladišča Novo mesto, Ljubljanska cesta mmiHimm PROTI RJAVENJU AVTOMOBILOV! TECTYL je do danes najpopolnejše zaščitno sredstvo za zaščito spodnjega 'dela avtomobilov. Od znotraj navzven pa ščiti tudi karoserijski del pločevine. Naša oprema za zaščito s TECTYLOM je prvovrstna in najsodobnejša. Jamčimo za kvalitetno opravljena dela. AMD NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge: - VEC DELOVNIH MEST VOZNIKOV INŠTRUKTORJEV B KATEGORIJE. Zaposlitev je s polnim delovnim časom za nedoločen čas. POGOJI: — vozniški izpit za voznika inštruktorja motornih vozil B kategorije; - 3 mesečna poskusna doba. Prijave sprejema AMD Novo mesto. Ljubljanska cesta 8/b, Novo mesto ivan bobic soboslikarstvo in pleskarstvo novo mesto, parti^amku cesta lob i/Iivj Težke vode v Krko) NAROČITE SE OSEBNO' INFORMACIJE tel.: 21-115 (063) VLOMIL V BENCINSKO ČRPALKO Neznanec je 21. maja vlomil v bencinsko črpalko na Ljubljanski ulici v Kočevju. Odnesel je deset prevlek za avtomobilske sedeže, več klešč, nekaj ogledal, tri komplete orodja, torbo za prenos denarja in 50 din drobiža. Črpalkarji so na škodi za okoli 8.500 din. LICITACIJA AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO (ustno), ki bo dne 3. 6. 1979 ob 8.00 uri v prostorih mehanične delavnice. Ljubljanska cesta 8/b, Novo mesto, za odprodajo DVEH OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 750, LETNIK 1976. Vozila so vozna, ogled vozil bo mogoč pred licitacijo. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10% kavcije. KMETOVALCI! Za devize, fco SKLADIŠČE ZAGREB, s takojšnjo dobavo po vplačilu prodajamo traktorje „Universal", po licenci FIAT, 42 KM, ki so sedaj znatno cenejši STANDARD: 3.275 USA dolarjev in 23.900 din Z DVEMA DIFERENCIALOMA: 3.748 USA dolarjev in 25.800 din Dobava iz skladišča prodajalca: Prodajajo: - AGROOPREMA, Zagreb, Maksimirska 70, tel. (041) 223—883 - KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA", NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 10, tel. (068) 21-756 - KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ, tel. (068) 76—063 SAVNA V HOTELU METROPOL odprto v torek, četrtek in v petek od 16. do 20. ure. Informacije po telefonu (068) 21—447 ali osebno na recepciji hotela. MASAŽA K; [ 0 HITACHI i— —, ~~ . - emona commerce ljubljana titova 21 '\ Samo za 902 DM lahko kupite stereo HI-FI kombinacijo HITACHI (2 x 40 W), model SDT 7675, z radijskim sprejemnikom s 4 valovnimi dolžinami (za vsako valovno področje elektronska skala), kasetofonom po DIN 45500 (Dfolby) in s polavtomatskim gramofonom z magnetno glavo in diamantno iglo ter s pogonom na jermen. Hkrati lahko kupite tudi zvočnike po ceni 359 DM za par. Dinarske carinske dajatve znašajo približno 70 % od devizne dinarske protivrednosti (tečaj ZIS). Ko nas boste obiskali, si lahko ogledate tudi ostali program HITACHI. Informacije in prodaja: Emona Commerce, Ljubljana, Titova 21, telefon: (061) 326-677 Krompir ni jabolko spora, toda... Kolinska se tudi na domačem trgu srečuje z vse hujšo konkurenco pri prodaji krompirjevih kosmičev — Kdaj bo položaj kmetov izenačen z delavci v industiji? Pretekli teden je bilo v mirenski Kolinski srečanje pridelovalcev krompirja, predstavnikov Kolinske in zadrug, ki z njo sodelujejo. Na srečanju je tekla beseda predvsem o cenah krompirja in težavah z dobavo. Kolinska namerava letos odkupiti 8.000 ton krompirja, ki ga bo predelala v krompiijeve kosmiče. Za industrijsko predelavo mora biti krompir ustrezne kvalitete, pa tudi njegova dobava mora biti zagotovljena v ustreznih količinah in zaporedju. Prav to dvoje in seveda še cene so glavni problemi, s kate-nmi se srečujejo na relacijah med kmeti, tovarno in zadrugo. Se posebej zapleten je položaj tovarne, ker .ne vzdrži konkurence s tujimi trgi, ki so sposobni proizvajati krompirjeve kosmiče po nižjih cenah, ‘.udi na domačem trgu se Kolška srečuje z vse močnejšo konkurenco in neustreznim povečevanjem proizvodnih kapaci-tet. V južnih republikah, kjer razpolagajo z večjimi poljedelskimi kompleksi, je proizvodnja in pridelava krompirja veliko cenejša. Tudi jugoslovanska Slabe primerjave Krompir, pridelan na kraški zemlji, je dražji od srbskega Srečanja pridelovalcev krompiija, ki je bilo na Mirnf, se je udeležil tudi Ivan Smolič iz Dobrove pri Dobrniču. Poleg gozda in ostalih neobdelanih zemljiških površin ima še 5,5, ha obdelovalne zemlje. Od tega zasadi s krompirjem okoli 80 arov in pridela 15 do 17 ton krompirja. Večino proda zadrugi, nekaj pa ga obdrži tudi zase. Tudi on ni zadovoljen z življenjem na kmetiji, saj p««. ^ bi bil° najbolje, če ’w vie skupaj pustil v pušči in odSel na delo v tovarno. „Mene motijo primerjave med cenami krompirja v Srbiji in pri nas. Zaradi .kraške zemlje, težke- dnl*e delovne sile in majhnih površin je pri na_ krompir precej dražji kot v Srbiji- Toda če Kolinska ne more plačati po ceni, ki bi bila sprejemljiva za nas, zakaj potem kupec lahko plača? “ se je spra-še val. J K Smolič je sicer zadovoljen z delovanjem zadruge, saj mu je dala PotojUa, pa tudi drugače priskoči na pomoč. Toda tako kot mnogi drugi tudi on pogreša uveljavljanje dohodkovnih odnosov z njo. Samo kmet nosi tveganje in izgubo. Če ne bi imd velikega gozda, potem bi bilo življenje na kmetiji prav gotovo k težje. Tako gozd rešuje in plača vse tiste ure, ki jih posveti Poljedelstvu. Po njegovih izra- Dnu!!-namreč nima plačanih niti H jih vloži v delo na vztail6*?3 namerava na kmetiji še da J! ' PIav tako pa računa, «med «t"aKkmetiji ostal eden najmi,-/- otlok- Ker Je t0 m®1’**0 P«* Smolič, bo iai km dočakal> da se bo polo-MJ kmetov še izboljšal. Na*vcH TRG0viNA N ^UKEM GABRU? skeg! sestanku občin- k°munix°tmit^a Trebnje in 50 se dr> iz Velikega Gabra or Z!0"1'. da mora Mer- $o fat°r~ ‘jSem* {evni sl kdaJ b0 ,pnosti Veliki Gaber, v>n°. jj ,ain gradil novo trgo-še ni bilo Pravega odgovora kraišpm Gradišče v naj-sW. odgovoriti kra-SKuPnosti Veliki proizvodnja krompirjevih kosmičev je večja od potreb trga, na primer: Kolinska in tovarna v Cačku v celoti pokrivata vse jugoslovanske potrebe, ki znašajo okoli 2.500 ton. Na Romani-ji pa gradijo še eno tovarno za predelavo krompiija, kar bo jugoslovanske kapacitete povečalo še za dodatnih 2.500 ton; to pa je za 100 odstotkov več, kot znašajo naše potrebe. Marsikaj bi se seveda dalo narediti tudi pri kmetih. Pridelek na hektar je še vedno zelo nizek, precej težav je z škropljenjem, ki ni vedno izpeljano v pravih količinah in zaporedjih. Težave pri transportu tudi povečujejo že tako velik kalo, tako da je izkoristek krompiija pogosto zelo nizek, še posebej ker krompir nima vedno dovolj suhe snovi in škroba. Za 1 kilogram kosmičev potrebujejo v tovarni kar 7,6 kg krompirja. Zato je na srečanju spet stekla razprava o družbenoekonomskem položaju kmetov, ki še zdaleč niso izenačeni z delavci v industriji. Res je namreč, da je v ceno proizvodov vračunana cena ure, ki je enaka ceni ure v industriji, toda skoraj vedno se zgodi, da vse ure nima plačane noben kmet. Zato bi morala občinska skupščina skupaj s sindikatom in SZDL znova proučiti položaj kmetov, hkrati pa poskrbeti za nov samoupravni sporazum o pomoči tej gospodarski veji. Seveda ni prav, da se sredstva iz industrije prelivajo v kmetijstvo samo v okviru občine, ker je trebanjska občina veliko manjši porabnik hrane kot pa pridelovalec. Zato bi morali za pretok sredstev, s katerimi naj bi okrepili reprodukcijsko sposobnost kmetij- stva, izpeljati v okviru republike, da bi k razvoju kmetijstva prispevali tudi največji porabniki kmetijskih pridelkov. In ne nazadnje bi morali okrepiti tudi pospeševalno službo, ki je pogosto številčno premalo zasedena, saj pride pri nas 1 pospeševalec na 300 kmetij, kar je odločno premalo. Prav tako pa pogosto ne vedo, kaj naj bi v resnici pospeševali, kar pomeni, da so cilji pospeševalne službe nekako nedoločeni, je rekel eden izmed kmetovalcev. Kljub vrsti vprašanj, ki sojih nanizali tako predstavniki tovarne kot kmetov, pravega odgovora nanje na srečanju ni bilo. Zato srečanje slej ko prej ostaja neke vrste moralna tolažba predvsem za kmete. Rešitve in odgovore na ta vprašanja pa bo treba kljub temu najti čim-prej. J. SIMČIČ VELIKA PRIDOBITEV - Osnovna šola dr. Petra Držaja v Velikem Gabru je z dozidavami pridobila telovadnico, dve učilnici in tako imenovani večnamenski prostor, v katerem bodo prirejali kulturne prireditve. (Foto: J. Simčič) Izšel je poseben »Krajan” Glasilo KS Mirna je v celoti posvečeno samoprispevku veljalo PRIDELOVALCI KROMPIRJA - Na mirenskem zboru pridelovalcev krompirja je bilo izrečenih kar precej kritičnih besed o družbenoekonomskem položaju kmetov, ki še vedno ni izenačen s položajem delavcev v ostalih gospodarskih panogah. Seveda je potrebno to vprašanje čimprej rešiti, sicer bo pri nas se več opuščenih kmetij. (Foto: J. Simčič) Ob referendumu za sprejetje krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Mima je izšla S osebna številka Krajana, glasila ZDL in organizacij združenega dela. V celoti je posvečena krajevnemu samoprispevku. Za uvod v številko sta daljše prispevke napisala Maks Kurent, predsednik sveta krajevne skupnosti, in Miran Bizjan, predsednik krajevne konference SZDL. Hkrati glasilo objavlja tudi pregled dela bivšega sveta krajevne skupnosti. V poročilu ni mogoče mimo ugotovitve, da je svet opravil pomembno dele zlasti na področju komunalnega urejanja, pa tudi delovanja družbenopolitičnih organizacij in društev. Med komunalnimi deli je bila med drugim opravljena regulacija Mirne, napeljali so kanalizacijo, asfaltiranih je bilo precej cest in ulic. Krajevna skupnost je precejšnja sredstva prispevala tudi k adaptaciji Partizanovega doma, k čemur je prispevala 120 tisoč dinarjev. Tudi delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev je bilo deležno precejšnje denarne pomoči. Za SZDL, Društvo prijateljev mladine, ZSMS, Rdeči križ, Ljudsko tehniko in društvo upokojencev je denarna pomoč v 4 letih znašala 107.080 dinaijev. Tudi vsi ostali dejavniki v krajevni skupnosti imajo zdaj urejene prostore, kar MLADINCI V TERITORIALNI OBRAMBI Mladinci, prostovoljci teritorialne obrambe iz trebanjske in litijske občine, so imeli pred nedavnim skupno dvodnevno uijenje: Poslušali so družbenopolitična predavanja, streljali z vojaško puško in dali so svečano zaobljubo pri grobu padlih borcev Cankaijeve brigade v Javorškem dolu. Žal se je tega uijenja udeležilo veliko manj mladincev, kot se jih je prijavilo. SPREJELI SPREMEMBO KOLEDARJA Republiška skupnost za izobraževanje je ugodno rešila prošnjo za spremembo šolskega koledarja, za katero je zaprosila osnovna šola Šentrupert. , Tako bodo na tq' šoli končali pouk že 10. junija, v prenovljeni šoli pa se bo pouk začel predvidoma 11. septemhra. