Izhaja vsak četrtek * Posamezna številka stane Din 1'50 Celoletna naročnina Din 35' — • Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, it. 16.790 Ljubljana, 16. februarja 1939 Izdaja: Konzorcij .Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: L. Klauž Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč) Leto V — Številka 18 BESEDE. KI NE BODO PREŠLE Piju XI. (tlO.ffebr.) v spomin Papež Pij XI. o delavskem vprašanju Oblast Cerkve odločati v socialnem vprašanju A nikakor se Cerkev ne more odreči 04 Boga JI izročeni službi, da avtoritativno *°dl, ne o tehničnih rečeh, za kar nima 1(0 primernih sredstev in sploh ne poslanca pač pa o vseh tistih vprašanjih, ki se "ftnaiajo na nravnost in n]e pravice. Zasebna lastnina Najprej Je treba imeti za trdno in dodano stvar, da ima lastnina dvojen zna* individualen in socialen kakor pravijo, kolikor namreč meri na dobro poedincev na občo blaginjo. Da vsak delitev posesti sveto čuva in prestopa mej svoje lastnine ter ne sega v Pravice drugih, to veleva pravičnost, ki Imenuje menjalna pravičnost, da pa ***tnlk rabi, kar Ima, le po pameti, tega veleva ta pravičnost, temveč druge fte ^Posti, ki pa njih zahtev »ni mogoče po *ttdn| poti iztožiti«. Svobodni dohodki Sv. pismo in sveti cerkveni očetje ve-dr,° Popolnoma odkrito uče, da so bogati ^Jttroije dolini dajati miloščino, izvrševati dobrodelnost In velikodušno darežljivost. Delo in kapital * • • Je zmotno, ali sami snovi ali samemu pripisati, kar Je učinek vzajemnosti in povsem krivično Je, če eno ali ru9o zanikuje dejavnost drugega In ves r°l*vod sebi prisvaja. V*akemu Je treba dati svoj delež In °*krbetl, da se bo vse porazdeljevanje Svarjenih dobrin uravnavalo In urejalo 0 Pravcu obče blaginje In socialne pra- vičnosti, saj vsak vidi, da je današnja porazdelitev zaradi tolike razlike med malim številom prebogatih in med veliko mnoilco ubogih zelo zelo nesrečna. Odrešitev proletarcev ... tako neizmerna množica proletarcev na eni strani In na drugi strani nekaterih prebogatih neizmerno bogastvo Je nepo-biten dokaz, da bogastvo, ki v naši dobi »industrlalizma« tako obilno dorašča, ni prav porazdeljeno in dodeljeno raznim slojem ljudi. Zato si Je treba z vsemi silami prizadevati, da se bo vsaj v bodoče pridobljeno bogastvo le po pravičnem razmerju nabiralo pri tistih, ki so bogati, in se v zadostnem obilju raztekalo med nje, ki delajo..., da bodo s štedljivostjo množili družinsko imovino, povečano umno upravljali ter lažje in varneje nosili družinska bremena. Naj nihče ne misli, da bo mogoče javni red in socialni mir pred prevratnim duhom uspešno braniti, če se nemudoma ne pristopi k pogumnemu delu, da se to izvrši! Pravična plača Najprej je treba delavcu dajati plačo, ki Je zadostna za vzdrževanje njega samega in družine. Ko se določa višina plače, Je treba gledati tudi na položaj podjetja in podjetnika. Višina plač se mora ravnati tudi po zahtevah obče blaginje. Obnova družbenega reda Da se pa to, kar Je on (Leon XIII.) srečno začel, utrdi in dovrši, in da se bodo razte-kale v človeško družino še obilnejše in srečnejše koristi, Je potrebno zlasti dvoje: preosnova ustanov in prerod nravi. Dopolnjujoča naloga države Kakor ni dopustno jemati posameznikom in izročati občini, kar zmorejo posamezniki s svojo močjo in svojo delavnostjo, tako je nepravično, povzroča veliko škodo in moti pravi red, če se to, kar zmorejo manjše in nižje organizacije, izroča večji In višji družbi; zakaj država mora po svoji