Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Koporec — podpredsednik in člani: Marinka Farčnik, Slavka Rojina, Francka Hribar, Zlata Marjančič in Dušan Štiglic. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XVII. — 28. 12. 1973 — št. 12 IZ VSEBINE: — Srečno 1974 — Konferenca Zveze komunistov — Naše delovne enote v letu 1974 — Nov način izplačevanja OD — Volili smo nove samoupravne organe — Osebnj dohodiki v novembru — Lepi dosežki naših športnikov — Sladice za Silvestrovo GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ — Nagradna križanka Srečno 1974 Letošnji uspehi — sad skupnih prizadevanj kolektiva Zaključek koledarskega teta 1973 ravno sovpada z menjavo notranje orgamizacijie podjetja, ko prehajamo na nov družbeno-akonoim-ski in samoupravni sistem z uvajanjem TOZD. Ob tej priliki so bili na zadnji seji DS podjetja podana vsa poročila o delu samoupravnih organov dn komisij, kateri so celo leto spremljali in kreirali tudi poslovno politiko na posameznih delovnih področjih. Značilno za letošnje poslovno leto je, da ;se je podjetje notranje Stabiliziralo, saj so bili skoraj na vseh področjih doseženi boljši rezultati kot pa v preteklem Jjctu. To daje upanje, da smo na najboljši poti za riaslednje lieto, iko se pričakuje nadaljuj napredek, seveda če ne bo večjih negativnih notranjih aij zunanjih vplivov. Ob zadnji devet-mesečmi bilanci je bilo ugotovljeno, da bi bili ekonomski rezultati, predvsem pa ostanek dohodka še boljši, če bi imelo podjetje enake obremenitve kot pa v letu 1972. Žal se tudi 'to pot niso uresničile napovedi različnih forumov, da se bo gospodarstvo postopoma razbremenjevalo. Rjesnica je pa ta, da so različne obveznosti porastle ter nam odnesle del pričakovanih sredstev, katera bi lahko zelo koristno uporabil; pri modernizaciji strojne opreme. Kljub določenim težavam pa so bili' letos doseženi nekateri uspehi, k; nam vlivajo optimizem, ker so sad skupnega prizadevanja vseh zaposlenih: — investicijska dejavnost pri modernizaciji podjetja je bila letos učinkovitejša v preteklih letih, — tehnična kvaliteta gotovih izdelkov se je popravila v obdobju 1972/1973 za Skoraj 3 %, — delovna storilnost se je izboljšala za 2,6 %, — izboljšal1 se je asortiment tkanin in dosegel za 14 % večji prodajni promet, — izvoz se je vrednostno zvišal za 15 %, — fihačna likvidnost je boljša za 6%, — poslovna rentabilnost za 8 %, — ekonomičnost poslovanja za 6%, — gospodarska storilnost za 22 odst., — družbeni proizvod za 14 %, — družbena rentabilnost za 3 '%, — osebni dohodki so se povečali za 20 %, ter so trenutno najvišji v večjih bombažnih kombinatih pr; nas. Seveda so uspehe spremljale tudi težave, od katerih nekatere le stežka premagujemo. Poraba preje je prj nas večja od proizvodnje v lastni predilnici. Ker preje manjka tako v Jugoslaviji kot v tujini, je nabava kljub visokim cenam zelo otežkočena. Zato je občasno primanjkovalo preje v tkalnicah. Delno se je to ormilo z nadurnim delom naših predilk, za kar jim je bilo večkrat izrečeno javno priznanje. Poseben problem predstavlja zastarelost opreme. Vlaganja v modernizacijo so sicer večja kot pa v preteklosti, vendar vse to še ne zadošča. Dražitev reprodukcijskih materialov .visoke pogodbene in zakonske obveznosti, razmeroma visoki OD in zelo visoke cene sodobne opreme nam onemogočajo hitrejše vlaganje v modernizacijo tovarne. Skratka, lastnih sredstev je premalo, da bi na tem področju še več storili. Zato se bomo morali v bodoče bolje prizadevati za večjo akumulativmost •in iskanje dodatnih virov financiranja za modernizacijo zastarele opreme in naprav. Ko se oziramo nazaj v leto 1973 vidimo, da je bilo opravljeno veliko idela, marsikaj je pa ostalo še za vnaprej. Zavedati se moramo, da se v vsakem tekstilnem podjetju delavcj morajo boriti za obstoj din napredek dejavnosti. To vidimo, če primerjamo med seboj različne parametre, ko tudi nekaSsra sorodna podjetja dosegajo na posameznih področjih tudi bolje efekte kot pa so naši. Vendar povsod delajo le ljudje in kar dosegajo drugi, ni pril nas nemogoče, saj smo ravno v zadnjih letih dokazali, da je možno marsikaj doseči. Ko delamo obračun za pretjeklo leto, nas pa brez dvoma tudi zanima, kaj nam prinaša novo leto 1974? če si želimo dobro, bo treba tudi v letu 1974 krepko poprijeti ter koristno uporabiti vse naše umske in fizične sposobnosti. Svetovni dogodki so vnesli tudi k nam nekoliko nemira ob grozeqem pomanjkanju energetike in surovin, ki so se istočasno tudi močno podražile. Zato bo naša najpomembnejša naloga, da bomo z vsemi reprodukcijskimi materiali kar najbolj skrbno in gospodarno ravnali. Ce smo v 1. 1971 nekoristno porabili en kilogram bombaža, danes to predstavlja trikratno škodo, ker se je ta surovina v jiem obdobju za trikrat podražila, cene na svetovnih tržiščih pa še nadalje močno naraščajo. Posebno skrb bo treba posvečati kvaliteti naših proizvodov. V 1. 1973 smo s skupnimi napori izboljšali kakovost tkanin, vendar na tem področju še niso izkoriščene vse možnosti. Vsakdo izmed nas se mora še vnapijej truditi, da bo svoje delo čimbolj kvalitetno in čimhitreje opravil. Poleg kvalitete je tudi boj za višjo produktivnost ena izmed pomembnih nalog v prihodnjem letu. V novo leto stopamo tudi z novo organizacijo podjetja. Temeljne organizacije dela terjajo poleg poglobljenega samoupravljanja tudi spremembo ekonomskih odnosov. Vsaka TOZD bo morala ustvarjati in tudi skrbeti za svoj dohodke. Seveda je želeti, da bo le-ta člmvišji, ker bo na ta način ostalo več sredstev za osebne dohodke in vlaganje v modernizacijo strojev in naprav. Višji dohodek se bo dosegel, če bo proizvodnja potekala s čbnmanjšimi stroški. Dosedanji sistem v našem podjetju ni bil najbolj vzpodbuden za zniževanje stroškov, dočim nova organizacija naravnost terja °d vseh članov TOZD, da se obnašajo kot dobri gospodarji. Pojem stroškov je treba torej pojmovati v najširšem smislu kot npr.: — smotrna nabava osnovnih surovin in pomožnih materialov glede cen in količin; — izbor asortimenta proizvodnje mora zagotavljati čimboljšo rentabilnost; — v proizvodnji uporabljati čimbolj racionalne Tehnološke postopke; — zmanjševati odpadke surovin in pomožnih materialov v vseh fazah proizvodnje; (Nadaljevanje na 2. strani) Samoupravni sporazum so podpisali: za TOZD predilnica Boris Pertot, za TOZD tkalnica — Boris Soklič, za TOZD plemenitilnica Bogo dipl ing. Debevc, za TOZD prehrana in oddih Franc Koporec in za delovno skupnost skupne službe direktor Dušan Horjak Vsem članom kolektiva m želimo ob vstopu ■ I v novo leto 1974 m I veliko zdravja in | osebnega zadovoljstva jj H Uredništvo Tekstilca ■ Samoupravni sporazum podpisan Slavnostna seja delavskega sveta podjetja, ki je bila 28. novembra v počastitev praznika — Dneva republike, je bila letos združena s pomembnim dogodkom: podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Tekstilindus Kranj. Tako smo uresničili koncept nove samoupravne ureditve v podjetju, ki je bil plod širokih obravnav celotnega kolektiva. Na zborih delavcev v začetku oktobra, so bili sprejeti sklepi o organiziranju 4 temeljnih organizacij združenega podjetja in sicer: TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica, TOZD Plemenitil-nlca in TOZD Prehrana in oddih, ter posebna delovnja skupnost skupne službe. Pr; formiranju TOZD sta nas vodila dva cilja: zagotoviti delavcem, da neposredno in enakopravno odločajo o upravljanju s sredstvi in zadevami družbene reprodukcije in še predvsem, da odločajo o sadovih svojega ilila, t.