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR BO ZASEDAL V ponedeljek, 4. junija, bo v Trebnjem 6. redna seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Trebnje. Na seji bodo med drugim obravnavali predlog odloka o preživninskem varstvu kmetov, osnutek družbenega dogovora o ustanovitvi INDOK centra, poročilo o delu organa za postopek o prekrških, poročilo o delu komisij občinske skupščine, razprava pa bo tekla tudi o uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Bo ritem razvoja počasnejši? Trebanjsko gospodarstvo je uspešno končalo prvo trimesečje — Bo restrikcija ogrozila ______tempo razvoja? — Kateri so ukrepi za povečanje produktivnosti? Podatki o uspešnosti gospodarstva v prvem trimesečju so za trebanjsko občino kar ugodni. Večina delovnih organizacij je uspešno zaključila to razdobje, le dve sta imeli prihodek manjši kot lam v istem razdobju. V celoti pa je indeks 126,6 pri prihodku za porabljena sredstva 125,8, dohodek ima indeks 127,5, čisti dohodek pa kar 137,8. Seveda imajo pri sedanji uspešnosti gospodarstva kar precej zaslug investicije iz preteklih let, ki so zdaj začele dajati prave rezultate. Se posebno spodbudno je, da so začeli rasti kvalitetni dejavniki gospodarjenja, kot so vse večja produktivnost in vse večja aku-mulativnost. Oboje hkrati namreč precej obeta za bodočnost, saj je bilo trebanjsko gospodarstvo vse doslej po stopnji akumulacije na spodnjem delu lestvice. Nekaj težav bo trebanjskemu gospodarstvu vsekakor prinesel tudi sedanji val restrikcijskih ukrepov glede novih investicij in najetij kreditov. Oboje lahko kar pošteno ogrozi, ne sicer razvoj sam, marveč njegov' tempo, ki je bil zadnjih nekaj let tako po načrtih kot po realizaciji kar hiter. Nekaj težav bodo imele organizacije združe- DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V Trebnjem bodo v kratkem začeli graditi dom družbenih organizacij in novo osnovno šolo. Denar za oba objekta, ki ju Trebnje že zelo potrebuje, je zagotovljen. Šola bo veljala 20 milijonov dinaijev. nega dela tudi zaradi omejitev prometa, posebno „Dana“ in Trimo. Železnica namreč še ni pripravljena na nove zahteve in potrebe, tako da ne more za-' dostiti vedno večjemu povpraševanju po prevozih. Kljub tem težavam v trebanjski občini ne premorejo prave, s podatki po- VRSTA SAMOPRISPEVKOV Vrsta krajevnih skupnosti v trebanjski občini je že vpeljala ali pa namerava v kratkem uvesti krajevne samoprispevke, s katerimi bodo nabrali sredstva za komunalno urejanje krajev in cest. V nedeljo je bil referendum na Mimi, pred nedavnim sta referendum uspešno izpeljali krajevni skupnosti Svetinje in Sela-Šumberk, pripravljajo pa se nanj tudi v Trebnjem, Mokronogu in Velikem Gabru. Vrednost del, ki jih bodo občani trebanjske občine opravili s temi sredstvi, znaša kar 50 milijonov dinarjev, precej pa bodo občani prispevali v obliki samoudeležbe. Vse to izpričuje, da so občani pripravljeni žrtvovati marsikateri dinar za lepšo in sodobnejšo podobo svojih krajev. dprte ocene o težavah s prevozi. Kljub uspešnemu delu v delovnih organizacijah še vedno velja paket stabilizacijskih ukrepov, ki je bil sprejet sredi sedemdesetih let, le malo pa je znano, kateri konkretni ukrepi so v tem paketu vsebovani. Se manj je znanega o ukrepih za povečevanje produktivnosti. Se danji trenutek, ki za gospodarstvo prav gotovo ni preveč ugoden, pa bi bil za taka razmišljanja in konkretne ukrepe kar primeren. J. s. V TREBNJEM NOVA ASFALTNA PREVLEKA Glavna ulica skozi Trebnje je že tako močno zvože-na in obrabljena, da se dvigajo oblaki prahu za vsakim vozilom, ki pelje skozi. In taka glavna ulica Trebnjemu prav gotovo ni v čast. Zato bo verjetno vse Trebnje izredno razveselila vest, da bo ta ulica v kratkem asfaltirana. Dela se bodo pričela že ta teden. je krajevno skupnost 100.000 dinarjev. V ostalem delu Krajana je na poljuden in hkrati privlačen način prikazan tudi program del, ki jih bodo opravili s sredstvi samoprispevka. Manjši pridelek Zadruga je zdaj v sozdu Medtem ko je Kmetijska zadruga Trebnje lani poslovala še kot enovita delovna organizacija, je letos po referendumu in temeljiti javni razpravi tako delavcev kot kmetov kooperantov prilagodila svojo organiziranost zahtevam zakona o združenem delu. Zdaj bo delovala tudi v sestavljeni organizaciji združenega dela Kmetijstvo, industrija, trgovina Ljubljana. S to povezavo je zadrugi uspelo rešiti vprašanja načrtovanja, predelave in prodaje mleka na temelju dohodkovnih odnosov. Prav tako je s to združitvijo povezano združevanje sredstev za uresničitev srednjeročnega programa zadruge. Lani je Kmetijska zadruga Trebnje delovala v naslednjih poslovnih skupnostih: živinorejski, kmetijsko razvojni in krompirjevi. Prav zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja je zadruga skrbela za vse bolj tesno povezovanje s kmeti kooperanti, ki pa so bili v tem času še vedno izredno nezadovoljni z odkupnimi cenami vseh proizvodov, zlasti pa zaradi odkupne cene mesa, ki sicer predstavlja kar 70 odstotkov vseh dohodkov. V kooperacijski proizvodnji niso bili doseženi plani pri pridelovanju krompiija, pa tudi pri odkupu živine. Prav tako ni bil dosežen pla*i odkupa mleka; vzrok je nizka odkupna cena. Tudi lastna proizvodnja količinsko ni dosegla zastavljenih načrtov, čeprav so bili hektarski donosi zlasti pri krompirju veliko večji kot pri kooperantih. Kljub temu da je bil indeks proizvodnje v primerjavi s predlani komaj 82, je zadruga zaradi razlik v ceni vendarle dosegla po finančni učinkovitosti 92 odstotkov zastavljenih {Janov. SKUPŠČINA STRELCEV Na skupščini občinske strelske zveze, ki bo v Trebnjem 1. junija, bodo strelci izvalili nove člane v izvršni odbor, nadzorni odbor, disciplinsko razsodišče in tehnično komisijo. Hkrati bodo pregledali svoje delovanje v preteklosti in sprejeli sklepe za delo v prihodnosti. Hkrati bodo na skupščini podelili priznanja Strelske zveze Slovenije posameznikom in družinam. TREBANJSKE NOVICE potem ZEVNIK, Nedeljsko glasovanje kot preizkušnja solidarnosti Na referendumu 3. junija se bodo volile« brežiške občine odločali za večnamenski samoprispevek, s katerim bodo gradili šole, vrtec, ceste, zdravstvene in kulturne objekte NOV BAZEN — V Brestanici so 26. maja izročili namenu nov olimpijski bazen, na katerem se j® " dopoldne začel otvoritveni miting letne plavalne sezone v Jugoslaviji. Bazen bo napajala s toplo vo^ tamkajšnja plinsko-pama elektrarna. (Foto: Jožica Teppey) Vsak pred svojim pragom - - - ^ Varčujemo lahko samo z dejanji," so poudarili delegati občinske konference ZK Iz izčrpnega poročila o go-spodaijenju v minulem letu in prvem letošnjem trimesečju so delegati občinske konference ZK v Krškem na seji 23. maja spoznali, da še ni pričakovanih rezultatov, da imajo varčevanje marsikje samo na jeziku, v dejanjih se pa ne ravnajo po besedah. Dobri sklepi se razblinjajo najprej pri osebnih dohodkih. Glede stabilizacijskih programov je že občinska skupščina sprejela zelo konkretne naloge in konferenca je podpiia njene sklepe. Prevladalo je mnenje, da morajo osnovne organizacije ZK v delovnih kolektivih prve oceniti gospodarjenje in prve pokazati, kje lahko kaj privarčujejo s smotrnejšo uporabo surovin z nadomeščanjem uvoženega materiala z domačim, z boljšo izrabo delovnega časa, z večjo discipliniranostjo, z zmanjševanjem nepotrebnih izostankov z dela ipd. Izvršni svet in komisija za družbenoekonomske odnose sicer lahko spremljata gospodarjenje in priporočata načelne rešitve, v podrobnosti pa se ne moreta spuščati, ker jih ne poznata V kolektivih pa še kako dobro vedo, kje škriplje, kje lahko kaj izboljšajo in privarčujejo. Znotraj delovne organizacije lahko torej marsikaj storijo, čeravno so ponekod močnejši zunanji vplivi, nad katerimi nimajo moči in ki jih morajo razreševati po drugih poteh. Celuloza je že tak primer, ker jo pestijo velike investicijske obremenitve, povečane carine in zastoj cen celuloze na svetovnem tržišču, vendar imajo tudi rezerve znotraj kolektiva, s katerimi bi lahko vsaj delno pripomogli k boljšemu poslovanju. NOVICE CILJ PLANINA - Do tja so minuli petek izvedli partizanski pohod dijaki in predavatelji krškega Šolskega centra. Med potjo so se ustavili na Mladju, kjer so imeli „veliko uro zgodovine NOB in OF’, pred spomenikom na Planini pa so se poklonili spominu ustreljenih vaščanov in izvedli krajši kulturni program. SKUPNA BLAGAJNA - 6 občinskih skupščin, med njimi vse tri posavske, naj bi še pred poletnim premorom podpisalo družbeni dogovor o financiranju domicilnih proslav odborov »Borcev in aktivistov Kozjanskega okrožja” ter „2. bataljona 3. brigade VDV”. Posavčani naj bi v vsaki občini vsako leto zagotavljali skupno po 