moči In naravi udom socialnega organizma s svojo dejavnostjo dajati oporo, nikdar pa ne sme le teh vase povzemati in uničevati. Vrhovna socialna oblast naj torej posle in skrbi manjšega pomena, ki bi jo Itak zelo zadrževale, prepušča nižjim organizacijam, tako bo tem svobodneje, krepkeje In uspešneje izvrševala vse tiste, ki pristoje le njej, ker jih le ona more izvršiti. » Korporacije Socialna politika se mora torej truditi, da obnovi korporacije. Kakor namreč tisti, ki blizu skupaj stanujejo po naravnem nagonu ustanove občino, tako je naravno, da tisti, ki Izvršujejo isto obrt ali imajo isti poklic — bodisi gospodarski ali drugačen — ustanove nekakšno korporacijo. Vodilno gospodarsko načelo Svobodna tekma, dasi je v nekih mejah dopustna in gotovo koristna, nikakor ne more ravnati gospodarstva. Zato Je nujno potrebno da se gospodarstvo spet podvrže in podredi pravemu In uspešnemu vodilnemu načelu. Se man) pa ga more nadomestiti gospodarsko samodrštvo, ki je zadnje čase zamenjalo svobodno tekmo. Treba Je torej iskati višjih in plemenitejših sil, ki bi mogle resno in resnično ravnati to gospodarsko samodrštvo, in to sta socialna pravičnost in socialna ljubezen. Obnova nravi Toda če vse globlje in natančneje premislimo, bomo Jasno spoznali, da mora Iti pred tako zaželeno socialno obnovo obnova krščanskega duha, ki ga Je bedno izgubilo toliko ljudi, ki se ukvarjajo z gospodarstvom; če ne, bodo vsi poskusi zaman in se bo gradila vsa stavba ne na skalo, ampak na sipki pesek. Pot do obnove Prvi in neposredni apostoli delavcev morajo biti delavci, prav tako pa apo-' stoli industrljcev in trgovcev industrije! In trgovci. Naj se torej zedinijo vsi, ki so blage volje in ki hočejo pod pastirji svete Cerkve bojevati, dobri in miroljubni Kristusov boj, in vsi naj si pod vodstvom in učiteljstvom Cerkve prizadevajo, vsak po svojih darovih, po svojih močeh, po svojem položaju, da vsaj nekaj store za krščansko obnovo človeške družbe; naj nihče ne išče svojega, ampak tega, kar Je Jezusa Kristusa; naj nihče ne doganja le svojih misli, ampak naj bo pripravljen pustiti jih, naj se zde še tako lepe, če kdaj večje, obče dobroto zahteva, da bo v vsem in nad vsem Kristus vladal, Kristus kraljeval, ki mu bodo »čast in slava in oblast na vekov veke« (Raz 5» 15). , (Ouadrageslmo anno.) O brezbožnem komunizmu Bloden nauk komunizma Današnji nauk komunistov Ima v sebi bolj kakor katero koli podobno gibanje v preteklosti neko zmotno idejo o odrešenju ubogih. Neki bloden Ideal pravičnosti, enakosti in bratske skupnosti v delu navdaja njih nauk in njih zamisli z nekim misticizmom. Ta nauk (Marksov dialektični materializem) uči, da je vse, kar Je, ena sama stvarnost, namreč snov s svojimi slepimi in tajnimi silami. Ta, ko se razvija, postane rastlina, žival, človek. Tudi človeška družba ni nič drugega kakor neka oblika tvari, ki se je tako razvila in ki teži z neko nepremagljivo nujnostjo v neprestani borb) sil h končnemu cilju: k brezrazredni družbi. Komunizem... jemlje človeku svobodo, ki je počelo duhovnega življenja; ... Jemlje človekovi osebi nje dostojanstvo in tisto nravno umerjenost, ki se more z njo upirati slepim nagonom strasti; ... zanikuje poedlncem vse naravne pravice; ... zanikuje vsako oblast in avtoriteto, ki bi Izhajala od Boga; ... ne priznava nobene pravice poedlncem do zemlje In proizvajalnih sredstev; ... ima zakon in rodbino za igolj svetno ustanovo, ki Je tvorba posebnih gospodarskih razmer. Komunizem hoče uvesti nov red na svetu, novo, višjo kulturno dobo, in sicer kot rezultat zgolj tajnega naravnega razvoja: »človeško družbo, ki Je izgnala z zemlje Boga.