-j. o doseženem dohodku, drugič pa — zagotoviti ne le stabilnost in socialno varnost vsem delavcem, marveč tudi smotern in načrten razvoj podjetja kot celote. Seveda pa s sedanjo novo organizacijo podjetja ne zapiramo poti nadaljnjemu razvoju; delavci se bodo v posameznih delih TOZD v bodočnosti lahko odločili za organizacijo nove temeljne organizacije, če bodo ugotovili, da so za to izpolnjeni potrebni pogoji in če bodo smatrali to za potrebno. Konferenca Zveze komunistov 6. decembra je bila v našem podjetju letna konferenca ZK. Kot gost se je naše konference udeležil tudi član republiške konference /.KS tovariš Pavle Gantar. Konferenca je analizirala aktivnost organizacije ZK v našem podjetju v preteklem mandatnem obdobju. Po oceni konference je bilo delo sekretariata plodno in uspešno. V času mandatne dobe so se porajali v kolektivu in v celotni naši družbi izredno pomembni politični dogodki, ki so terjali od organizacije ZK večje aktivno udejstvovanje. Zaradi aktualnosti poročila, ki ga je podal sekretar osnovne organizacije ZK toVariš Stane Primožič, objavljamo njegovo poročilo v celoti. V razpravi, ki je sledila, je bila kritično ocenjena odgovornost članov ZK, saj je bilo od 130 članov, 22 neopravičeno odsotnih na konferenci. Komaj 5 % zaposlenih v itašem podjetju je članov organizacije ZK. V podjetju imamo okoli 800 mladincev. Bodoča in stalna naloga organizacije bo predvsem sprejemanje novih čianov v ZK iz vrst mladine in neposrednih proizvajalcev. V ta prizadevanja se morajo vključiti vsi člani ZK v podjetju. Nova orga-nizacija podjetja v okviru TOZD zahteva, da se bo morala predvsem organizacija ZK aktivno vključiti v pripravo kadrov za bodoče samoupravne organe, saj bo moralo biti vključenih preko 500 zaposlenih. še naprej bomo morali vztrajati pri uresničevanju politike o stabilizaciji. Mobilizirati bomo morali vse družbenopolitične, samoupravne in strokovne sile za povečanje produktivnosti dela, povečanje dohodka, predvsem pa za krepitev odgovornosti in delovne discipline. Današnja konferenca poteka v obdobju, iko delovni ljudje naše socialistične, samoupravne družbe na čelu z ZKJ že lahko ocenjujejo dosežene rezultate v luči izpolnjevanja nalog, vsebovanih v pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter sklepov 29. seje CK ZKS. Revolucionarna akcija, ki jo vodi ZK v sedanjih razmerah, je tudi tokrat odločno in brezkompromisno potrdila, da je začrtana pot našega samoupravnega, socialističnega razvoja edino pravilna, saj so bili njeni temelji položeni že v času narodno osvobodilne borbe, fci je dobila dokončno potrditev v sklepih II. zasedanja AVNOJ-a pred 30 leti. Da je ZK postala po pismu enotnejša, akcij siko sposobnejša, je prav gotovo treba pripisati njeni avantgardni vlogi, ki jo ima od vsega svojega začetka, kajti zaupanje delavskega razreda v politiko ZK je rodilo in bo rodilo neome-jano vero v razvoj socialističnih naprednih sil. Ko ugotavljamo vsa ta dejstva, ne smemo prezreti enotnosti vseh delovnih ljudi pri uresničevanju ustavnih dopolnil, gospodarske stabilizacije in odpravljanja družbe- no nesprejemljivih socialnih razlik. In končno tudi privrženosti neuvrščeni politiki, ki jo vodi naša država na čelu s tov. Titom. Ko ocenjujemo prehojeno pot, ki smo jo začrtali na 21. seji predsedstva ZKJ ter pismom tovariša Tita, ne smemo iti mimo uspehov, ki jih je naš kolektiv dosegel na političnem, samoupravnem in poslovnem področju. Ko smo pred dvema letoma na podobni konferenci razpravljali in ocenjevali dosežene rezultate, se je podjetje š" vedno nahajalo v težki gospodarski situaciji, ki se je kazala v povečanih zalogah gotovih izdelkov in posledicah preteklosti, ko še ni bil izdelan program perspektivnega razvoja podjetja. Zato so družbeno politične organizacije na predlog vodilnih komunistov v podjetju in ob podpori občinskega komiteja idaile ponovno pobudo za pripravo novega akcijskega programa, ki naj bi pospešil razvoj podjetja in samoupravljanja in pri katerem naj b| sodelovali vsi pO' litični, samoupravni, gospodarsk in strokovni dejavniki. Res je tu di, da so določene ekonomske te žave izvirale in še izvirajo iz ne urejenih sistemskih rešitev, ven dar se je kljub temu stanje kaj kmalu izboljšalo. To pa je dokaz, da je kolektiv s kritičnim pristopom sam rešil vsaj nekatere težje ekonomske probleme (likvidnost podjetja) in s tem tudi očitno dokazal svojo pripadnost in odločnost, da se dosledno bori za nove samoupravne odnose, ki jih prinašajo ustavna dopolnila. Ugotovili smo, da je potrebno dosledno proučiti rezultate, ki iih je kolektiv dosegel v zadnjem obdobju. Pri njihovem analiziranju pa je potrebna objektivnost, odločnost, predvsem pa odkritost. Talko se na primer, problemi ne morejo reševati po nenavadnih poteh, ki niso samoupravno adekvatne, še manj pa idejno-moralno upravičene. Pripombe in predlogi so dobrodošli, a podani morajo biti stvarno itn odprto, da naj jih kolektiv sprejme v pretres in morebitno upoštevanje. Kakor je bilo na gospodarskem, tako tudi na političnem področju čutiltj v zadnjih dveh letih veliko razgibanost, saj se je vloga po 21. seji predsedstva ZKJ tudi v našem kolektivu močno utrdila. Zveza komunistov je zopet postala poglavitna opora za vse akcije, ki Srečno 1974 (Nadaljevanje s 1. strani) — skrbeti za čimboljšo kvaliteto proizvodnje; — s pravočasnimi posegi poskrbeti, da bodo vzdrževalna dela hitro in kvalitetno opravljena; — razpoložljivi delovni čas je treba optimalno izkoristiti; — nbnehno izboljševati organizacijo dela na vseh področjih; — vzpodbujati inventivno in ra-cionalizatorsko dejavnost; — nove investicije morajo zagotavljati lažje in boljše delo pri istočasno nižjih proizvodnih stroških na enoto proizvodov. Nedvomno bodo novi odnosi povzročil večji interes in medsebojno vzpodbudo za boljše gospodarjenje v TOZD. Zato lahko pričakujemo v prihodnjem letu živahen interes vseh zaposlenih za različna področja in probleme, katerih zavzeto reševanje bo prispevalo k vsestranskemu naprfedku. Gotovo ne bo vse potekalo brez pred- videnih in nepredvidenih težav, vendar že dosedanji rezultati kažejo na visoko delovno pripravljenost večine zaposlenih, kar je porok za uspešnost OZD tudi v bodoče. Osnova bodočega dela, vendar se moramo pri tem zavedati, da so vse temeljne organizacije med seboj tesno tehnološko povezane. Uspeh bo torej optimalen le v primeru, če bodo vse TOZD med seboj dobro sodelovale. Vsako zapiranje vase in nerazumevanje za skupne probleme pa lahko ogrozi temeljne cilje podjetja, zato bo v naših pogojih treba skrbno negovati medsebojne odnose v in med posameznimi TOZD. Pri tem bodo pa sigurno nudile pomembno pomoč vse družbeno politične organizacije, katere so tudi dose-daj vedno tvorno sodelovali v skupnih interesih. Lahko si torej z zaupanjem voščimo novo leto 1974. če bomo pametno in resno pristopili k delu — bo pa to novo leto lahko celo dobro in uspešno. Z. Č. Pavle Gantar med razpravo naj pripomorejo k stabilizaciji podjetja. Vrača se zaupanje, da smo organizirana samoupravljal-ska družba, 'ki je sposobna reševati svoje probleme in Ikar je najvažnejše, da