18.000 dinarjev in jih prirediteljici proslav nakazali vsako leto že do konca maja. ENOTNA OBLAČILA - Zanje so se izrekli na zadnji sej predsedstva občinskega odbora ZZB NOV. Imeli naj bi jih poslej vsi nosilci borčevskih praporov, da bi tako slavja, ki se jih redno udeležujejo, potekala bolj svečana Dve tretjini denarja zanje bo prispeval občinski odbor, eno pa po vsej verjetnosti krajevna združenja ZZB narodnoosvobodilne vojne. TUDI NAJMLAJŠI - Starši varovancev vzgojnovarstvenih ustanov v vsej občini so te dni dobili povabilo, da svoje malčke prijavijo za poletne počitnice ob morju. Na voljo jim bodo občinska počitniška baza pri Nerezinah na Lošinju ter številne vzgojiteljice, tako da se staršem ne bo treba ničesar bati. V razpravi smo slišali, da so tudi v krški občini kolektivi, ki ustvarjajo do 30 odstotkov sredstev zaradi konjunkture na tržišču, pa kljub temu mimo spravljajo ta denar v kuverte. Sicer pa prav zdaj teče akcija sindikata s kritičnimi pristopom do nagrajevanja, ki ne izvi- ra iz delovnih rezultatov, ii}! katero so se sklenili komunis® vključiti z vso odgovornostjo-’ sklepih so poudarili tudi d®*' nost samoupravnih interesni*1 skupnosti, da usklajujgo po«*; bo z gospodarsko rastjo, da tud* one varčujejo, kjer se le da » JOŽICA TEPPE Vsi za skupne potrebe V novi KS Krško polje v nedeljo referendum za uvedbo samoprispevka za komunalna in druga dela Nedavna razdelitev velike leskovške krajevne skupnosti na štiri manjše že prinaša živahnejši utrip v krajevno samouprav-o tega dela krške občine. Posebno pogumno so se lotili dela v novi krajevni skupnosti Krško polje, Iger bo poleg volitev delegatov v nedeljo tudi glasovanje o uvedbi krajevnega samoprispevka Jedro te krajevne skupnosti z okrog 1.500 prebivalci tvorijo pravzaprav štiri vasi: Brege, Drnovo, Mrtvice in Vihre. „Vsa leta smo bili bolj ali manj nejevoljni zaradi komunalne neurejenosti, pojasnjuje Vinko Pirc, predsednik skupščine KS, po- spevka bomo nedvomno uspešnejši pri iskanju-pomoči v občini,” meni predsednik Pirc. Spisek del, zapisanih v programu tegg samoprispevka za naslednja štiri leta, je dolg. Krajani ne želijo, da bi otroci pod milim nebom čakali šolske avtobuse, zato načrtujejo posojam—-, vseh štirih krajih. Prav bod« prišla tudi delavcem. V nekaterih vaseh nameravajo hkrati s tem oblikovati nekakšna družabna središča, kjer bi se lju<8e lahko shajali. Asfaltirati nameravajo cesto med Vihrami Drnovim, javno razsvetli*1* želijo na Drnovem, Bregen Vihrah. Za vse štiri kraje nam ra vaj o prispeta ti soudeležbo z javne telefonske govorilnice. Vinko Pirc: »Denar nameravamo deliti po vaških odborih, v krajevni skupnosti bomo akcije le usklajevali.” budo za predloženi samoprispevek. ,,Ko smo oblikovali našo krajevno skupnost, so krajani ponovno navedli te potrebe. Z delegati, Id jih bomo izvolili ravno tako v nedeljo, in z lastnim deležem v obliki samopri- Mr Anton Miler, predsednik izvršnega odbora krajevne konference SZDL iz Mrtvic: ,JNe dvomim, da referendum ne bi uspel, saj gre za našo krajevno skupnost!” Vinko Vene, predsednik KP' jevne konference SZDL J* Drnovega: ,JPrav je, da l^j? uredimo tudi podeždji* Ljudi predloženi progt8®1 živo zanima.” vseh štirih vaseh nameravajo®^ diti vsaj travnata igrišča otroke. Na tem malem prost® ni mogoče navesti vsega. , Po izračunih bodo s v denim samoprispevkom » gram vseh del, ocenjenih na 5 milijonov dinarjev, zbrali : tjino (dva milijona). Stevn^^ aktivisti v krajevni skupnosti vložili v pripravo veliko o j Želja vseh je, da bi se kar naj volilcev izreklo „ZA” samop *P ^ ALFRED ŽELEZ*1*, ANTON ČANCAR, Artiče: ,,Sem za samoprispevek, ker vidim v njem hitrejšo pot do telovadnice v Artičah. V tem referendumskem programu je še ni, v naslednjem pa bo gotovo na vrsti. Do takrat smo dolžni solidarno prispevati za tiste, ki so prej na enak način zbirali denar za našo šolo, za naše ceste.” ČESTITKE - S praznovanja dneva mladosti v Dobovi kjer so 24. maja slovesno sprejeli v mladinske vrste pionirje iz vseh osnovnih šol v občini. Knjižice ZSMS so jim izročali predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH UMITE MESTNE ULICE - Prostovoljcem, ki so minuli teden sodelovali v akciji krajevne skupnosti za očiščenje mesta, so se pridružili tudi gasilci z avtomobilsko cisterno in izprali umazanjjo z glavnih cest in ulic. Za Brežice je bil to dogodek, ki se ponovi le na vsakih nekaj let. Celo smetar: ka služba je tisti dan preložila delo.-ni dan na popoldne in priskočila na pomoč meščanom z vso mehanizac jo. V skupni akcjji je sodelovalo okc li 400 ljudi, od tega 138 osnovnošolcev in dijakov trgovske šole. Odzvalo se je tudi veliko tabornikov. Hišni sveti so očistili zemljišče v okolici stanovanjskih blokov, delovni kolektivi pa so poskrbeli za lepši videz pred trgovinami in drugimi lokali Izjema so bili hišni sveti v Vlahovičevi uiici pred stolpnicami 4 in 6 in v Kettejevi pred št. 6 in 8. Oboji so »štrajkali”, ker še nimajo asfalta. KDO VSE BO OPROŠČEN? -Invalidom, socialnim podpirancem in upokojencem z varstvenim dodatkom ne bo treba plačevati samoprispevka, če bo ta v nedeljo, 2. junija, izglasovan. Tudi tistim zaposlenim, ki prejemajo do 3.500 dinarjev oseb-. nega dohodka, ne bo treba poseči v žep. Meja 3.500 dinatjev velja tudi za pokojnine. Iz vrst kmetov pa bodo oproščeni plačevanja tisti občani, katerih katastrski dohodek od negozdnih površin in osebni dohodek od gozdov ne presegata vsote 2.000 dinarjev. V BRIGADO JUNIJA. - Občinska konferenca ZSMS priredi v soboto, 2. junija, lokalno delovno akcijo v Brežicah. Nanjo vabi briga-dirje »Brežiške čete” in druge mladince. Delovno srečanje bo namreč obenem tudi priložnost, da se pogovorijo o pripravah na akcijo v Slovenskih goricah, kamor bo brigada krenila 24. junija. SILVA GLIGIC, ravnateljica Vzgojnovarstvene ustanove v Brežicah: »Predobro poznam stisko v vrtcu, da bi lahko glasovala drugače kot ZA samoprispevek. Naš kolektiv je prepričan, da tudi starši ne bodo ALBINA TOMI N iz Zveze prijateljev mladine v Brežicah: »Nihče nam ne bo ničesar dal, imeli bomo samo to, za kar bomo sami prispevali. Ce ne bomo imeli toliko zavesti bomo ostali brez šol in vrtcev, kakršne si želimo brez dobrih cest in tudi pri zdravstvu bomo prikrajšani. Izrekla se bom ZA samoprispevek. Pričakujem, da bo solidarnost zmagala. Zaradi samoprispevka nihče ne bo osiromašil, kdor ima minimalni dohodek, je pa tako oproščen plačevanja.” MILENA JESENKO z osnovne šole v Brežicah: „Ce samo pomislim, da je tudi naša šola zrasla s samoprispevkom, ne morem glasovati drugače kot zanj. Tudi v našem kolektivu je razpoloženje ugodno, že zaradi posebne šole, ki se ji končno le obetajo novi prostori. Upam, da so takemu načinu zbiranja naklonjeni tudi drugi občani. Sicer pa v programu niso samo šole, ampak tudi druge enako potrebne investicije, katerih brez solidarnosti ne bomo mogi uresničiti.” BOJANA VUKOSAVLJEVIC, knjižničarka iz Brežic: »Vsak bi moral glasovati ZA ker je knjiga v interesu slehernega občana. Stisko imamo zlasti v oddelku za odrasle, zato nujno potrebujemo večji prostor. Menim celo, da je v referendumskem programu predvidenih premalo sredstev za kulturne namene.” MARIJA KRŽAN z Bizeljskega: »Glasovala bom ZA, ker so bili prej drugi solidarni z nami. Trenutno pri nas najbolj potrebujemo ceste, in to na dveh šolskih avtobusnih progah.1' DARINKA JURMAN, prodajalka iz Gaberja:,,Na referendumu smo se že privadili. Kolikor poznam želje ljudi pri nas, se samoprispevka ne bodo branili. Vse, za kar glasujemo, nam je potrebno. Starši, ki imamo otroke v šoli, vemo, za kaj vse so prikrajšani zaradi prostorske stiske. Mlademu rodu želimo čimprej sodobnejšo šolo, kakršno drugod že imajo.” JOŽE KOSTREVC, delavec1 iz Pišec: »Natanko ne poznam programa, vem pa, da bomo glasovali za koristne pridobitve. Mladi se svoji dolžnosti ne bomo izneverili Vsi si želimo boljše ceste, boljše šole, boljše zdravstvo in še kaj. Tudi naš kraj bo veliko pridobil, če bo referen- dum uspel, zakaj ga potem ne bi podprli? “ MARTIN PIRC, delavec iz Dobove: »Danes ni več ničesar brez samoprispevka. Tako smo prišli do vrtca in na enak način bomo lahko zgradili šolo. V izid glasovanja v dobovskem okolišu zato prav nič ne dvomim, šolo nujno potrebujemo, in to vsi starši dobro vedo. Odločitev je v naših rokah. Če bomo glasovali ZA, bomo v občini lahko solidarno izpeljali še druge načrte.” IVAN ZEVNIK, iz Piršenbrega: »Glasoval bom za samoprispevek, in to predvsem zaradi cest, ki so nam še kako potrebne. Dobro se zavedam, da drugače ne bomo prišli nikamor naprej. Mi bomo pridobili dva kilometra asfalta. Veliko res ni, toda vsem, ki se zdaj vozimo, to ogromno pomeni.” imeli pomislekov. Veliko jih zaman prosi za varstvo. Ob vpisu novih varovancev od 1. do 20. maja smo dobili 112 prošenj za vrtec in še 26 za zasebno varstvo. Na novo bi lahko sprejeli 70 otrok, ker pa jih moramo po pravilniku vzeti 11 iz zasebnega varstva, se bo število praznih mest za druge zmanjšalo na 55 do največ 60. Polovico otrok bomo, žal, spet morali odkloniti. BREŽIŠKE VESTI DOLENJSKI LIST Št. 22 (1555) 31. maj^J Na dopust z opravljenimi nalogami Razgibano delo osnovnih sindikalnih organizacij — Klub samoupravljalcev predlagan za zvezno priznanje — Sestanki zunaj delovnega časa Vodstvo sindikatov v sevniški občini se je odločilo sklicevati Kstanke zgolj zunaj delovnega časa, razen kratkih akcijskih dogovorov. Morda je ravno zato na posvetu predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij 22. maja manjkala dobra tretjina vabljenih. Kakoikdi že, za te „zamudnike'’ je bil sklican ponovni posvet Hhiuli ponedeljek. Vodstvo občinskega sindikalnega «eta posveča posebno pozornost uveljavljanju republiških stališč