« Slepive obljube komunizma širijo komunizem pod pretvezo... te* ženj, ki so vse same po sebi brez dvoma upravičene. ... umno v svojo korist ii< rahljajo nasprotja, ki so med narodi, ne* soglasja in prepire glede nazorne oblike vladavin, a tudi tisto zmedo, ki se širi na znanstvenem polju, kjer celo o božjem Imenu vlada molk; zato se razteza komunizem celo na univerzo in skuša svoje nauke utrditi tudi z dokazi lažne znanosti. Krivda liberalizma ... te delavske množice je za komunizem pripravil že gospodarski liberalizem, ki jih je s svojimi nauki in metodami privedel v versko in nravno zanemarjnost. Propaganda Vzrok, da se komunistične zmote tako hitro širijo je tista silna in neslišna propaganda, kakršne morda še ni bilo, kar svet pomni. Zarota molka v tisku (Velik del svetovnega nekatoliškega časopisja o komunizmu molči) pravimo: po dogovoru, drugače si namreč ni mogoče razložiti, zakaj so ti listi, ki so sicer tako hlastežni tudi po malenkostnih dnevnih novicah, tako molčali o strašnih grozotah, ki so jih komunisti počenjali v Rusiji, v Mehiki, po velikem delu Španije, zakaj tako malo pišejo o tako silni svetovni organizaciji, kakršna Je moskovski komunizem. Sadovi komunizma Kjer koli se je posrečilo komunistom utrditi se In zavladati, — tu mislimo z očetovskim sočutjem posebno na Rusijo in Mehiko — tam so si, kakor sami oznanjajo, z vsemi silami prizadevali, da bi docela porušili temelje krščanske religije in kulture in v dušah ljudi, zlasti mladine vsak spomin nanjo zatrli. Tam pa — kakor v naši preljubljeni Španiji — kjer kužni in sramotni komunizem še ni mogel roditi vseh žalostnih sadov svojih zmot, Je vendar, žal, povzročil blazne izbruhe besnosti in počel strašne zločine. Ti izbruhi... so naravne posledice komunističnih naukov, ki ne poznajo nobenih brzd. Prvič, odkar ljudje pomnijo, gledamo skrbno započet In dobro premišljen upor proti vsemu »kar se imenuje Bog« (2 Tes. 2. 4). Rešitev To je, častiti bratje, nauk Cerkve, ki more edina, kakor v drugih rečeh tako tudi v socialnih dati pravo spoznanje in nas obvarovati komunističnega mišljenja. Kdor ne živi zares po veri, ki jo Izpo-veda, se dandanes, ko vihar preganjanja tako divja, ne bo mogel dolgo upirati, temveč ga bo grozeče valovje potegnilo s seboj in bo tako pogubil sebe in predal sramotenju tudi krščansko ime. Podpirajte polcret Katoliške mladine! Za naš čas prav posebno važna nauka Tu moramo, častiti bratje, prav posebej poudariti dva Gospodova nauka, ki imata posebno zvezo z dejanskim položajem človeškega rodu: nenavezanost na zemeljske dobrine in krščansko ljubezen. »Nova zapoved« Da si torej zagotovimo večno življenje in da bomo mogli dejavno pomagati ubogim, se je treba vrniti k bolj skromnemu življenju, odpovedati se zabavam, ki jih tako obilno, tudi sramotnih in pregrešnih, ponuja svet in pozabiti nase iz ljubezni do bližnjega. Poziv krščanskim podjetnikom Zato prav posebej pozivamo vas, krščanski gospodarji in tovarnarji, ki je vaša služba dostikrat tako težka, ker ste tako rekoč podedovati tiste zmote krivičnega gospodarskega sistema, ki so tako pogubno vplivale na toliko rodov: mislite na svoje dolžnosti, ki boste morali zanje dajati odgovor. Žalostno je, a resnično, da je ravnanje nekaterih katoličanov nemalo vzrok, da se je delavstvo tako odtujilo krščanstvu. Socialna