so delavci spoznali, da se morajo sami usposobiti, da bi lahko izpolnjevali svoje naloge v samoupravnem sistemu. Zato smo tej nalogi, ki jo prinaša nova Ustava, v naši delovni organizaciji posvetiti poglavitno skrb. Uresničevanje ustavnih dopolnil Pristopili smo ik resnemu obravnavanju novih ustavnih dopolnil neposredno za tem, ko so bila sprejeta v Zveznj skupščini. Že leta 1971 je bila s strani delavskega sveta menovana posebna komisija, kateri je bila dana naloga, da prouči dosedanji sistem samoupravljanja in predlagala ustrezne sire-membe v smislu ustavnih dopolnil. Ta komisija je z vso resnostjo in čutom odgovornosti pristopila k delu ter na več sejah skušala najti najprimernejše rešitve nakazane naloge. Da bi se delo intenziviralo in da bi se zagotovila zastopanost 'delavcev vseh delov podjetjh, Je bitta koncem tteta 1972 izvoljena nova komisija za uresničevanje ustavnih dopolnil, v katero so prišli predstavniki vseh delovnih enot ter predstavniki družbeno političnih organizacij. Ta komisija za uresničevanje ustavnih dopolnil je v tem času opravila obsežno delo. Že na začetku leta 1973 je osvojila teze za oblikovanje bodočega sistema samoupravljanja. Neposredno za tem je pripravila predlog za ustanovitev TOZD. Oba elaborata je dala v javno obravnavo ter sta se obravnavala poleg drugega tudi na setankih družbenopolitičnih organizacij. Pri tem se je izoblikovalo stališče o ustanovitvi 4 TOZD v okviru podjetja. V sredini leta je komisija za uresničevanje ustavnih dopolnil dala v javno obravnavo osnutek samoupravnega sporazuma o zdru- ževanju v delovno organizacijo. Ta osnuteuc je oh daljši čas v javni oDravnavi m je ono damn s strani elanov aeiovnega ikoiektiva precej Koristnih priporno oz. predlogov. V septembru je 'komisija za uresničevanje ustavnih dopolnil izdelala in dala v javno obravnavo analizo pogojev za organiziranje temelj nm organizacij združenega 'dela. Ta analiza je bila natisnjena in razdeljena vsem članom delovnega kolektiva preden so bili sklicani zbori delavcev. Oktobra so bili v vseh delih podjetja zbori delavcev. Udeležba na zborih je bila nadvse zadovoljiva. Na teh zborih se je obravnavalo navedeno analizo in so bili sprejeti sklepi o organiziranju štirih TOZD: TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica, TOZD Piemenitiinica ter TOZD Prehrana in oddih. Strokovna služba je oskrbela vse potrebno za vpis predznambe navedenih TOZD v register prii pristojnem gospodarskem sodišču. Na teh zborih so bili 'tudi po paritetnem načelu izvoljeni delegati v skupni odbor za pripravo predloga samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo. Razen tega pa so bili na zboru tudi razpisane volitve v delavske svete. Odbor za pripravo predloga samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo je neposredno za tem pristopil 'k intenzivnemu dedu. Uporabljal je že predhodno sestavljeni osnutek samoupravnega sporazuma in rezultate predhodne javne obravnave ter pripravili predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo ter ga po temeljiti obravanvi na 3 sejah dal 15. novembra v javno obravnavo. Predlog samoupravnega sporazuma je bil natisnjen in razdeljen vsem članom delovnega (kolektiva. O sklenitvi samoupravnega sporazuma so odločali delavci na zborih po vseh TOZD v dneh 26. 'in 27. 11. 1973 — svečano podpisovanje ipa je bilo na dan 28. novembra 1973 v okviru slavnostne seje delavskega sveta v počastitev dneva republike. Iz navedenega je razvidno, da je šel koncept novega sistema samoupravljanja v različnih oblikah 4-ikrat ali celo 5-krat skozi široko javno obravnavo. Razen tega pa je bilo še v tovarniškem glasilu »Tekstilec« objavljenih več obsežnih člaokov, v katerih se je obširno in na razumljiv način pojasnjevalo namen in smisel ustavnih dopolnil. Tako se lahko trdi, da so bile odločitve, sprejete na zborih! rezultat zrele in trezne presoje. Pripomniti je, da so bila pr] sprejemanju posameznih aktov upoštevana tudi določila osnutka nove zvezne ustave. Z organiziranjem TOZD 'in s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združevanju sta bili opravljeni dve izredno pomembni akciji v smeri uresničevanja ustavnih dopolnil. Pri tem je dodati, da so bili na zborih v mesecu novembru sprejeti tudi statutarni sklepi v vseh TOZD. Tretja, nič manj pomembna akcija, pa je izvoltev vseh samoupravnih organov. Volitve v delavske svete vseh TOZD in v delavski svet podjetja so bile na dan 12. decembra 1973. Neposredno za tem bodo izvoljeni tudi kolegijski izvršilni organi ter individualni poslovodni organi. Ostala bo te še naloga sprejeti statute vseh TOZD in novi statut podjetja. To pa bomo morali storiti v mesecu januarju 1974. Omeniti je še formiranje notranje samoupravne delavske 'kontrole. Po izčrpnih obravnavah v druž-beno-političnih organizacijah in v komisiji za uresničevanje ustavnih dopolnil, je delavski svet podjetja na seji 29. 6. 1973 sprejel začasni statutarni sklep o organizaciji iln delu samoupravne delavske kontrole. Obenem je bil izvoljen tudi začasni organi te kontrole, ki je takoj za tem pristopil ik izvrševanju svojih nalog ter na eni kasnejši! sej delavskega sveta tudi že poročal o svojem delu ter pri tem dal samoupravnim organom več koristnih predlogov oz. sugestij. S samoupravnim sporazumom o združevanju so se TOZD sporazumele, da se formata enoten organ samoupravne delavske kontrole, Sekretar podaj'a poročilo izhajajoč iz dejstva, da imajo TOZD Predilnica, Tkalnica in Ple-menitiilnica enotno knjigovodstvo, enoten žiro račun, ter da sestavljajo enoten zaključni račun in periodični obračun. Samoupravno delavsko kontrolo se formira po paritetnem načelu, njeni članj pa bodo z vol j eni z neposrednim glasovanjem dne 12. 12. 1973. Ostaja nam le še področje urejanja medsebojnih razmerij v združenem delu. V smislu določil zakona moramo to nalogo izvršiti do 31. 12. 1973. Tega roka vsekakor ne bomo smeli prekoračiti. Strokovna služba je že pripravila osnutek samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih razmerij v združenem delu, ki mora biti sedaj predmet najširše javne obravnave. Tako lahko zatrdno rečmo, da bo celotna akcija uresničevanja ustavnih dopolnili v našem podjetju pravočasno izvedena. Napori za stabilizacijo podjetja uspeli Nadalje je treba omeniti ukrepe na področju stabilizacije gospodarstva v naši delovni organizaciji, katere smo začeli uveljavljati že v letu 1971, z njimi nadaljevali v preteklem letu in jih v letošnjem letu še nadalje precej poglobili, in kj so prinesli podjetju na eni strani ugodno notranje gospodarsko sprostitev in utrditev na drugi strani pa primerno usposobitev za uspešnejše vključevanje v domače in izvozne tržne tokove ter nasploh v družbeno gospodarsko življenje. Količinski obseg proizvodnje je letos v glavnem enak lanskoletnemu. Tehnična kvaliteta tkanin se je popravila skoraj za 3 % in delovna storilnost za 2,6 %. Kvaliteta asortimenta izdelkov se je poboljšala za 2 %. Na novo smo uvedli proizvodnjo ptetenin. Posebno je treba poudariti, da nam naši sodelavci v predilnici tudi letos pomagajo z dodatnim delom reševati hude skupne težave pod-, jetja, fci jih povzroča splošno pomanjkanje preje. Povprečni mesečni osebni dohodki so pri polnem delu znašali v prvh devetih mesecih 2.000 dinarjev v zadnjih mesecih pa celo blizu 2.200 'dnarjev