za Pridobivanje in razporejanje dohodka ter uveljavljanju načel delitve po Igra z zdravjem Necepljeni psi velika nevarnost — Ukrepi Veterinarska služba v sevniški občini je to pomlad skušala cepiti proti steklini yse pse v občini. Lepaki o akciji so bodli v oči domala na slehernem koraku. Zal sedaj ugotavljajo, da je marsikdo pustil svojega šritinožnega ljubljenca brez zaščite, ki jo nudi samo cepljenje. Vodja sevniške veterinarske postaje dipl. vet. Alojz Mihev navaja zaskrbljujoče" podatke. Ko so namreč ugotovili, da niso vsi lastniki pripeljali psov na cepljenje, so se lotili temeljitega pregleda terena, kjer pogledajo k sleherni domačiji. V pičlem tednu so našli 83 necepljenih psov! Sodijo, da utegne biti takih .psov v vsej občini celo okrog 400. Cepljenje velja 150 dinarjev. Veterinarji opozaijajo, kako je ugriz steklega psa navkljub pred stoletjem odkri-cepivu še vedno nevaren. Je potemta-vredno le 150 delu. Da ne bi o tem zopet samo govorili, terjajo, naj v slehernem kolektivu pripravijo celovit program aktivnosti, kako bodo ta načela spravili v življenje. Ti programi morajo biti nared do 15. junija. OKREPILI VRSTE Kot je že navada, so minuli petek ob dnevu mladosti v Sevnici sprejeli v mladinsko organizacijo učence 7. razredov osnovnih šol v občini. Dotedanjim pionirjem so ob pomoči članov predsedstva občinske konference ZSMS mentorji simbolično sneli pionirske rutice. Tokrat so v mladinsko organizacijo sprejeli 303 šolarje. Kar 160 jih je bilo s sevniške osnovne šole Sava Kladnika. KRMELJ: USPEŠNO DELO RDEČEGA KRIZA Nedavni občni zbor organizacije Rdečega križa v Krmelju je samo-še potrdil plodno delo te organizacije. Lani je darovalo kri rekordnih 213 darovalcev. Ne pozabljajo tudi starostnikov, občasno jih obiskujejo, za novo leto pa tudi simbolično obdarijo. Za dosedanje delo je krmeljska organizacija Rdečega križa prejela republiško priznanje. Na občnem zboru so najprizadevnejšim aktivistom podelili zlate in srebrne znake. Zlati znak so prejeli: Ivan Perhaj, dosedanji uspešni predsednik, Jožefa Kostrevc in Ivo Kolovrat. Srebrne znake so podelili Marici Starič, Anici Jankovič, Jožefi Mirt in Angeli Debelak. Republiško diplomo je prejela Pavla Keše. Novi odbor bo vodila Anica Močnik iz Gabrijel. Nabaviti nameravajo društveni prapor. B.D. bučni avtodrom, tamkajšnji namizni nogomet in kar je še podobnega za izvabljanje denarja, je bil tisti čas domala brez občinstva. NIC VEČ ZA SMETI - Minuli teden je greder zagrnil smeti v opuščeni gramoznici v spodnjem delu Boštanja. Otroci so bili tega še najbolj veseli, saj že vidijo tam možnost za igrišče. Žal še ni stekel predvideni urejeni odvoz smeti, za kar je že precej občanov nabavilo smetnjake. Skoda bi bilo, če bi ta trud spet propadel. TRDEN ASFALT - S kakovostjo asfaltnega sloja naših cest smo po letošnji zimi še posebno nezadovoljni. So pa tudi izjeme. Lepo število kvadratnih metrov asfalta, ki ga je položila v sodelovanju z občani na novo sevniška krajevna skupnost, se dobro drži. SISVNI&KI VISTNII Osnovne sindikalne organizacije skupno z drugimi čaka tudi še dosti dela pri poglabljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Letošnja akcija. »Nič nas ne sme presenetiti" je prilika za preizkus vseh podrobnosti. V sevniški občini pri tem nočejo zaostajati za drugimi. V sredo, 23. maja, so se sestali tudi delegiti kluba samoupravljal-cev. Z nekaterimi oblikami usposabljanja delegatov klub že v preteklosti ni bil zgolj sindikalna zadeva. Vsem, ki si prizadevajo za uspeh dela kluba, je lahko samo še v večjo spodbudo predlog republiške zveze teh klubov, naj bi sevniški klub prejel zvezno priznanje, minulem letu so pripravili okrog deset raznih razgovorov, zadnji je bil npr. na temo inovacij. A. Ž. '^BOLJ MNOŽIČNI ŠENTJANŽ ANI - Letošnji —««ni tek -konf« zaP°red ga v počastitev dneva mladosti prireja občinska Pfeišn'^?C\ ^ - je bil po zasedbi tekačev malo slabši od Sole k * pohvalo zasluži Milan Pipan iz šentjanške osnovne avtobus° *Za tak tek sP°d°bi, je pripeljal na start kar za cel Beznik) Na Sliki: start ene številneJšil1 skupin. (Foto: „ SEVNIŠKI PABERKI Sis,jLeE pRAZNIK - Številne JtfŠtvu J; * s*vn®rem gasilskem boji doj^; P as Pr‘PravUajo ? društvi Proslavo stoletni-j ?jevn0 s* Plezali tudi s hftjo, da hi m ? i°' Vs‘ namreč J^led Za vi"es.t0 dobilo slavnosten Reditve kuj?4 teden ‘rajajoče !Udi od ’ dr,^H° p£ltegnile mnogo Fr‘Pomore temu lahko e b0, čeM “ Posameznik. Se lep- d* t0 Praži "6™ nc bo očlt™ le V Praznovanje, temveč za vsak lQVVvoMeS,nlJS U5PEL ~ Ščepec *>li peji'Prircditeljske vneme to Pritegni| le™°8 sevniškega mlaja £ PtVe .,maia? množico gledalcev LturistX h zahavne igre“. Mlaj S. Vreče društvo postavilo že ’ tekm™ ‘7 Žaga “ se tudi tekmovalce ni zadreg. Se KDO JE KAJ PRI SEVNIŠKI KS Na nedavni skupščini sevniške krajevne skupnosti so izvolili vse organe skupnosti. Predsednik sveta KS bo tudi nadalje Oton Sket, njegov namestnik je Joško Papež. Za predsednika skupščine so izvolili inž. Staneta Seška, namestnik pa je Marjan Gabrič. Komisiji za socialna vprašanja bo načeloval Franjo Žur, komisijo za komunalno gospodarstvo in urbanistično planiranje bo vodil Rudi Cimperšek. Po novem imajo v Sevnici tudi svet potrošnikov; za predsednico so izvolili prof. Hildo Lipovšek, ostali člani tega sveta so Rudi Cimperšek, Branka Bogovič, Marija Anzeljc in Silva Šeško. Poravnalnemu svetu bo predsedoval Slavi Kolar. VEČERNA POLITIČNA SOLA Sevniški klub samoupravljalcev uvršča v letošnji delovni načrt tudi politično šolo. Med slušatelje nameravajo poleg sindikalnih delavcev pritegniti tudi mladinske aktiviste. Med predvidenimi posvetovanji naj bi v juniju pripravili okroglo mizo o novem zakonu o svobodni menjavi dela. Do kraja leta imajo v načrtu skoraj za vsak mesec po dve posvetovanji. Kar se dogovorijo, to tudi naredijo Dobro delo sevniške KS Skupščina sevniške krajevne skupnosti v novem sestavu, ki šteje kar 65 delegatov je na nedavni seji ugodno ocenila delo v minulem obdobju. Časi, ko naj bi v mestu vse naredila občina, so minili. Med enajstimi krajevnimi skupnostmi spada vsekakor med največje, na tem območju živi 6.418 prebivalcev, od tega v mestu samem 4.200. Večino srednjeročnega programa sestavlja dolg seznam raznih komunalnih del. Ocenjen je bil nad 24,5 milijona dinarjev, od tega 14,7 milijona za komunalo. Lani predvidena dela so bila v splošno zadovoljstvo celo presežena. „Letos bo na vrsti asfaltiranje ceste med Gornjim in Dolnjim Brezovim, za kar navaja projekt po lanskih cenah vrednost 5,27 milijona dinarjev. Na programu je nadalje asfaltiranje ceste na Grič, Cesta na Dobravo — del proti pokopališču, Trubaijeva in na Dolnje Pečje,“ navaja prizadevni tajnik krajevne skupnosti Pavle Zemljak. Neugnanih je tudi vrsta vaških odborov. Tako so dodobra posuli cesto od Krakovega proti Lisci, nemalo gramoza so zvozili na Žigarski vrh, Mestni vrh in Ledino. Naj se sliši še tako nenavadno: krajevna skupnost je tudi poglavitni ustanovitelj novega rudnika nekovin Blance. Da bi v prihodnje bolje živelo delo tudi na drugih področjih, so imenovali vrsto komisij. A.Ž. DVE MUHI NA EN MAH - Učenci čateške osnovne šole so likovni pouk, pri katerem so risali in rezljali kipce iz mavca, izkoristili tuui za sončenje. Tako so v enem zamahu opravili dve nalogi, razvijali uuha in krepili telo. Zanimiva povezava. Zaključene razprave o kmetijstvu V kmetijstvu smo napredovali, vendar so še problemi, ki jih nismo rešili do konca Na seji občinske konference Zveze komunistov trebanjske občine, ki je bila 28. maja, je bila osrednja točka dnevnega reda razprava o položaju in perečih vprašanjih kmetijstva v občini. Komunisti so z obravnavo tega gospodarskega področja, ki je eno temdjnih v trebanjski občini, postavili piko na i razpravam, ki so potekale že v okviru SZDL in občinske skupščine. Zlasti zanimiva je bila v raz- nem razpravnem prispevku, po pravi pripomba, v sicer obšir- Srebro za odbojko Dejaven odmor med delom omogoča delavcem sprostitev Pred nedavnim so v Velikem Gaoru na proslavi, s katero so počastili jubileje KPJ in SKOJ podelili srebrne znake Sindikata Slovenije. Med dobitniki tega priznanja je bi tudi 32-letni Darko Krhin, ki deluje v sindikatih že 8 let Njegova osredrga usmerjenost v sindikatih je bila in je še vedno šport in rekreacija delavcev. V svojem kolektivu je dosegel kar prec>ltas“ v Pirčah. Tako se bo izpolnila ®desetletna želja občanov KS Kostel, da b0do krajani dobili možnosi .Zaposlovanje v domačem kraju. “H domačini pričakujemo, da bo ta °brat vsestransko pripomogel k hi-‘fejšemu razvoju naše KS. To se sicer ne bo zgodilo čez noč, čez nekaj let pa bodo gotovo že vidni Prvi sadovi. ZAMUDA PRI BANKI - V juniju je predvidena tudi otvoritev prostorov Ljubljanske banke v poslovni stavbi v Vasi. Ta nova stavba že nestrpno čaka, da sprejme prve ••stranke". Zidarska, pa tudi obrtniška dela so že dolgo končana, ven-otvoritve stavbe še ni bilo. Otvo-ntevse res predolgo vleče. . Mladino bodo gradili - ^ junija pride mladinska delovna ongada, ki bo kopala jarke za vodo-fi°d Kostel-Dela č-Nova Sela-"jjnjaloka. Sama akcija nosi naziv '•Kostel 79“. Brigadirji bodo nastanjeni v Kostelu, kjer bodo mladinci ostali uredili vse potrebno za štejem 70-članske brigade. OČISTITI OKOLJE - Zaradi btnenjenih slovesnosti je KS Kostel /ganizirala čiščenje okolja. Občani “°oo uredili okolico svojih domov, sl™ 8 območia P0, bodo očistili ■fbpno. da bomo čimbolj ponosno dostojno sprejeli goste. FRANC CIMPRIČ Celodnevna šda je uvedena le v Stari cerkvi, in sicer za 93 učencev od 1. do 4. razreda, učenci višje stopnje pa se vozijo v šolo v Kočevje. V primerjavi z načrtom je prehod na celodnevno šolo v občini prepočasen, medtem ko je obseg