pravičnost Toda poleg tako zvane menjalne pravičnosti je treba gojiti še socialno pravičnost, ki tudi nalaga dolžnosti, katerim se ne morejo odtegniti ne gospodarji ne delavci. In prav socialni pravičnosti je svojsko, da zahteva od posameznikov, vse to, kar je potrebno za občo blaginjo. Korporacije ... v gospodarsko družbenih odnosih bo mogoče uveljaviti vzajemno sodelovanje pravičnosti in ljubezni le tedaj, če združene strokovne in medstrokovne organizacije, osnovane na trdnih krščanskih temeljih, ustanove krajevnim in časovnim razmeram primerne tako zvane korporacije. Širjenje katol. socialnega nauka Da se da tej socialni akciji večja dejavnost, je zelo potrebno pospeševati študij socialnih problemov v luči cerkvenega nauka in te nauke pod vodstvom avtoritete, od Boga ustanovljene v katoliški Cerkvi, kar moči širiti. Naloge katoliškega tiska ... katoliški tisk... naj najprej z raznoterim zanimivim čtivom ljudi privabi, jim potem vedno bolj pojasnjuje socialni nauk Cerkve, odkriva natančno in obširno nakane nasprotnikov, podaja proti njim orožje, ki se Je že drugod najbolj izkazalo; predlaga, kako bi bilo mogoče preprečiti sle-pivo agitacijo komunistov, ki so z njo premamili že mnogo ljudi tudi dobre vere. Zanke komunistov Ko je pa (komunizem) spoznal, da se mu ljudje odtujujejo, je spremenil svojo taktiko in si prizadeva množice pridobiti z raznovrstnimi prevarami ter skriva svoje zle namene za ideje, ki so same na sebi prave in lepe. Sodelovanje s komunisti r Komunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanska kultura. Če bi se dali nekateri v zmoto zavesti in bi v svojem kraju komunizmu pomagali, da bi se utrdil, jih bo za to zmoto prve zadela kazen in kolikor starejša in višja je v tistih deželah, ki bi na ta način vanje prodrl komunizem, krščanska kultura, tem huje bo v njih divjala jeza brezbožnikov. Molitev in pokora Ker smo prepričani, da tudi zoper zlo, ki dandanes stiska človeštvo, ni druge pomoči, kakor ta, da se vsi z molitvijo in pokoro skupno bojujejo zoper skupnega sovražnika. Duhovnikom »Pojdite zlasti med uboge delavce; sploh, pojdite med uboge!« Kakor se mora tedaj, ko je domovina v nevarnosti, vse drugo odložiti, kar ni potrebno za življenje ali ne služi naravnost obrambi države, nekako tako se morajo tudi v sedanji stiski vsa druga dela, najsi bodo sama po sebi še tako dobra, umakniti v drugo vrsto najbolj potrebnemu delu za obrambo krščanske vere in krščanske kulture. Zakon ni človeška, ampak božja ustanova Zakona niso ne ustanovili, ne prenovili ljudje, ampak Bog. Ne od ljudi, ampak od samega stvarnika narave, od Boga, in od prenovitelja narave, od Kristusa, je zakon s postavami zavarovan, utrjen in povzdignjen. Zato te postave ne morejo biti podrejene nobeni samovolji ljudi, nobenemu nasprotnemu dogovoru, celo dogovoru med zakonci samimi ne. Po zakonu se torej zvežejo in združijo duše, in sicer prej in tesneje kot telesa, tudi ne po minljivem čutnem dojmu ali čustvu, ampak po premišljeni in trdni odločbi volje: in iz te spojitve duš izvira, tako jo Bog odločil, sveta in nerazdružna vez. To je svojsko in edinstveno bistvo te zakonske zveze, ki se zato popolnoma razločuje nele od združitev živali po samem naravnem nagonu, kjer ni razuma in svobodne volje, temveč tudi od onih nestalnih zvez med ljudmi, ki so brez prave in nravne vezi volje in resnične pravice do rodbinskega sožitja. Zarod »To vse so dobrine,« pravi sv. Avguštin, »zaradi katerih je zakon sam