kot rezultat boljših dleovnih uspehov, gospodarske utrditve podjetja in končno tudi splošnih podražitev. Torej so se -dvignili v zadnjih dveh letih za preko 60 % in so dobili stik z njihovim splošnim nivojem v kranjskem okolišu. Posledica vsega tega je tudi za polovico zmanjšana fuliktuacija zaposlenih, ki pa še vedno občasno močneje prizadeva posamezna delovna mesta. Prodaja je letos potekala normalnejše im uspešnejše kat v preteklih letih, čeprav so se 'domači tržni pogoji nekoliko poslabšali. (Nadaljevanje na 3. strani) Konferenca Zveze komunistov (Nadaljevanje z 2. strani) Ob manjšem količinskem obsegu prodanega blaga smo z boljšo tehnično kvaliteto, večjim spoštovanjem prozvodnih in prodajnih rokov, po namembnosti boljšim izborom in višjo tržno kakovostjo izdelkov dosegli vrednost za 14 % večji prodajni promet. V devetih mesecih smo v devizni vrednosti povečali izvoz za 50 % in ga ostva-rilj v višini 3 milijone dolarjev. V tem času se je na področju prodajne dejavnosti precej delalo na boljši organiziranosti prodajne operative in na pripravi za prodajno delo na daljšo rolko. Količinski sestav celotnih zalog v podjetju se je ugodno spremenil. Povečale so se zaloge osnovnih surovin — bombaža, kar se je še posebej izkazalo v zadnjem času kot upravičeno in tekom leta so se zmanjšale zaloge gotovih izdelkov za 20 %. Tekoči finančni odnosi podjetja in njegova finančrta (likvidnost so se tdkom leta v odnosu na lani še nadalje izboljšali: kratkoročni krediti iso se znižali za 26'%, obveznosti do dobaviteljev za 50 %, terjatve do kupcev za 20 % in njihova vezava za mesoe dni. Osnovna finančna likvidnost se je popravita za 6 %, prav tako so se popravili nekateri gospodarski kazalci poslovanja kakor: poslovna rentabilnost za 8 %, ekonomičnost poslovanja za 6 %, gospodarska storilnost za 22 %, družbeni proizvod za 14 % in družbena rentabilnost za 3 %. Letošnji 9-mesečni dohodek znaša 86,4 milijona dinarjev in je za 19% višji od lanskega. Z njim se je pokrito naslednje: — dograditev prizidka predilnice (v teku) — modernizacija predpredilinioe z noviimj ntikainiki in razte-zalkami (v teku) — parilnka za prejo in previjal-ni stroj (končano) — rekonstrukcija prstančnilh strojev in obatna transportna sredstva (v teku) — oprema za pletilnico (dokončano) — oprema pfcm eni til nice za obdelavo pletenin (dokončano) Skupna prva etapa V 'tej etapi b0 v celoti preseljena predilnica iz obrata II v enotno predlnico, kar se postopno že izvaja. — zamenjava 112 revolverskih ozlkih mehanskih statev z 48 širokimi avtomatskimi (dokončano) — turbinski prejni stroji z razte-zaikama (končano) — rekonstrukcija prstančnih strojev (v teku) — pralni stroj (naročeno) — klimatska naprava in sanitarije za predilnico (v teku) — ostala oprema (v teku) Skupaj druga etapa Tretja etapa investiranja, odobrena v letu 1973, pomeni drugo — čistilnica (naročeno) — mikalnca (naročeno) — česalnica (naročeno) — naprave za filtriranje zraka in lonci (naročeno) Skupaj tretja etapa Četrta etapa investiranja, ki se šele pripravlja i)n je predvsem namenjena rekonstrukciji (tkalnice, bo predvidoma vsebovala po predračunski vrednosti blizu 60 milijonov dinarjev: — škrobilni stroj — zamenjava 235 .statev (126 Riitti šiir., 65 Riitti oz., 44 Schö-nher šir.) z novimi 148 širokimi statvami (od tega 112 bezčolnič-nih), — rotacijski filmski tiskarski stroj. Razen programov za investiranje v tekstilni, del je podjetje pripravilo tudj program za izgradnjo Obrata PVC-folij, pri katerem pa še ni dokončno rešena konstrukcija financiranja. Vsi razvojni programi upoštevajo najsodobnejšo organizacijo dela, saj so plod sodelovanja priznanih domačih in tujih strokovnjakov. — 30 % višji materialni stroški — v poprečju 20% višji OD na zaposlenega — 6,5 milijona din za pogodbene in zakonske obveznosti ter končno tudi za — 2 milijona din višji ostanek dohodka kot lani. Rekonstrukcij a in modernizacija podjetja Investicijska izgradnja tekstilnega dela podjetja -se odvija po programu perspektivnega razvoja, ki ga je (izdelal Tekstilni institut Maribor s sodelovanjem strokovnjakov iz podjetja in ki ga je odobril delavski svet podjetja v letu 1971. Glavni cilj tega programa je temeljita rekonstrukcija ter modernizacija sredstev za -delo in tehnološkega procesa ob istočasni koncentraciji podjetja, z njegovo uresničitvijo pa bi bila dosežena kvalitetnejša proizvodnja boljšega asortimenta izdelkov ter večja delovna storilnost oh boljših delovnih pogojih. Rezultat vseh vlaganj se bo odrazil v bistevno ugodnejših uspehih poslovanja. Razvoj podjetja v okviru tega programa naj bi se zaradi velikega obsega uresnčeval v postopnih in zaklju-čenh etapah, ki jih posamično potrjuje delavski svet, v razdobju od leta 1972 do teta 1976, pri čemer pa čas dokončanja v veliki meri zavisi od razpoložljivih investicijskih sredstev. Po sanacijskem programu kot prvi etapi kompleksnega razvojnega progama je podjetje v letu 1972 vložilo 36,3 milijona din investici: 11,743.000 13,811.000 2,079.000 2.410.000 3.855.000 2.424.000 36,322.000 V drugi — vmesni etapi je podjetje leta 1973 vložilo še nadaljnih 24 milijonov din za rekonstrukcijo predlnice in tkalnice: 4.512.000 4.340.000 2.082.000 2.500.000 10,000.000 1.540.000 24.974.000 fazo rekonstrukcije predilnice in obsega 22,1 milij. dinarjev: 9.397.000 3.258.000 8.626.000 851.000 22.132.000 Uresničitev programov ne bo v ničemer ovirala razvoja delavskega samoupravljanja, ki se ravno sedaj na novo oblikuje v smislu ustavnih dopolnil z ustanovljenimi temeljnimi organizacijami združenega dela in s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo. Čeprav razvojni program tekstilne dejavnositt ni rezultat ikalkrš-nibkolii integracijskih pobud, ampak rezultat potreb podjetja, on v ničemer ne zmanjšje možnosti za kasnejše povezovanje. Nekoliko drugače pa je položaj z izgradnjo obrata PVC-folij, katerega brez udeležbe drugih partnerjev verjetno sploh ne bo moč realizirati. Kadrovska in socialna politika Sestavni del poslovne politike je tudi socialna in kadrovska politi- ka. Le-ta je v našem podjetju usmerjena na reševanje naslednjih problemov: — dohodek, osebni dohodek — stanovanjska problematika — varstvo pri delu — zdravstveno varstvo — prehrana in oddih — izobraževanje delavcev — štipendiranje — socialno varstvo Višina dohodka je bila zia naše podjetje, tako ikot za tekstilno panogo nasploh, dalj časa problematična. Od teta 1971 dalje pa je zaslediti delno izboljšanje stanja. Poprečni OD v letu 1967 je bil 842 din z indeksom 100, letos oktobra pa 2.166 dinarjev z 'indeksom 257, kar pomeni, da se je OD zvišal za 157 %. Najnižji OD za normalni delovni učinek znaša zdaj 1.450 dinarjev. Delitev dohodka in osebnih dohodkov v podjetju sloni na samoupravnem sporazumu. V tem smislu smo vskladili splošne akte z določili sporazuma: — povišati nočni dodatek iz 25 odst. na 40 % — pospešili naraščanje najnižjega OD v razmerju s poprečnim OD — Omejili nadurno delo — povišali sredstva za rekreacijo na zaposlenega in sicer od 125 v letu 1970 na 600 din letos in — izpopolnili metode pri izplačevanju odpravnin in nagrad za dolgoletno delo v podjetju. Stanovanjska politika je v našem podjetju uvedena in razvita že vrsto tet in zajema reševanje stanovanj sikih problemov vseh kategorij delavcev. Temelji pa na: — dodeljevanju