podaljšanega bivanja v skladu z načrtom. V obe obliki celodnev- nega dela z učenci je vključenih skupno 456 ali natančno četrtina vseh učencev. vse osnovne šole se vozi vsak dan 347 učencev, te proge pa predstavljajo na dan okdi 500 prevoženih km. Za prevoze v šole je treba na leto plačati preko 2,250.000 dim Velika večina vseh šolarjev (1.357) jih obiskuje osnovno šolo v Kočevju, skupaj s posebno osnovno šolo pa se to število poveča na 1.426 učencev ali na 76 odstotkov. S tem je dosežen velik napredek, saj imajo ti učenci kakovosten pouk, kar jim zagotavlja dobro osnovo za Ostreje proti kriminalu Ob razpravi občinskega komiteja Zveze komunistov Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje, ki je bila 21. maja, je bila najži-vahnejša razprava o kriminalu („pankrokeijih“), ki je sodila v okvir priprav na 7. sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Kočevje, na katere dnevnem redu so tudi poročila o delu pravosodnih organov ter organov odkrivanja in pregona za lansko leto. V razpravi o kriminalu, njegovih vzrokih, posledicah in nujnih ukrepih za njegovo odločnejše zatiranje so sodelovali vsi prisotni, tudi gostje. To pomeni, da je problem pereč in da se je ZK vključila v razpravo o njem z zamudo. Več razpravljalcev je ugotovilo, da smo za razmah kriminala vsi odgovorni, saj smo vsi dopuščali, da je rast-la in se razrastla mlada, slaba družba. Skoraj nekaznovano so nekateri kvarili mladino, da se starši proti večeru nisu upali niti puščati otroke v mesto. Ukrepi proti iztirjencem so bili počasni in mili, čemur je bil delni vzrok, da so med njimi tudi otroci nekaterih uglednih občanov. Vendar kriminala ne smemo varovati in je treba ukrepati proti vsakemu, ne glede na njegove starše. Resneje bo treba odpravljati tudi globlje vzroke za kriminal. J. PRIMC nadaljnje šolanje. Kombiniran pouk na višjih stopnjah ima le še 38 učencev na šolah v Podpreski in Travi ter delno v Strugah. Osredotočenje učencev v Kočevju pa ima razen dobre tudi slabo stran: manjka šolskih prostorov, zaradi česar je potreben v mestu dvoizmenski pouk. V drugi izmeni so 204 učenci in kar 135 izmed njih ima zaposlena oba starša. Izmed vseh 1.357 šolarjev pa jih le 214 nima zaposlenih mater in le za te se da z gotovostjo trditi, da imajo doma urejeno prehrano. Poudariti pa je treba, da so v kočevski občini stroški na učenca v primerjavi z drugimi občinami zelo veliki. Vzrok je v tem, da je občina obsežna in zelo redko naseljena. Stroški na učenca znašajo povprečno 16.977 din na leto; vendar je razpon zelo velik, saj znašajo ti stroški ponekod le 9.533 din, naj višji pa celo 38.361 din. J. PRIMC Bilpi še tabor dolenjskih jamarjev, kije trajal do nedelje, ko so odkrili tudi spominsko ploščo lani ponesrečenim jamaijem. 26. maja je bil dopoldne v hotelu Pugled občni zbor slovenskega društva bolnikov mul-tiple skleroze; zvečer pa je v Šeškovem domu gostovalo z ljudskimi plesi in glasbo ter zabavnimi melodijami kulturno -umetniško društvo „ Abraše-vič“ iz pobratenega Prokuplja. 27. maja je bila svečanost v Taborski jami, kjer so sprejeli tudi pionirje iz Kolpske in Dra-garske doline v mladinsko organizacijo. Ta dan so odprli v Osilnici obrat LIV, v Bilpi pa so zaključili tabor dolenjskih jamarjev. Zvečer je bil v Kočevju nastop domačih ansamblov. Na ta dan so bile zaključene še športne igre NAMA. Tudi tokrat lahko spet ugotovimo, da je bilo okoli dneva mladosti veliko dobrih prireditev, morda celo preveč. Zato ni nič čudnega, da tudi tokrat prireditve časovno niso bile usklajene. J. PRIMC t S RAZSTAVA V VRTCU - Gojenci kočevske Vzgojno varstvene ustanove so na razstavi, ki so jo odprli na sam dan mladosti, s ponosom pokazali staišem, kaj so vse izdelali pod vodstvom svojih prizadevnih vzgojiteljic. (Foto: Jože Primc) Pomoč (mi gori Od 17. aprila do 15. maja so v občini Kočevje zbrali za pomoč prizadetim po potresu 345.230 din. Prispevali so: Itas 80.000 din, ZKGP 9.500 din, Elektro 1.000, Delavska univerza 1.000, Inkop 2.500, SIS za telesno kulturo 2000, SIS za izobraževanje 4.000, LIK 10.000, Zidar 15.000, Komunala 5.000, Hotel Pugled 5.000, Ljubljanske mlekarne 1.850, Samoupravna stanovanjska skupnost 2000, Lekarna 1.000, družbeno-politične organizacije 3.000, Oprema 20.000, SIS za kulturo 2000, Center poklicnih šol 3.000, SIS za socialno skrbstvo 3.000, SIS za otroško varstvo 3.000, Vzgoj-novarstveni zavod 4.500, Kočevski tisk 2000, Vezenine 3.630, Osnovna šola 10.000, SIS za zdravstvo 5.000, Hydrovod 2500, Ljubljanska banka 1000, Služba družbenega knjigovodstva 2.000, Trikon 8.000, Računovodski biro 500, Osnovna šola Fara 3.000, Pošta 2000, Kino Jadran 500, SAP 2000, Posestvo Snežnik 5.000, Gimnazija (kolektiv in dijaki) 9.090, Kovinar 5.000, Avto IOlOOO, Pekama 2000, Gramiz 2000, Občinska skupščina 5.000, Dom Dušana Remiha 1.500, Posebna osnovna šola 1.500, SIS za komunalno in cestno dejavnost 5.000, Krajevna skupnost Kočevje 5.000, Cestno podjetje 3.000, Melamin 15.300, Tekstilana 10.000, zasebni obrtniki 30.900, Zdravstveni dom 30.000, Glasbena šola 500, Mercator-Trgopromet 10.000, Nama 2000 din, Osnovna organizacija ZSM iz Mozlja pa je zbrala 2560 din. KAMERA ODKRIVA - Cesta od Kočevja oz. Male gore proti Strugam ie sicer zelo široka, žal pa jo gozdarji uporabljajo za skladišče lesa, s čimer jo tako zožijo, da se na njej celo dva osebna avtomobila ne moreta več srečati. (Foto: J. P.) Iz KS Osilnica PADOVEMU VODOVOD - Tudi vaščani Padovega so se dogovorili za gradnjo vodovoda in po koliko bo vsak prispeval zanj. Krajevna skupnost pa bo za to gradnjo najela še posojilo. PRETVORNIK BO - Za novi pretvornik za zgornji del Kol-De in Cabranke, ki bo stal pri vasi Smrekarji, bo dala RTV Ljubljana aparaturo, objekt pretvornika pa je dolžna zgraditi krajevna skupnost Tudi gledalci televizije bodo prispevali v delu in materiala PONATISNITI KNJIGO - Krajevna skupnost Osilnica je predlagala založbi Borec, naj ponatisne knjigo pokojnega pisatelja Toneta Ožbolta „Dežela Petra Klepca". V tej knjigi je rojak Tone Ožbolt opisal predvojno, medvojno in povojno trpljenje te doline in njen boj za napredek. ZAHVALA KS - Krajevna skupnost Osilnjca se zahvaljuje vsem občanom, ki so sodelovali pri postavljanju telefonskih drogov, še posebno pa Francu Gabrijelu iz Kočevja (PTT), ki je občanom pri tem ves dan brezplačno pomagal. BRONASTI ZNAK OF - Bronaste značke OF so z območja KO SZDL Osilnica letos prejeli: Jože Volf iz Padova, Anton Žagar iz Podvrha, Jože Ožbolt iz Bezgovice, Slave Klepec iz Bezgovice, Gabrijel Klepec iz Bezgarjev, Peter Šercer iz Belice, Jože Stamfdj iz Žurg in Julijana Volf iz Žurg. JJmetnik Lojze Lavrič likati in razbariti začel med dolgo boleznijo — Zbolel zaradi garanja — Trije spomeniki t Ujetnik Lojze Lavrič je naše jjj® list. V zapisu o dolenjskem r*etu na razstavi Slovenska li-t25? u>™tnost so bili podatki ucnt. Naj mi dopisnik Andrej **o oprosti, t ‘ Krajevnega leksikona Slo- . Kipar Lojze Lavrič je doma ^ Črnega potoka pri Čabm, KS sta?*8’ ’n se Je šeie P° voJni za ■^n° naselil v Ljubljani, kjer je resnica naj Zato bo treba podatke v H. delal do svoje prerane smrti. j- mi potok pri Dragi pa sploh • obstoji). V rojstni -matični R8i na krajevnem uradu Dra-1./ za letnik 1914 pod zapo-an° številko 27 vpisano: „Lavrič (Franca) Alojz, rojen 4. junija 1914 - Črni potok štev. 6.“ Izhaja iz delavsko-kmečke družine. Oče Franc, ki je bil na pol delavec, na pol mali kmet, ni imel na četrtinskem posestvu nikoli toliko dohodka, da bi lahko preživaljal 7-člansko družino. Zato je hodil tudi na sezonsko delo v gozd. Ker ga ni bilo vedno doma, so bili otroci prepuščeni vzgoji matere Neže, ki je otroke že v rani mladosti navajala na delo. Tako je tudi Lojze opravljal razna kmečka in druga domača dela, hkrati pa obiskoval osnovno šolo na Travi pri pokojnem nadučitelju Alojzu Blenkušu. kočevske houige Lojze je želel nadaljevati šolanje, toda zaradi revščine se mu želja ni mogla takoj uresničiti. S petnajstimi leti je moral z očetom na sezonsko delo, vendar je bilo zanj prenaporno, tako da je po nekaj mesecih dela zbolel in se moral zdraviti Zdravil se je doma, toda zdravljenje je napredovalo zelo počasi in več kot leto dni ni bil sposoben za količkaj težje delo. Prav takrat se je začel ukvarjati z rezbarstvom in risanjem, do katerega je imel že prej izredno veselje. Leta 1936 se je vpisal na Državno moško obrtno šolo, kiparski in rezbarski oddelek v Ljubljani, in leta 1939 šolo tudi končal. Še isto leto, meseca junija, je opravil sprejemni izpit na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu in se jeseni vpisal v prvi semester na kiparskem oddelku. V Zagrebu se je šolal do začetka vojne 1941. Ves čas šolanja v Ljubljani in Zagrebu se je preživlajl sam z raznim priložnostnimi zaslužki. Ob začetku vojne se je pred ustaši umaknil v Zagreb. Vrnil se je domov, ker pa so bile njegove socialne razmere zelo šibke, je v juniju 1941 sprejel službo kot pomožni uradnik na pošti Čabar. Upravnica pošte je bila Monika Kovač, ki je posredovala, da ga je direkcija pošte na Reki zaposlila. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil spomladi 1942. Bil je član terenskega odbora. V avgustu istega leta je prevzel kolportažo slovenskega in hrvaškega partizanskega tiska in zbiranje materiala za partizane, ki je prihajal tudi preko poštne zveze s Sušaka in Reke. Organizirano je vzdrževal zvezo med slovenskimi in hrvaški partizani. Izmenjaval je njihovo po- Lojze Lavrič što, zlasti literaturo. Zbiral je tudi prostovoljne denarne prispevke za OF in skrbel zlasti za to, da so žene in matere interniranih moških iz Dragarske doline lahko po pošti pošiljale svojcem pakete v taborišča. Štirinajst dni pred kapitulacijo so ga Italijani zaprli in tri dni pred kapitulacijo izpustili 9. septembra 1943 je bil od komande mesta Čabar imenovan za vodjo relejne postaje Čabar in je imel nadzorstvo tudi nad šestimi bližnjimi relejnimi postajami. 