dober: zarod, zvestoba, zakrament. Z zvestobo se misli, da se izven zakonske zveze z nobenim drugim ali nobeno drugo ne druži; z zarodom, da se otrok z ljubeznijo sprejme, z dobroto neguje in z bogaboječnostjo vzgaja; z zakramentom slednjič, da se za- Katoliška akcija Na ta način bodo (vzgojeni člani Kato* liške akcije) pod vodstvom izkušenih *fl veščih duhovnikov pogumno in velikodui* no sodelovali, da se delavstvu versko P°' maga, kar tako želimo, ker smo prepričani da je ta način delovanja najboljše sred* stvo, ki je mogoče z njim delavce, na & ljube sinove, odvrniti od komunizma. Polefl tega... je naloga KA še ta, da z govori in tiskom javno širi socialne nauke rimski*1 papežev o krščanski obnovi družbeneg* reda. Država Pri tej nalogi (da prepoji človeško dru*' bo s krščanskim duhom in odbije naklepe komunizma) mora sodelovati tudi država I" dati Cerkvi svojo pomoč. Poleg tega morajo države posebno skf' beti, da bo državljanom na razpolago do*** življenjskih potrebščin... da bodo im®** vsi delo,... da bodo imoviti prevzeli *a' radi obče blaginje nase potrebna bremen* Upravljanje države, ki bo treba o nje111 kdaj dajati odgovor Bogu in družbi, mor0 biti tako modro in tako trezno, da bo *8 vzor vsem državljanom. Države naj dajo tudi Cerkvi svobodo ••• sama blaginja človeštva zahteva, da se n0 ovira vpliv in dejavnost katoliške Cerkv* (Divini Redemptoris.) kon ne razdruži in da se ločeni ali ločen* niti zaradi potomstva z drugim ne zveio*" Zvestoba v zakonu Zakonska zvestoba zahteva razen drug**1 stvari, da moža in ženo veže neka posebn* sveta in čista ljubezen in naj se ne ljubi*8 kakor se ljubijo prešuštniki, ampak kakor j8 Kristus ljubil cerkev. Zakonska vez je nerazdružna Nerazdružno trdnost zakonske zveze P°' udarja sam Kristus z besedami: »Kar je združil, tega naj človek ne loči;« in: »Vsa*' kdor se loči od svoje žene in se oženi 8 drugo, prešuštvuje; in kdor se oženi z *°' čeno od moža, prešuštvuje.« Uničevanje rodilnosti iz evgeniči^ razlogov Družina je višja od države in ljudje $e v prvi vrsti ne rojevajo za svet in časno*1’ ampak za nebesa in večnost. Gotovo 8 dovoljeno ljudem, ki so v vsem drugem ** zakon sposobni, ki pa bodo kljub vsej skr** i3* nosti domnevno rodili le manj vreden * rod, samo zaradi tega naprtiti veliko kf*v do, če sklenejo zakon, dasi se jim n•0,^ pogosto zakon odsvetovati. Preprečevanje zaroda Bodi najprej govor o otroku, ki *i *** mnogi drznejo imenovati nadležno brei**^ zakona in zakoncev ter navajajo, na) *e O krščanskem zakonu P® čisti zdržnosti (ki je tudi v zakonu po *°glasju obeh zakoncev dovoljena), ampak * tem, da naravno dejanje izpačijo, skrbno branijo otrok. To zločinsko prostost si prihajajo nekateri, ker ne marajo otrok in hočejo slo uživati brez bremena, drugi zo-Pet, čel da ne morejo zaradi sebe ali matere ali gmotnih težav dopustiti zaroda. Toda Iz nobenega še tako tehtnega raz-*°3a se ne more zgoditi, da bi nekaj, kar )e v bistvu proti naravi, postalo naravi primerno in dobro. Ker pa je zakonsko delanje po svoji naravi namenjeno za rodnjo 0{rok, zato tisti, ki mu z namenom jemljejo *° naravno in svojsko moč, ravnajo proti "aravl in delajo nekaj, kar je sramotno in v bistvu nenravno. Zločin proti nerojenemu otroku Kateri vzrok bi mogel biti kdaj takšen, da bi mogel kakorkoli opravičiti narav-^ostnl umor nedolžnega (nerojenega de-*6ta)? Za umor nedolžnega namreč gre v primeru. Bodisi da se to zgodi na materi ali detetu, proti božji zapovedi in proti 9