stanovanj socialno ogroženim delavcem — dodeljevanju denarnih posojil za odkup novih stanovanj — dodeljevanju posojil za individualno gradnjo stanovanj. Do sedaj je bito: — zgrajenih preko 500 družinskih stanovanj — zgrajen samski dom s 176 ležišči — vloženo preko 21 milj. din sredstev za reševanje stanovanjske problematike —• do sedaj ugodeno preko 800 prosilcem. Ob ikoncu leta 1972 smo pristopili! Ik samoupravnem sporazumu o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Podjetje se zaveda tudi pomena izobraževanja. Vsakemu članu kolektiva je omogočeno, da sj pridobi določeno znanje, iki ga potrebuje za opravljanje svojega dela, pridobiti stopnjo izobrazbe alj izobrazbo z družbeno-političnega področja. V tem smislu je bilo letos zajeto v izobraževanje 1.390 delavcev. Posebno pozornost se posveča pridobivanju strokovne izobrazbe vseh stopenj. Podjetje tudi štipendira na srednjih, višjih in visokih šolah in to vključno od prvega letnika dalje. Problem pri tem pa je slab interes mladih za zaposlitev v tekstilni panogi, kar je posledica znanih težav iz preteklih let. Delo socialnega varstva je koordinirano z obratno ambulanto, centrom za socialno dek>, kakor tudi z sindikalno organizacijo. V Sklopu teh organizacij je organizirana zdravstvena, finančna ali socialna pomoč delavcem. Omeniti velja tudi kadrovsko politiko, ki je v našem podjetju že stalni spremljevalec tehnološkega razvoja in obenem tudi sestavni del razvojnih programov. Razmerje med številom delavcev s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo in ostalimi delavci se v podjetju vsako leto spreminja, oziroma povišuje v smislu izboljšanja kadrovskega sestava zaposlenih. Tako je Mo v letu 1962 to razmerje 1:29, medtem iko je letos že 1:12. Podjetje je pristopilo k družbenemu dogovru o načelih kadrovske politike v občini Kranj. Vsi navedeni dosežki jasno kažejo na prizadevnost celotnega delovnega kolektiva, da je s svojim vztrajnim delom in optimizmom na vseh področjih gospodarskega in političnega življenja dosegel viden napredek. T.{ rezultati pa obenem potrjujejo tudi pravilno politiko, iki smo jo začrtali v akcij- skem programu ZK in .katerega so sprejeli tudi samoupravni organi podjetja. Jasno je, da imamo tudi nerešene probleme, saj jih življenje vsakodnevno poraja in katere bomo skušali s skupnimi napori, razumevanjem in dobro voljo čiim-prej rešiti. Pretekla praksa pa nam dokazuje, da je kolektiv ob podpori družbeno-političnih organizacij vedno našel1 pravilno pot pr,i reševanju tekoče gospodarske in .poslovne problematike, kajti le s takšno politiko, iki' temelji na skupnem sodelovanju, bomo tudi v bodoče v okviru TOZD dosegli še boljše uspehe. Dobri medsebojni odnosi — garancija za večje uspehe Ocena stanja pa ne bazira samo na materialnih dosežkih, ampak tudi na razvijanju humanih (socialističnih odnosov pri katerih ima ZK v našem podjetju pomembno vlogo. Aktivnost na tem področju je prav gotovo tudi odraz njenega ugleda in zaupanja, da se dosledno bori za izboljšanje položaja vseh delovnih ljudi v podjetju. Sekretariat osnovne organizacije ZK, k( ga v našem podjetju v večini sestavljalo sekretarji posameznih oddelkov, slkrbi za čilm hitrejšo in učinkovitejšo povezavo s članstvom in preko njega z ostalimi družbenoipolitičnimi dejavniki v podjetju. V iztekajoči mandatni dobi lahko ugotovimo, da je naša organizacija v celoti izpolnila pomembnejše sprejete sklepe: — 21. seje predsedstva ZKJ — II. konference ZKJ — sklepe občinske konference ZK o socialni 'politiki v občini. — sklepe višjih organov ZK ter — (sklepe lastnega akcijskega programa, iki je bil dopolnjen na podlagi pisma predsednika Tita. K uspešnosti delovanja organizacije ZK so pripomogli vodilni komunisti v podjetju ter člani občinskega komiteja, ki' so se redno udeleževali sestankov in pomagali pri oblikovanju pomembnih političnih stališč. Ker se je v zadnjih dveh letih po 21. seji predsedstva ZKJ zvrstilo mnogo pomembnih političnih in drugih dogodkov, je sekretariat zelo pogosto zasedal. Imel je 18 rednih in 3 izredne seje. Poleg rednih sestankov je organiziral tudi več sej političnega aktiva podjetja ih aktiva delavcev — komunistov. Ne glede na vse te oblike delovanja, lahko ugotovimo, da se ZK in vse ostale družbeno-politične organizacije v 'podjetju, resnično bore za pravične socialistične družbene odnose. V vrste ZK vključiti mlade delavce V tem tatu je bil izvršen popis vsega članstva. Iz poročila o gibanju članstva je razvidno, da je ob popisu 1. 3. 1973 naša organizacija štela 126 članov, od tega 36 žensk im 90 moških. Na novo je bilo sprejetih v letu 1973 14 članov — mladih komunistov od tega je bilo 9 žensk. V pokoj ista odšla 2 člana, od tega 1 ženska. Drugam je odšlo 5 članov, od tega 2 ženski. Izključen je bil 1 član, od tega Stanje 20. 11. 1973 134 članov, od tega 40 žensk in 94 moških. Če strukturo članstva še nadalje delimo, vidimo, da imamo v naših vrstah 63 neposrednih proizvajalcev, od tega 18 mladih komunistov ter 71 članov z vodilnih delovnih mest. Res je, da se je absolutno število članov v naši organizaciji ponovno znižalo (od 142 na 134) vendar se je relativno izboljšala njena struktura. V prejšnjem obdobju je bil delež mladine v skupnem članstvu 5,6 %, danes je pora-stel na 12 %. Prav tako se je povečal delež neposrednih proizvajalcev in sicer od 41,5 % na 48 %. Poleg tega moramo omeniti 'tudi to, da je bilo v tej mandatnj dobi sprejetih v ZK 14 novih članov, kar Pa je v primerjavi s prejšnjim obdobjem velik napredek. Vendar s temi rezultati še ne smemo biti zadovoljni, Ikajti kolektiv, kakršen je naš, z 2.500 zaposlenimi, bi moral imeti v vrstah ZK več delavcev. Tudi v akcijskem programu naše OO ZK smo na ta problem resno opozorili, saj bi želih, da se v naše vrste vključi čim več mladih delavcev. Kot že rečeno, so bili vloženi precejšnji napori glede sprejemanja novih članov, zlasti mladine, vendar odzilv ni M tako množičen, kot smo pričakovali. Poudariti je treba, da smo na vseh sestankih oddelkov in sekretariata redno razpravljali o sprejemu novih članov, celo posamezni člani sekretariata so bili zadolženi za sodelovanje z mladinsko organizacijo, vendar kljub tej obliki sodelovanja, nismo uspeli pridobiti večje število mladincev za ZK. Na mnogih (sestankih oddelkov in sekretariata so bili komunisti mnenja, «Ja je morda le glavni vzrok v tem, da predsednik mladine ni komunist. Ne glede na podana mnenja bo organizacija ZK v našem pod j tej u nadaljevala z napori za čim tesnejšo povezavo z mladinsko organizacijo din njenim vodstvom. Glede pobiranja članarine, katera znaša poprečno mesečno 4.920 S din na člana nismo imeli večjih težav, vendar se vse bolj pogosto postavljajo primeri, iko posamezniki!, iki imajo večje družine, ali pa se nahajajo težkih finančnih razmerah, prosijo za znižanje članarine. Tudj o tem problemu naj konferenca pove svoje mnenje. Na koncu naj poudarim, da je sedanja, osrednja aktivnost naše organizacije v skladu s pripravami na VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ. Ena izmed pomembnih sprememb bo skorajšnja reorganizacija ZK v podjetju, iki jo bo prilagodila novj samoupravni1 ureditvi v TOZD. Komunistom se bo tako omogočila naj večja učinkovitost pri opravljanju njihove vodilne samoupravne vloge. Dejstvo, da je ZK gibalo im srž