17. oktobra 1943 je bil na poziv vodstva OF poklican v Centralno tehniko KPS na točko 11—a (tiskarna „Triglav“), kjer je delal kot risar in izrezovalec žigov do avgusta 1944, ko je bil premeščen v slikarski oddelek in upravi Centralne tehnike. Tu je sodeloval pri opremi literature in pripravi klišejev za lirske bone in ostal do osvoboditve 9. maja 1945. Takoj po osvoboditvi je bil poslan v Trst, da organizira slikarski oddelek pri Začasni upravi tiska za Trst in Slovensko primorje. Po opravljeni nalogi pa so se razmere v Trstu tako spremenile, da ta oddelek v takem obsegu ni bil potreben. Zato ga je uprava poslala centrali v Ljuhljano, od koder je bil dodeljen k propagandni komisiji pri izvršnem odboru OF -slikarska sekcija. Kmalu nato je bil dan na razpolago prosvetnemu ministrstvu in nastavljen 17. avgusta 1945 na gimnaziji y Brežicah kot učitelj risanja. Na lastno prošnjo je bil še isto leto premeščen v Ljubljano, kjer se je zaradi nedokončanega študija vpisal v VII. semester in rib delu nadaljeval študij. Zaposlen je bil od 13. akrobra 1945 do 5. septembra 1950 na XIL gimnaziji Št. Vid nad Ljubljano, od 6. septembra 1950 je bil hkrati zaposlen na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Med službovanjem v Ljubljani si je ustvaril družino. Poročil se ie z Demetrij o Šinkovec, profesorico slavistike. Kljub prezaposlenosti je ustvaril še tri umetniška kiparska dela: Kip matere z otrokom, spomenik NOB v Kočevju, ter spomenika NOB v Tršču pri Cerovem na Hrvatskem in v Slovenski Bistrici Žal je njegovo plodno ustvarjalno delo prekinila nenadna smrt 15. semptembra 1954 v Ljubljani. Viri: Življenjepis L. Lavriča, izjave prič Nade Vreček in Tilke Vesel, razen tega pa še lastni spomini FRANC KALIČ DOLENJSKI LIST 17 m ZOŽENA REPUBLIŠKA CESTA — Zaradi trgovin, ki jih je v središču Črnomlja največ, so morali umakniti odlok o prepovedi parkiranja na Cesti komandanta Staneta, ki pa je hkrati tudi republiška cesta in glavna prometna žila skozi Črnomelj proti Vinici in naprej na Hrvaško. Včasih je zaradi parkiranih vozil cesta tako zožena, da je mogoč le promet v eno smer. GOSPODARJENJE V PRVEM TRIMESEČJU Na današnjo sejo izvršnega sveta črnomaljske občine so povabili tudi direktorje delovnih organizacij in tozdov, ki imajo sedež zunaj občine. Govor bo o rezultatih poslovanja v gospodarstvu v letošnjem prvem trimesečju, zvedeli pa bodo tudi, kako potekajo tekoče investicije v občini. Med drugim bo beseda tekla še o pripravah na novo plansko obdobje. GOK ZA DAN GRADBINCEV V soboto, 2. junija, bo črnomaljska delovna organizacija GOK pripravila proslavo za dan slovenskih gradbincev in dan te delovne organizacije. Za to priložnost so izdali tudi lično brošuro, v kateri na kratko prikazujejo dosedanje delo, organiziranost, osnovne gospodarske kazalce, načrte za nadaljnji razvoj delovne organizacije in druge važnejše podatke. Črnomelj je ozko prometno grlo Velik del krivde gre na račun neurejene avtobusne postaje in pomanjkanja parkirišč O prometni varnosti v črnomaljski občini, predvsem pa v samem mestu Črnomelj, je bila v zadnjih letih izrečena in napisana že vrsta takih in drugačnih mnenj, pripomb, o tem vprašanju so razpravljali tudi na seji občinske skupščine. Kljub temu pa je tudi zadnja razprava o prometni varnosti, ki jo je 25. maja pripravila OK SZDL, še enkrat opozorila, daje na tem področju treba narediti še precej, da bo zagotovljena čim večja varnost tako voznikov kot Pešcev- tom, prevozom blaga in turiz- Razprave so se poleg pred- mom, svet za preventivo in stavnikov družbenopolitičnih vzgojo v cestnem prometu, po- organizacij udeležili tudi pred- staja milice, sodnik za prekrške, stavniki delovnih organizacij iz občine, ki se ukvarjajo s prome- predstavniki sodišča, AMD Bela krajina, krajevnih skupnosti in drugj. Po širši informaciji o pro-metnovamostnem vprašanju v Sloveniji in na Dolenjskem je komandir črnomaljske postaje milice Vili Fortun kritično ocenil stanje v občini. Predvsem ob prometnih konicah, ko ljudje prihajajo, oziroma odhajajo z dela, je Črnomelj pravo ozko grlo. Tega sta v veliki meri kriva neurejena avtobusna postaja in pomanjkanje parkirišč, zaradi česar avtomobilisti puščajo vozila na cestišču. Tako je propustnost že tako preozke Kolodvorske ceste in Ceste Staneta Rozmana še manjša. Poleg tega je glavna prometna žila, ki pelje skozi Črnomelj, republiška cesta, po kateri je tranzitni promet iz dneva v dan gostejši. Pred časom so sicer sprejeli odlok o prepovedi parkiranja na Cesti Staneta Rozmana, vendar so ga morali zaradi težav pri dostavi blaga trgovinam in nakupa strank umakniti, tako da je sedaj na tej cesti dovoljeno parkiranje 15 minut, vendar malokdo to upošteva. V razpravi so opozorili še na slabo in dotrajano cestišče na glavni črnomaljski prometni žili, zaradi česar ne morejo cestišča opremiti s potrebnimi prometnimi oznakami. Za varnost pešcev pa je treba čimprej urediti pločnik ob Belokranjski cesti od bencinske črpalke do Iskre, kjer je ob vsakem času veliko pešcev, hkrati pa je to glavna vpadnica v mesto. Načrti za ureditev tega dela so že izdelani. a. B. KRAJANI O URBANIZMU Prejšnji teden je v vseh krajevnih skupnostih v črnomaljski občini potekala javna razprava o urbanističnem programu občine, urbanističnem načrtu mesta Črnomelj ter splošnem urbanističnem redu v občini. Razprava je bila povsod dokaj živahna, saj ta tema zadeva prav vse krajane. Na številna vprašanja so odgovarjali predstavniki občinskega izvršnega sveta in ljubljanskega urbanističnega inštituta, kije izdelal urbanistični program občine. JAMARJI NA SVETLEM - Ob razstavi zveze organizacij za tehnično kulturo so pred gasilskim domom svoje veščine prikazali tudi jamarji. Tokrat, na suhem in na svetlem, jim je bilo gotovo laže kot v kakšnem temnem in gobokem breznu pod zemljo. Razvoj tehnične kulture Urejeno financiranje je spodbudilo delo društev v okviru zveze organizacij za tehnično kulturo — Radijska povezava vseh krajevnih skupnosti v občini V zadnjem letu se je delo društev, ki jih združuje zveza organizacij za tehnično kulturo, ČRNOMALJSKI DRORIR HOPA CUPA V KINU - Po tednu jugoslovanskega filma, ki je bil pred kratkim v Črnomlju, so prejšnji četrtek v tamkajšnji dvorani vrteli danski na pol pornografski film z bedastim naslovom „Hopa cupa v poste(ji“. Kaže, da so se gledalci hoteli prepričati, da ta zmazek v nasprotju z domačimi filmi, ki so jih gledali pred kratkim, res nima nobene vrednosti, saj so dvorano napolnili do zadnjega kotička, prodajali so celo vstopnice za stojišče, česar v Črnomlju ne pomnijo. Predstavo so morali v nedeljo ponoviti, dvorana je bila prav tako polna. NENAVADNA VROČINA -Vroči val, Ki traja že dobra dva ted-ia, spravlja v obup kmete, obilo ve.^lja pa je prinesla zlasti mladini, ki se ob {opoldnevih množično odpravlja na kopališča v Podzemelj, na Primoste<, v Adlešiče, Vinico, nekateri pa si poiščejo tudi bolj odmaknjen'; in skrite kotičke, ki jih ob Kolpi res ne manjka. Voda je prijetno topla za plavanje, hkrati pa nudi osvežitev v teh vročih dnevih. Kopalci se pritožujejo, ker bifeja na Primostku in v Podzemlju še nista odprta, saj se v vročini še kako prileže kozarec hladne osvežilne pijače. SIVO ZLATO - Tako se menda po novem imenuje cement, ki ga je pri nas resda že teže dobiti kot plemenito kovino rumene barve. Prejšnji ponedeljek je že pred šesto uro zjutraj pred Dolenjkino trgovino v Črnomlju čakalo na cement več kot trideset ljudi. Da bi bila stvar kar se da poštena, so kupci sami naredili seznam čakajočih, da ne bi prišlo do prerivanja in hude krvi, kajti na voljo je bilo samo 15 ton cementa, to pa je za današnje potrebe, ko gradijo na vseh koncih, toliko kot kaplja v morje. TELOVADNI NASTOP - V počastitev dneva mladosti so prejšnji petek v Črnomlju pripravili telovadni nastop na igrišču TVD Partizan pri gimnaziji. Skozi mesto je šel sprevod mladih športnikov iz osnovne šole Črnomelj, centra srednjih šol, celodnevne šole iz Semiča, otroškega vrtca in članov TVD Partizan. Na igrišču so športniki prikazali svoje spretnosti in med številnimi gledalci poželi veliko priznanje. Gledalci so na delu videli tudi najboljše slovenske telovadke z državno prvakinjo Jasno Dokl na čelu. v črnomaljski občini močno razmahnilo. V veliki meri gre zasluga za to tudi urejenemu financiranju teh društev, saj so lani OK SZDL, skupščina občine, štab teritorialne obrambe, oddelek za ljudsko obrambo in samoupravne interesne skupnosti podpisali družbeni dogovor o financiranju te zveze. Prejšnji teden je zveza organizacij za tehnično kulturo v črnomaljskem gasilskem domu v počastitev jubilejev in dneva mladosti pripravila razstavo, na kateri so svoje delo prikazali člani foto kluba, jamarji, radioamaterji, AMD in združenje šoferjev in avtomehanikov. Delo se miških in črnomaljskih radioamaterjev je še bolj zaživelo, odkar so eni in drugi dobili nove prostore za svojo dejavnost V svojem programu, ki so ga že začeli uresničevati, so zapisali, da bodo z radijskimi postajami povezali vse krajevne skupnosti v občini. S tem namenom so se povezali z občinsko gasilsko zvezo, da bi to opremo namestili v gasilskih domovih v krajevnih središčih. Vsekakor taka radijska povezava ni namenjena zbolj radioamaterjem, marveč je pomembna zlasti za naloge splošnega ljudskega odpora, s pridom pa je bodo uporabljali ob volitvah, referendumih in drugih akcijah, kjer mora biti obveščanje dobro organizirano. Tudi črnomaljski jamarji se lahko pohvalijo. Raziskali so že večino belokranjskih jam in imajo izdelan kataster več kot dvesto jam. Njihovi načrti in podatki so pomembni predvsem za vodno gospodarstvo, saj so jamarji odkrili tudi precej izvirov pitne vode. A. B. Celovito o delu in življenju KS Na pogovorih v vseh krajevnih skupnostih v občini bo govor o ukrepih za še hitrejši razvoj in reševanje stvari, ki zadevajo vse krajane Da bi spodbudili še hitrejši razvoj krajevnih skupnosti in se seznanili na kraju samem s krajevno samoupravo, politično organiziranostjo, delovanjem delegatskega sistema, društev in družbenih organizacij, bodo predstavniki vseh metliških družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in izvršnega sveta do konca prihodnjega meseca obiskali vse krajevne skupnosti in se na skupnih sestankih pogovarjali z vodstvi družbenopolitičnih organizacij, sveta krajevne skupnosti, vodji delegacij in predstavniki društev. Med drugim bo na teh pogo-‘ vorih beseda tekla o interesih in potrebah delovnih ljudi in občanov, ki se uresničujejo v krajevni skupnosti, kot so otroško varstvo, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, urejanje naselij, komunalne zadeve, varstvo okolja itd. Govor bo tudi o financiranju krajevnih skupnosti. Pri samoupravni ograniziranosti krajevne skupnosti se bodo dotaknili tudi dela uličnih odborov in hišne samouprave, pozornost pa bo veljala še vaškim odborom, svetom sosesk, ki morajo prevzemati pomembno vlogo v življenju v krajevnih skupnostih. Medtem ko v nekaterih krajevnih skupnosti družbenopolitične organizacije dobro delujejo in so prisotne na vseh področjih, bo treba v drugih ugotoviti vzroke, zakaj je delo teh Nevarna cesta Vinogradniška cesta kliče nesrečo — Veliko otrok Vinogradniška cesta je asfaltirana, speljana pa je od Kremeščeve hiše, mimo Trčkove, Starihove in Rusove dalje proti Drašičem, če ne zavije že na levo proti gostišču Veselica, ki stoji nad Metliko. Asfalta so ljudje veseli le kdo ga ne bi bil, veseli so tudi nekaj žarnic, ki svetijo ljudem, da slučajno ne zaidejo v popolni temi po bregu k Juranovim ali Cvelbarjevim v goste. Po cesti veselo skačejo otroci s torbicami m ramah, kajti z Vinogradniške ceste koračijo proti osnovni šoli nad Pungar-tom In tu je kamen spotike. Gotovo ni Metličana, ki ne bo potrdil, da je Vinogradniška cesta nevarna cesta. To je površina, ki vabi nesreča Enostavno zato, ker se nima pešec kam umakniti, kadar priruši po asfaltu osebni avtomobil, še manj, če prigrmi kamion. Ni kam skočiti, ker je na eni strani strm breg, m drugi pa skoraj navpična strmina. Pešcu ne ostane nič drugega, kot da se stisne na rob cestišča, da zamiži in počaka, če bo počilo. In na srečo ne poči tako pogosto, toda zanašati se zgolj na srečo, m slučajnosti je malce le prehudo. Odgovorni bodo morali stakniti glave, morali bodo poiskati rešitev, saj stanuje v tem predelu mesta veliko mater in očetov, ki vsak dan s stahom čakajo, ali se bo vrnil njihov šolarček domov cel, živ in brez mavca. Prav čudno se mi zdi, da prizadeti še niso dvignili glasu, da se še niso sestali z odgovorneži, da bi družno poskrbeli za varnost Čakati, da bo kdo mimo njih urejal zadevo, je smešno in naivna Stricev s torbami denarja ni, v čudeže tudi več ne verjamemo, torej bo treba pljuniti v lastne roke, nasloniti se bo treba na lastna pleča in ramena, pa če so še tako obremenjena, utrujena in izmozgana. Sicer se zna prav kmalu zgoditi, da bo na ovinku pri Trčkovi hiši zavijala sirena rešilnega avtomobila. Kako so že rekli stari ljudje? Aha: Po toči zvoniti je prepozno. TONIGAŠPERIČ organizacij zaspalo oziroma ni tako, kot bi moralo biti, spodbuditi pa bo treba tudi delovanje sindikata v KS. Za dobro delo teh organizacij pa tudi za lažje in bolj osveščeno odločanje je vsekakor potrebno še izboljšati informiranost krajanov. Dobra informiranost je tudi pogoj za boljše delovanje dele- gacij krajevne skupnosti. Sem sodi tudi strokovna pomoč delegacijam in usposabljanje oziroma izobraževanje vodij in članov delegacij. Izkazalo se je tudi, da se posamezne krajevne skupnosti še vedno premalo povezujejo s sosednjimi ozirom3 drugimi KS, saj so težave, s katerimi se srečujejo marsikdaj podobne ali celo enake, pa tudi izkušnje enih so lahko še kako koristne za druge. Beseda bo tekla še o obrambnih načrtih krajevnih skupnosti, preudarili pa bodo tudi, če ne bi kazalo ustanoviti strokovne službe za več krajevnih skupnosti Očistili bodo občino V soboto največja očiščevalna akcija v metliški občini, ki _______bo zajela vse KS in delovne organizacije Občinska komisija za varstvo okolja in Socialistična zveza pripravljata za soboto, 2. junija, veliko očiščevalno akcijo, ki bo zajela celotno občino. Namen akcije, ki bo potekala v vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, je predvsem očistiti črna odlagališča, kijih v občini ni malo, ter urediti okolico tovarn in delovišč. Organizatorji te prve tako obsežne očiščevalne akcije - doslej so »e nekaj podobnega, seveda v manjšem obsegu, vsako leto lotili le metliški šolarji v okviru akcije „velika metla” - pričakujejo, da se bo pozivu odzvalo čim večje število občanov, saj se le-ti pogosto pritožujejo nad onesnaženostjo svojega okolja, za kar pa so, roko na srce, v veliki meri krivi prav sami. V krajevnih skupnostih bodo sodelovali mladinci, lovci, ribiči, člani Rdečega križa, gasilci in drugi, v delovnih organizacijah pa vodi akcijo sindikat Ves dan bo na voljo tovornjak komunale, ki bo odpadke iz črnih smetišč vozil na metliško smetišče. Ta akcija sodi v program komisije 0 varstvo okolja, ki se je svojegi dela lotila zelo resno in premišljeno in je izdelala tako kratkoročni kot srednjeročni delovni program. Komisij3 se zaveda, da je lažje preprečevati, kot zdraviti. Metliško občino, ki je v primerjavi z drugimi, kar se tiče varstva okolja, še zelo čista, pa je za sedaj še moč obvarovati in tako prihraniti precej denarja in slab« volje. Poslej bodo tako akcijo pripravili vsako leto. Poleg tega so imenovali komisijo, v kateri so sanitarni inšpektor, komandir milice in zdravnik. Ta komisija bo v soboto obiskala vse krajevne skupnosti in si ogledala glavna žarišča onesnaževanja, kot so gnojišča, neurejena kanalizacija itd., in na podlagi svojih ugotovitev predlagala ukrepe, da te stvari uredijo. A. R ZAČETEK KOPALNE SEZONE — Vroče sonce v drugi polovic* maja je prijetno ogrelo Kolpo, Id je zlasti konec prejšnjega tedna ob svoje bregove privabila številne kopalce iz Bele krajine pa tudi * druge strani Goijancev. Na Primostku, od koder je posnetek, kopališče sicer še ni odprto, vendar to kopalcev ni motilo, da si fl* bi poiskali osvežitve v tej čisti in topli reki. SPREHOD PO METLIKI METLIŠKA MLADINA SE JE ponovno izkazala z akcijo „Očisti-mo Kolpo!" Prejšnjo soboto so se namreč spravili na obrežje reke in od tamkaj odpeljali odvrženo svinjarijo: polomljene sani, star štedilnik, dve kahli, la sta priplavali po Sušici, polomljen stol, nekaj deset polivinilastih vrečk, kup papirja in drugih zadevščin, ki jih odlagajo brezvestneži v temnih nočeh. Splašiti bi jim bilo treba hlače. OTROCI IZ VRTCA, osnovnošolci, mladinci in metliški godbeniki so pripravili na Mestnem trgu za dan mladosti zanimivo in uspelo prireditev ..Mladost, podaj mi krila“. Gledalci so bili zadovoljni, izvajalci pa tudi. Prireditev je bila sproščena, polna mladosti, izvirna, neobremenjena s kalupi te vrste prireditev iz freteklosti. Prirediteljem lahko zapi-emo samo plus v mapo kulturnih dogodkov mesta. KAŽE, da se je pričela na tej strani Gorjancev sezona veselic. Največkrat jih pripravijo gasilska društva, ki pridejo na ta način do kakšnega dinarja. Veselice so dobro obiskane, ansambli, ki igrajo na njih, poskrbe, da se ljudje naplešejo, znorijo, da potem laže prenašajo vsakodnevnost, delo in zadolžitve. UČENKE POKLICNE S OLE BETI bodo v kratkem izdale že let«*" njo četrto številko svojega gl«*®* Zvita nit V njem objavljajo svoj* literarne stvaritve, pišejo o delov*® ""'“V1'' uutju u ““"j-, organizaciji, posežejo pa tudi v do; godek občine, kar ie še posebej pohvalno, saj je v šoli veliko učeiuf> ki se vozijo iz krajev izven občinsfe*' iu x vozijo iz Krajev izven ODtiu*^ meja. Tako pa se tudi preko gla**^ seznanjajo z dogodki in problemi-p tarejo ljudi v metliški občini. PIONIRSKA IN KADETSK£ KOŠARKARSKA EKIPA nastopa« v dolenjskem prvenstvu, kjer . polnita koše nasprotnikov. ri°nif' sko ekipo vodi Jože Gršič, kadeh pa Stevica Medek. Prvi in drug* trener sta prekaljena košarkarja, **' to lahko sldepamo, da sta ekip1* pravih rokah. Najpoglavitnejše pa J* brez dvoma to, da se dela, dai s* ukvarjajo mladi s pametnimi reci®' s Športom pa se ukvarJ* JO tudi najmlajši. Otroci iz otroške ga vrtca pa še oni iz prvih razred« osnovne šole so tekmovali za šp°r no značko, ki jim je bila podel)®* na rojstni dan predsednika Tita. /v prsi so si pripeli značko samo 0* malčki, la so izpolnili predpis®^ naloge: dva izleta, tek na aves‘ metrov, sonožni preskoki in naprej. metliški tednik DOLENJSKI LIST Št. 22 (1555) 31. maja 'fl ...ZNANJA NONETU — Med tistimi, ki so prejeli letošnja priznanja krajevne skupnosti Kočevje, so . ju članice noneta „Rog“ iz Željn. Kristina Trkovnik (prva z leve) je prejela srebrno, ostale pa ronasto plaketo mesta. Nonet obstaja že dobrih deset let in nastopa na mnogih prireditvah v domači dmgod pa tudi v pobratenih krajevnih skupnostih po Jugoslaviji ter celo v zamejstvu. (Foto: Jldličja zaslužnim za napredek ^deljene 3 bronaste jelke ter 15 zlatih, 16 srebrnih in 15 bronastih plaket mesta ^________ Kočevje — Priznanja zaslužnim za bratske odnose z drugimi KS Nedavne osrednje svečanosti ob prazniku krajevne skupnosti •točevje-mesto so se udeležile tudi delegacije pobratenih mest, Revnih skupnosti in občin Škofja Loka, Prokuplje, Dolina pri ‘fstu in Novi Zagreb—Tmsko. Ob tej priložnosti so podelili ®l°šnja priznanja OZD in občanom, ki imajo posebne zasluge za ^oj krajevne skupnosti in samoupravnih odnosov. I Najvišja priznanja, kipec bronaste 3®> so prejeli: Inkop Kočevje, ^ov>nar Kočevje in Oprema Kočev- StMSt0 Pia^et0 mesta so prejeli: jf, **ca družina Mirko Bračič .