gospodarskega in političnega osveščanja v podjetju, mora biti prisotno v slehernem članu organizacije. Zato bodo morale na novoustanovljene osnovne organizacije še naprej posvetiti glavno skrb idenjo-poilitični vzgoji svojih članov in po potrebi organizirati razgovore po določenih vprašanjih oz. temah, iki jih prinaša naš list »Komunist«. Le s tako aktivnim članstvom sd bo organizacija KZ še okrepila pomen in ugled v kolektivu. Sekretariat OO ZK »Tekstilindus« Kranj ženska. Prstančmi predilnj stroji, premeščeni iz obliata II, kateri so rekonstruirani, že normalno obratujejo v novih prostorih Nov način izplačevanja OD DS 'je na zadnji seji 11 decembra potrdil' predlog finančnega sektorja, ikjer se predlaga, 5a bi tudi naše podjetje sklenilo z Ljubljansko barako 'Sporazum, po katerem bi se en dal mesečnih čistih osebnih dohodkov izplačeval delavcem neposredno v gotovini, drugi del pa posredno na njihove hranilne 'knjižice. Takšen sporazum oziroma isistem izplačevanja osebnih dohodkov je že v veljavi pni ivseh večjih podjetjih v Kranju (npr. -Islkra, Sava, Planika, IBI) in tudi iv drugih krajih na Gorenjskem. Omeniti je potrebno, da takšen način izplačevanja osebnih dohodkov delavcem prinaša vsem prizadetim strankam določene koristi: Banki se poveča obseg hranilnih vlog prebivalstva, s tem pa se seveda poveča njena kreditna zmogljivost. Podjetja imajo skozi 'povečano kreditno zmogljivost banke večjo možnost najemanja zanje potrebnih kreditov. Posebno pomembna je pri tem tudi bančna pomoč z »letečimi krediti«, ki pridejo v poštev zlasti še pri rednem izplačilu osebnih dohodkov kadar podjetju samemu ni uspelo pravočasno Zbrati v ta namen dovolj denarja. Delavec, kateremu se na njegovo hranilno knjižico pa del osebnih dohodkov izplačuje ima: večjo gotovost, da ga bo podjetje redno izplačevalo, del svojih osebnih dohodkov na varnem v banki, denar se mu obrestuje in lahko ga smotrnejše uporablja bodisi, da ga takoj naenkrat ali postopoma potroši bodisi da tja delno hrani in načrtno varčuje za posebne namene npr. redni letni dopust, nakup večjih predmetov za osebno rabo, nakup ozimnice, nakup šolskih potrebščin za otroke itd. V zvezi z novim načinom izplačevanja osebnih dohodkov (po predhodnem sporazumu z banko) bodo vpeljane naslednje novosti: 1. nov način izplačevanja osebnih dohodkov se prične z izplačilom osebnih dohodkov za mesec januar 1974 (sredi februarja 1974). 2. od čistega prejemka na račun rednih osebnih dohodkov (to je od zneska, ki ostane po vseh posebnimi številkami in samo na te hranilne knjižice se bodo — posredno — izplačevali osebni dohodki. Delavci, ki že imajo bilo iz kakršnegakoli naslova hranilne .knjižice, te lahko še naprej obdržijo ali pa ta denar prepišejo na novo hranilno 'knjižico, na katero se bodo nakazovali osebni dohodki po novem načinu izplačevanja. K novemu načinu izplačevanja, s katerim se bomo — vsaj delno — izognili tudi nekaterim drugim organizacijskim elementom, bomo odbitkih in odetgljajih npr. raz- pristopili nekoliko kasneje kakor Delavec Dela-vec Delavec A B C a) del izplačila v gotovini v sami -kuverti 1.000,— 1.000,— 996,30 b) -del izplačila — preostanek — v obliki »Naloga za vpis« v hranilno knjižico, -ki je prav tako dodan v kuverto 238,40 1.684,80 Delavec lahko 'vpiše z »Nalogom za vpis« v svojo hranilno knjižico znesek, !ki je naveden na samem nalogu in iki mu je bil z njim posredno izplačan. To lahko napravi na vseh sedežih in izpostavah Ljubljanske banke in na enotah druga podjetja v glavnem iz razloga, 'ker so 'bili naši osebni dohodki v preteklosti relativno nizki, v zadnjem obdobju pa so že prišli v stik z nivojem osebnih dohodkov v kranjskem okolišu. Tečaji tujih jezikov Med delavci našega podjetja obstaja precejšen interes za učenje tujih jezikov. Tudj v interesu podjetja je, da se delavcem, ki pri svo-svojem delu rabijo znanje tujega jezika, omogoči učenje le-tega. Prav zaradi tega je tudi odbor za izobraževanje podjetja finančno podpiral udeležence tečajev tujih jezikov pri nekaterih delavskih univerzah. Naj omenimo tudi to, da je talke tečaje obiskovalo že precejšnje število zaposlenih. Kljub temu pa je zadnje čase opazitj prizadevanja nekaterih delavcev, da hi tečaje tujih jezikov organizirali v podjetju. V zvezi s tem dajemo naslednje pojasnilo: 1. Skoraj vsem tistim delavcem, ki pri svojem delu rabijo tuj jezik, je podjetje tečaje že plačalo. 2. Za isodoben način učenja tujega jezika naše učilnice niso ustreznno opremljene. 3. Uveljavljajo se nove metode poslovnih 'bankah v Jugoslaviji pa učenja jezikov, ki so namenjene nih prispevkov, sodnih nalogov, vračanja posojila, pokritja tovarniških računov, plačila članarin itd), se izplačuje enako vsem delavcem podjetja: znesek do višine 1.000 dinarjev v gotovini neposredno na hranilno knjižico, ki jo dobi delavec posebej v ta namen pri prvem novem načinu izplačila. Pri nadalnjih izplačilih, 'ko delavec že ima in hrani svojo hranilno knjižico, prejme v svoji kuverti poleg še za preostanek prejemka tako imenovani »Nalog za vpis« v svojo hranilno knjižico, Ikaterega potem realizira. Za boljše razumevanje navajamo tri primerke rednega izplačila osebnih dohodkov po novem načinu: Po vseh odbitkih in odtegljajih znaša prejemek na račun zaslužka pri delavcu A — 1.238,40 dinarjev delavou -B — 2.684,80 dinarjev delavcu C — 996,30 dinarjev Novi način izplačila bo izveden talkole: Izplačani OD V mesecu novembru je znašal poprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega v podjetju 2.129,38 dinarjev. Po delovnih enotah pa je poprečni osebni dohodek naslednji: Delovna enota Predilnica Tkalnica Tkalnica II Plemenitilnica I Plemenitilnica II Gravura VEO Uprava November 1973 1.922,15 1.971,20 1.987,88 2.126,73 2.096,24 2.404,30 2.550,00 2.612,83 V mesecu novembru je bilo le 5 zaposlenih, katerih osebni dohodek je bil nižji od 1.400 dinarjev, vendar se ugotavlja, da ti niso dosegli normalni delovni učinek in kvaliteto dela. Pripomniti je potrebno še, da sta se 1. 10. 1973 delovni enoti predilnica I in predilnica II združili v eno delovno enoto predilnica. Višina poprečnega osebnega dohodka, ki je med posameznimi delovnimi enotami tudi različna, ni odvisna samo od izpolnjevanja plana kvalitete, izpolnjevanja rokov itd., temveč ima pri tem zelo pomemben vpliv kvalifikacijska struktura zaposlenih v delovnih enotah. Ta in tudi druge osnove tvorijo oceno delovnega mesta. Iz ocen delovnih mest vseh zaposlenih delavcev pa se izračuna poprečna ocena za posamezno delovno enoto. Ker so zahteve med posameznimi enotami precej različne, so tudi poprečne ocene različne in zaradi tega tudi ne more biti poprečni osebni dohodek med delovnimi enotami enak. Ker je za posamezne delavce precej nerazumljivega glede obračunanega dohodka zaradi neštetih kolon izplačilnega listka, bomo v prihodnji številki pričeli poljudno opisovati način obračuna osebnega dohodka, kakor tudi izplačilni listek, tako da bo lahko vsak delavec kontroliral pravilnost obračunanega osebnega dohodka. Koristno predavanje do zneska 3.000 dinarjev dnevno. Denar na hranilnih 'knjižicah obrestuje 'banka s 7,5 odstotno obrestno mero. V zvezi s tem načinom izplačevanja osebnih dohodkov dobijo vsi delavci novo hra- Ljubljanske banke neomejeno, pri nilne knjižice z začetnim vpisom vseh poštah v Sloveniji in vseh 10 dinarjev (na račun ba-nlke) s itudi Individualnemu načinu učenja, zlasti pa omogočajo stalno izpopolnjevanje znanja. Upoštevajoč zgoraj navedeno, ne smatramo za potrebno, da tečaje organiziramo v podjetju. Izobraževalni center V dvorani kina Center je bilo v nedeljo, 9. decembra, zanimivo predavanje o prometni problematiki oziroma o akciji »Varnost prometa v naselju«. Predavanje je bilo namenjeno za vse voznike motornih vozil (amaterje in poklicne voznike). Občinski -svet za preventivo in vzgojo v prometu se je Magistralne in regionalne ceste LEGENDA magistralne ceste (številke od Vda 7) regionalne ceste (številke od 300 do 400) avtomobilska cesta potrudil, da je poskrbel za kvalitetne predavatelje, ki so prikazali današnjo prometno problematiko. Žalostno pa je to, da se tega zanimivega predavanja ni udeležilo niti 10 % voznikov iz podjetij Kranja in okolice. Iz našega podjetja so se predavanja udeležili le 3 poklicu® vozniki', nekoliko več pa je bilo amaterjev. Na predavanju smo zvpdeli nekaj zanimivih podatkov, ki so poučni za vse udeležence v prometu, številčno je bilo prikazano, kakšen krvni davek terjajo naše ceste oziroma kaj povzroče nepremišljeni vozniki, ki so .krivi za vse. mogoče nesreče, Iki imajo za posledico največkrat tragičen izid. Komisija za varnost prometa v našem podjetju apelira na vse voznike, da poskrbijo za čim bolj varno vožnjo. V letu 1974 želi vsem veliko zdravja in zadovoljstva, predvsem pa srečo za volanom. Komisija za varnost Regionalne in magistralne ceste v SR Sloveniji Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije opozarja, da je na cestah v SR Sloveniji hitrost vožnje omejena za vsa motorna vozila na: 100 km na uro — na magistralnih in -regionalnih cestah. Te ceste so označene s prometnim znakom »številka ceste«. Magistralne ceste imajo številke od 1 do 7, regionalne pa številke od 300 -do 400. 80 km na uro — na vseh ostalih cestah. Na avtomobil ski cesti Vrhnika—Postojna h* trost vožnje ni omejena. Naše delovne enote v letu 1974 Predilnica Leto 1973 spada glede na tehnološke in organizacijske spremembe med tista leta, katera se omenjajo v zgodovini podjetja kot prelomnica, saj je nastopilo mnogo novosti in sprememb, kot so: previ j alnice se priključijo k predilnicam, zagon najmodernejših brez-vretenskih predilnih strojev, uvedba parjenja preje in začetek fizičnega združevanja dveh predilnic v eno. Že v letu 1972 je bila organizacijsko priključena previjalnica iz tkalnice II k predilnici II. Z začetkom letošnjega leta pa so se stroji iz previjalnice v tkalnici I začeli premeščati v predilnico I in s tem je bil zaključek tehnološkega postopka predenja s previjanjem vvarkopsov na križne navit-ke. S to spremembo je bilo precej težav, saj je bilo potrebno istočasno spreminjati zalogo preje v skladišču iz Wc na križne navitke. To pa je imelo mnogosmeme težave, saj se je na eni strani pokazal primanjkljaj cevk za križne navitke, na drugi strani pa višek cevk za prstančne stroje, katere so se zaradi dotrajanosti dale v odpad; v nadaljevanju je nastala sprememba v označevanju po posameznih artiklih in pn previ j alkah, precejšen problem pa je bil uskladitev vseh sprememb s porabnikov križnih navitkov — tkalnico. Prj vsem tem pa je najvažnejše, da se napake pri predenju takoj odkrijejo in jih je mogoče še pravočasno odpravljati. S 1.10.1972 sta se predilnici združili v eno, z istim datumom je bila previta vsa zaloga preje iz vvarkop-sa (navitkj prstančnih strojev) na križne navitke, in tudi obračun produkcije je stekel istočasno, tako da je predilnica plačana od križnih navitkov. V prvi polovici letošnjega leta je stekla proizvodnja predenja na brezvretenskih strojih, kjer smo se srečali s povsem novo tehnologijo, katera bo z izpopolnjevanjem v prihodnosti vsaj pri mikanih bombažnih prejah povsem izpodrinila klasičen način predenja na prstančnih strojih. Največja težava pri tem je zaradi priprave materiala za omenjeno predenje, ker se le-ta pripravlja v obratu II in ie potreben prevoz polnih in praznih loncev med obema obratoma. Pri tem so glavne težave zaradi uskladitve kapacitet, transporta in vremenskih neprilik. S prestavitvijo Crosrol mikalnikov iz obrata II v novo stavbo predilnice pa mnogo teh vprašanj odpade. Tudi v letošnjem letu je bilo zaradi pomanjkanja preje organizirano nadurno delo v prostih sobotah in tudj ob državnih praznikih. Mnogo večja udeležba za nadurno obratovanje bi bila, če ne bi zaradi upoštevanja tega zaslužka marsikomu odpadel otroški dodatek, oziroma povečale dajatve za otroško varstvo, še vedno pa je bila izdelana dovolj velika količina pr’eje in naj bo tudi na tem mestu izrečena pohvala delavcem za odrekanje počitku, rekreaciji, izletom in ostalim dejavnostim v prostem času, ker Ie na ta način ni prišlo do večjih zastojev v tkalnici in ple-menitilnici. V prvih enajstih mesecih je bilo v predilnici (pri tem se upoštteva obrat I in II) oprav- ljenih za proizvodnjo preje preko 40.008 nadur in izdelanih preko 160.000 kg preje. Skozi celo Iteo pa je primanjkovalo delovne sile, poleg tega pa je v sestavu zaposlenih mnogo delavcev, ki svoje delo n^ izvršujejo dobro po kvaliteti in količim, predvsem zaradi prekratkega delovnega staža, že številke o vstopu in izstopu nam to potrdijo, saj se je na novo zaposlilo (brez upoštevanje premeščenih delavk v pre-vijalnici) 144 delavcev, izstopilo pa jih je 159. Že v prvi polovici leta so se izvajala v manjši meri rekonstrukcijska in premontažna dela, ki spadajo pod »združitev predilnic«. V drugi polvici leta pa so se dela razširila na več oddelkov oziroma montažnih skupin. Predvidena rekonstrukcija prstančnih strojev je skoraj zaključena, razim zamenjave prstanov, tako da je v tem oddelku potrebno premontirati iz obrata II v obrat I še 29 strojev. Obnova je izvršena na 15 prstančnih strojih. Že prvi rezultati v po- dilnico. Med vsem strokovnim kadrom v predilnici, ki sodeluje pri premontaci in obnovi, trenut-on velja geslo, da skoraj ne sme biti delovnega dneva, ki ne bi imel vsaj 12 delovnih ur. Preuranjeno je o tem dajati sodbo ali pohvalo, toda mislim, da se pri tem kažle dobra povezanost in sodelovanje, ki sta porok k uspe-šni zaključit vi fizične združitve predilnic. Pri tem pa ne smemo prezreti, da poteka istočasno s premontažo tudi zaključek gradnje in opreme dvoran, saj je bil pričetek premontaže strojev v še neizgotovljene prostore, kaj šele, da bi bili klimatsko urejeni. Poleg drugih izvajalcev je mnogo opravil, ki jih uspešno in zanesljivo po kvaliteti in času opravljajo naši vzdrževalci. Z zagonom strojev v novi dvorani I. nadstropja je bilo mnogo težav, predvsem zaradi neurejenih temperaturnih razmer in pripada delavcem priznanje, da je bila njihova pripadnost kolektivu tolikšna, da predilnica vsled tegb ni imela zastojev in nepokritih planskih koilčin, katere zaradi rekonstrukcije in premontale niso nič zmanjšane. Montaža filtrov za mikalnike Takole montirajo nove stroje gledu kvalitete zagotavljajo uspešno naložbo v to rekonstrukcijo. V predpredilnici pa trenutno tečejo dela na premontaci flajerjev, na obnovj 14 mikalnikov in na postavitvi 17 novih visokoproduktivnih mikalnikov Rieter z avtomatskim polnjenjem iz čistilnice. Predvsem v prvj polvici prihodnjega leta bo še mnogo dela s premontažo preostalih strojev iz obrata II v