‘AS. Pavle Pogorelc (LIK Kočev- krožek OS Kočevje, Ivanka Peček (Trata, Kočevje), Jakob Krkovič (Oprema, Kočevje) in Ivan Žerjav (Itas, Kočevje). Bronasta priznanja OF so prejele KS in posamezniki, ki imajo posebne zasluge za pobratenje s Ko- |p\ - i 1UV, l\utcv (jj’ Vesel (Elektro Kočevje), Liiiki *^un (Zdravstveni dom J Wjana-Vič), Janez Rigler (SO j ,'^d), Milan Klen (Trikon Ko-*Van ^un (Kovinar Kočevec * 0 Južnia st (TZ0 Kočev' v*, Franc Pahulje (Podgorska ul., iev. e^’ Stane LetonJa dnkop Ko-jeT°V' Alojz Eržen (Oprema Kočev-Sevi ^niclaršič (Kovinar Ko-* . Komunala Kočevje, Rudi senik (LB Kočevje) in MPZ Svo-0<« Kočevje. Srebrno plaketo mesta so prejeli: °OZena Vesel (OS Kočevje), Benedikt Konte (Ela čelu sprevoda skozi vas so kmalu po 16. uri napovedali začetek osrednje občinske prireditve v počastitev dneva mladosti. Prisostvovali so ji številni gostje, med njimi tudi narodna heorina Albinca Hočevar-Mali. Bogat kulturni in športni program je navdušil občinstvo, posebej pa še udeležence srečanja bratstva in enotnosti, ki jih je letos gostila dobovska osnovna šola. VES V CVETJU - Pri Minki Končevi v Sevnici vzorno uspeva prenekatera roža: Vsa leta od vojne sem neguje tale kaktus. Kot ponavadi se je tudi tokrat oddolžil s pravcato preprogo vijoličastih cvetov. (Foto: Železnik) iz vseh dolenjskih koncev, si izmenjali izkušnje, se pošalili med seboj in pred publiko, saj so predvsem starejši godci veliki šaljivci. Ko so nagrade podeljene, pravici seveda ni nikoli zadoščeno, zato bo podobna prireditev naslednje leto brez tekmovalnega značaja, po mož- nosti kje na prostem. Upati je tudi, da ho število nastopajočih podvojilo, da repertoar, predvsem mlajših, ne bo ostal le pri priredbah Slakovih in Miheličevih polk in da bo nastop simpatične Žefranove dal pogum še kakšni ženski D. VOVK ZMAGOVALCA: Jože Avbar iz Ponikev (prva nagrada — za splošni vtis) in Ivan Pugelj iz Straže (draga nagrada - za tehnično najboljše izvajanje). (Foto: Andrej Vire) Divje race, domačega gnezda Pernati ljubljenci Franca Kožarja z Gor. Težke vode Sedemdesetletni mlinar Franc Kožar z Gorenje Težke vode ima svoj dve stoletji star mlin ob črpališču vodovoda v Stopičah, v dolini, ki je kar s treh strani zaprta z gozdom, v sredini pa jo prereže kristalno čist potok iz štirih izvirov. V pravcati mali oazi miru najdejo svoj mir mnoge ptice pa tudi drugi prebivalci izpod goijanskih gozdov. Kot da bi živel z njimi. Medtem ko se mlinska kolesa vrtijo, se mudi ob potoku, skrbno zavaruje gnezda pred sovražniki ter živali nahrani z žitom. Med domačimi racami stegujejo svoje kljune tudi divje. „Pred dvema letoma so tu prvič gnezdile. Vzej sem jajca in jih podvalil domači raci Štirinajst se jih je zleglo in med njimi so bili trije črni kljuni. Odraščali so kot ostale račke. Čez dan so se kopale v potoku, zvečer pa prespale v mlinu. Ko so odrasle, so letele kot njene divje sestre, vendar so se zadržale le v dolini," pravi Franc. Doma zvaljena divja račka je letos postala mati dvanajstim kljunom. Skrbna je, da je kaj. Kljub miru v dolini pa preti mladičem kup nevarnosti: ,,Kragulji in pižmovke so.jih največ odnesli. Zadnja leta sem ujel prek sto kraguljev, da sem rešil gnezda in mladičke," pristavi in izvleče iz čebelnjaka precejšen zaboj, kjer je spravljen letošnji rod. Pokaže tudi divje kokoške, ld so se zvalile na šibju ob potoku potem, ko je Franc skrbno ogradil gnezdo in ga tako zavaroval pred sovražniki. J. P. Divje račke jedo z roke Med prvimi za volanom Ivan Globevnik je naredil šoferski izpit že leta 1927 V začetku maja je v Škocjanu umrl Ivan Globevnik, 74-letni Dolenjec, poznan po vsej Škocjanski dolini kot ljubitelj domačega kraja, zavzet za napredek in razvoj. Poznan pa je bil tudi kot eden prvih šoferjev na Dolenjskem. Ivan Globevnik je namreč že leta 1927 naredil šoferski izpit Njegov oče je imel trgovino z mesarijo, zato je potreboval prevoznika. Ivan si je zamislil za tisti kraj in čas nekaj drznega; nabavil si je kamion. Takrat so po vijugastih dolenjskih cestah vozili kamioni tako poredko kot danes tanki. Pa tudi kupiti ni bilo mogoče avtomobil KAKO SE DA BOPRAVUATI PIPO Iz vodovodne pipe v koj>al- tem pa je reR^^Res je^go }va. je pa, s pipo nekaj ra®v redu. pliiuLj* trenutl Ce (»Siarobe rivijala ogtedo nid Klotilde Zračnikova pričela kapljati , voda: [Jonk, plonk, plink. Zračnikova še tako privij vijak, kapljic ni mogla zaustaviti, pa je zato zavrtela telefon: , jos- pa, s pipo nekaj rPv redTu. V trenutku bomo videli, kaj je “ e.“ Dobre pol ure si je doval pipo, v beležko pa si je zapisal nekaj besed. Nato je izginil v trenutku, ko mu je Zračnikova hotela servirati kavo, ki si jo je priborila v zakotni trgovini v Repičevi dragi. V modri kombinezon oblečeni moški se je vrnil, ko je bilo na cerkvenem zvoniku enajst V roki je imel veliko usnjeno torbo, ki je vlekla k tlom. Lotil se je dela, a jo je po petih minutah odkuril s pojasnilom, da je pozabil prinesti s seboj del, ki ga bo treba zamenjati. Zračnikova ga Modro oblečen moški sije je videla ponovno v kopalnici najprej prižgal cigareto, po- jele ob pol dveh. Bil je izred- „Hitrograd? Povežite me, prosim, z vašo TOZD Obrt-ništvo.“ Klotilda je razložila gjasu na drugi strani žice, kakšne težave morijo njo in njeno pipo, '• bil glas prijazen: „Brez stv. ji. Poslali bomo mojstra na Počivalniško 10, drugo nadstropje.** no razpoložen, iz pipe pa je še vedno kapljalo: plink, plonk, plonk, plink. „Z delom bomo nadaljevali jutri!“ je zatulil Zračnikovi kar skozi zaprta vrata, in še preden je utegnila Zračnikova odgovoriti: „Dobro,“ je že vžgal motor avtomobila in odplinil. Drugi dan je pozvonilo pri Klotfldi že ob šestih. „Tukaj šem, vaš sem!“ Glas orodja je bilo slišati iz kopalnice do pd sedmih, nakar je nastopila tišina, zato je odšla Zračnikova pogledat, da se ni morda mojster onesvestil ali kaj podobnega. V kopalnici pa je našla razmetano orodje in pipo z glasovi:, plink, plonk, plonk, plink. Ob dvanajstih je nekdo za- kašljal v kopalnici Klotilde Zračnikove. „Samo po klešče sem skočil,“ je pojasnil mojster Zračnikovi. Zazvonil je telefon in ženski glas je iskal v modri kombinezon oblečenega moškega. „Vi ste, Pisarnikova? V petih minutah sem pri vas.“ Tretji dan je prišel mojster ob devetih. „Danes pa bomo dokrajčili zadevo," je dejal Zračnikovi namesto pozdrava Ob desetih je odšel malicat, k pipi pa se je vrnil ob enih. Ob pol dveh je nehalo plinkati in plonkati. Pet minut pred drugo je Zračnikova plačala račun: nadomestni del za pipo je stal šestdeset dinaijev, za delo pa je morala Zračnikova odšteti devetsto dvajset dinaijev. Od tega hipa dalje Klotilda Zračnikova zelo ceni delo. tako kot danes, ko na cesto postavijo vozilo popolnoma nared za vožnjo (vsaj tako naj bi bilo!). Ivan je moral kamion naročiti, potem pa čakati, daje pošiljka prišla iz Amerike. Ko so zaboj z vsemi avtomobilskimi deli dobili, je Ivan odšel za tri mesece v Ljubljano, da je bil zraven pri sestavljanju avtomobila, hkrati pa so bile to ure motoroznanstva in upravljanja vozila. V domači kraj se je Tnil kot šofer in lastnik kamiona. Dobri stari Chevrolet je zvesto služil svojemu namenu, dokler ni lepega dne pri Stari vasi zgorel. Za tehniko navdušeni Ivan si je nabavil drugega, nato še tretjega. Tega so 1942 zasegli Nemci in ga odpeljali nekam proti Rusiji. Kmalu za avtomobOom je vojni davek plačal tudi Ivan sam: Italijani so ga aretirali in obsodili na sedem let ječe. Ob kapitulaciji je šel za nekaj časa v partizane, vendar ga je komandant zaradi slabega zdiavja poslal domov. Po vojni je kmetoval, se še naprej zanimal za tehniko in poskušal odkriti ležišča bentonita. „Rad bi, da bi se kaj lepega slišalo o Škocjanski dolini,“ je imel navado pojasniti svoja početja. odf Ko! 76 Pet škorčkov ostalo brez mame Vodnikovi jih hranijo | dvajsetkrat na dan Družina dr. Mira Vodnik*! j Volčičevi ulici v Novem sl0\ ima na vrtu vsako leto tri htf glav za škorce. Vsem je v vel' veselje, ko opazujejo, kako dvakrat na leto izvale mladiči kako jih starši hranijo. Več lej isti škroci vračajo v svoje hiS* pre ko na pomlad spet prilete v n® Jm, kraje. Ras „Letos.se je moralo Škorc* v l pri dolgem letu v naše krt ZmL nekaj zgoditi, kajti priletela < tejj samo dva namesto treh pai*1 itd. Poslušali smo vreščanje in oj*J li, da sta nastali dve r naenkrat pa je v enem | vse utihnilo. Otroci so na vrh in pogledali, kaj se ja, pa našli pet škorčkov, bili komaj še živi. C morala požreti mačka ali morda kdo pokončal z puško. Živalce, še vse | brez perja, so lačne: odpirale kljunčke, f dali v škatlo in na ’L začeli dajati hrano. nam,“ je povedala L Ptički so v dobrih 14 < kar jim v kljunčke z roko gajo hrano, že močno r- *’ opomogli. Prav zanimivo videti, kako vreščeč na vso raztezajo kljunčke in C. ‘ kler jih ne nahranijo. ] 15 minut 'f' vreščati. I vali tem jih bodo z L dovolj veliki, da si TUDI ŽIVALI SO ŽEJNE Društvo proti mučenju -j. j vali naproša in opozarja ^ i lastnike živali, naj v pol«^ I vročini poskrbijo, da žiW * ne bodo žejne, da imele vedno d pitne vode ter da l kje počiti v senci. delava in člani društva l-, , ugotavljali, ali se lastniki * i vali držijo navodil. Če jih bodo upoštevali, bo L proti mučenju živali obravnavalo kot p oziroma kot Zakon predvideva za krške te vrste do 2000 r jev ali 30 dni zaporne Plrvi kamion v Škocjanu je vozil Ivan Globevnik.