pre- Plemenitilnica I Najprej za ilustracijo nekaj najvažnejših podatkov: — Izpolnitev osnovnega plana v tm: 132% — Izpolnitev operativnega plana v tm: 99,2 % — Kvaliteta: 92,6 % regularnega blaga — Poprečno število zaposlenih: 374 Navzlic visokemu presegu osnovnega plana je proizvodnja v primerjavi z istim obdobjem v letu 1972 za 5,2 % manjša. V zvezi s tem se je tudi za 4 % zmanjšalo število zaposlenih in število nadur za 11 %. Kvaliteta gotovih izdelkov in delovna storilnost pa sta za 0,95 % oz. za 1,4 % boljši kot v letu 1972. Osebni dohodki so v enajstih mesecih narasli za 18 odst. Kljub velikim investicijam v predilnico pa bo še mnogo nerešenih vprašanj glede opremljenosti in sodobnosti strojev, ki zagotavljajo kvalitetno in visoko produktivno obratovanje, saj v pogonu ostajajo stroji izpred vojnih let, katere zaradi dotrajanosti in velikih stroškov ni umestno Rekonstruirati. J. Blaznik Z navedenimi delovnimi dosežki bi bili lahko zadovoljni, če ne bi težka situacija, v kateri se nahaja gospodarstvo in visoka inflacijska stopnja zahtevala od nas vedno novih ciljev. Ti so večkrat že tako visok postavljeni, da so v naši organizacijski strukturi ob trenutnem stanju delovne sile in strojnega parka skoraj nedosegljivi. Glavni problemi, s katerimi se je delovna enota v letošnjem letu srečevala, so naslednji: 1. Pogoste strojne okvare, ki so pretežno posledica dejstva, da je nad 60 % strojnega parka amortizirano in izrabljeno. Te okvare povzročajo ogromne zastoje, ki so pri troizmenskem obratovanju nenadomestljivi. 2. Fluktuacija delovne sile, ki je še vedno izredno visoka. Opažamo, da je glavni vzrok za tako stanje pomanjkanje stanovanjskih prostorov za delavce, ki prihajajo iz drugih krajev, na drugem mestu so slabi delovni pogoji, medtem ko osebni dohodki niso več tisti faktor, ki povzroča fluktua-cijo. 3. Pomanjkanje dobrih šivalnih strojev, brez katerih je onemogočeno natančno šivanje komadov. Slabi šivi nam namreč za cca 1,5 odst. poslabšujejo kvaliteto gotovega blaga. Ta problem se vfieče iz leta v leto in pričakujemo, da se bo v letu 1974 dokončno odpravil. V strojnem in tehnološkem pogledu pa sta bili v letu 1974 vpeljani. naslednji najbistvenejši novosti: — Pričel je obratovati novi vi-soko-temperaturni parilnik italijanske firme Arioli, ki omogoča fiksiranje vseh vrst tiska na vseh možnih tekstilnih materialih. Prav Stari mikalniki se bodo kmalu izločili tako je na njem tudi možno kondenzirati umetne smole. Parilnik, ki je v strojnem pogledu precejšnja posebnost (nima dna!), obratuje zaenkrat brezhibno. — Predelavati so se začele pletenine iz čistega poliestra. Žal pa njihova proizvodnij ni stekla tako gladko, kot se je pričakovalo. Vzroki so razni, nekoliko izvirajo tudi iz premalo razčiščene tehnologije, največ pa iz nleraziskanih tržno-prodajnih možnbsti. Z novim letom stopa podjetje v novo organizacijsko obliko. Dosedanje delovne enote plemeni tunica I, plemenitilnica II ter gravura, bodo sestavljale temeljno orga- nizacijo združenega dela Plemeni-tilnico. Namen nove organizacije je izboljšanje samoupravnega sistema in s tem v zvezi še večje možnosti odločanja in sodelovanja neposrednih proizvajalcev. Volilni rezultati kažejo, da so delavci novo obliko dela z veseljem sprejeli, kar nas obvezuje, da še povečamo naše napore v izpolnjevanju delovnih obveznosti. Ob koncu se zahvaljujem sodelavcem za sodelovanje v letošnjem letu in želim vsem, posebno pa še kolektivu plemenitilnice I čim več delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 1974. B. Debevc Tkalnica I Po dosedanjih rezultatih dosežene proizvodnje v tkalnici I lahko pričakujemo, da bo -delovna 'eno ta do konca leta izpolnila oziroma presegla svoje naloge im obveznosti, tako glede kvalitete in asontiiimenta, kakor tudi ostalih nalog, tki so bile sprejete v začetku leta. V prvih mesecih letošnjega leta so nastopile s premestitvijo strojnega panka večje tehnološke spremembe v tkalnici in to: premestitev križno-navijalniih strojev v predilnico, kjer so se vključili v pre-diliniški tehnološki/ proces; nadalje smo premestili 39 Kovo avtomatov v ndkdanj|e prostore navi-jailmice. Vzporedno s temi premiki pa je potekala tudi montaža ple-tillnice, ki spada k tkalnici I. Tu smo montirali 5 pletilnih strojev in snovalo, obenem pa so se tudi urejali delovni prostori za normalno obratovanje pletilnice. Poleg težav s premestitvijo im montažo strojnega pahka je takoj v začetku leta nastopilo veliko pomanjkanje preje. Ta vrzel se ni umirila vse do meseca marca, dokler nismo /dobili preje iz Strumi-ce, oziroma v aprilu iz domače predilnice, spredene na novih čeških brezvretenskih strojih BD. Takrat smo šele začeli v tkalnici obratovati brez zastojev. Nova preja lima nekatere različne /lastnosti od konvencionalne preje, katero je bilo treba uporabiti, spoznati lastnosti in jiih s pridom uporabiti v korist izdelkov. — I. kvaliteta — II. kvaliteta — III. kvaliteta Načrtovani obseg celotne proizvodnje nam kaže naslednje rezultate: operativni plan: planirani m izvršeni m % 14,852.800 16,062.000 108,1 S predvideno proizvodnjo do konca decembra bo tkalnica I presegla operativne naloge za 1,209.200 m ali v globalu gledano — ta presežek bo približno enak enomesečni proizvodnji. osnovni plan: planirani m izvršeni m % 14.210.000 16,062.000 113,0 Pokazatelji osnovnega plana so večji zaradi tega, ker v osnovnem planu podjetja ni zajeto 126 Riitti avtomatov v nočni izmeni. Izkoriščanje statev je naslednje: a) na montirano 'Statveno uro 50,2 % b) na obratno statvena uro 88.0 %, c) na efektivno statveno uro 95,0 %. Rezultatih v planiranih votkiih: planirani oper. votki izvršeni % 38,331.400 40,864.000 106,7 planirani oper. votki izvršeni % 36,740.000 40,864.000 111,2 Asortiment je bil dosežen 95,0 odst., kljub spremebam artiklov, ‘ki /so nastopili zaradi potreb komercialnega sektorja. Kvaliteta izdelkov v letošnjem letu z vključno 30. 11.: 13,238.662 m 90,5 % 1,268.965 m 8,7 % 123.180 m 0,8 % Pj-tilnica je izpolnila operativni plan od meseca marca dalje 110,2%, kvaliteta izdelkov — 85,0 odst. I. kvalitete — kajti kriterij za ocenjevanje kvalitete pletenin finančna vrednost za /izdelano proizvodnjo storitve in nadomestila za operativni plan skupaj dohodki Stanje obvezne rezerve z odtegljajem 5,5 % od rednih osebnih dohodkov in boleznin je bilo 30. novembra 1973 S povečanim OD s 1. julijem 1973 so se poprečni OD dvignili od 1.701,50 din na 1.883,25 din, to je za 10,5 %. je ostrejši z ozirom na vrednost materiala in artiklov. Na osnovi izdelanih metrov, kvalitete in asortiimarta je tkalnica ustvarila naslednja finančna sredstva s stanjem 30. 11. 1973: 8,855.126,85 din 317.158,35 din 183.924,00 din 9,356.209,20 din 225.994,00 din Doseženi rezultati v tkalnici I bi bili lahko še boljši, če bi odpravili nekatere subjektivne in (Nadaljevanje na 6. strani) Naše delovne enote... (Nadaljevanje s 5. strani) objektivne težave v zvezi z že omenjeno prestavitvijo strojiiega parka. Križni navitki, ki jih dobivamo z predilnice, so cesto nekvalitetno naviti, strgani, mesoni z razionimi texi, kar pa nam povzroča težave pni snovanju in kvaliteti izdelkov. Izkaz proizvodnje snovanja nam kaže 10 do 15 % manjšo proizvodnjo napram letu 1972. Drugi večji problem pa je še vedno direktno navijanje v predilnici1, ki se je v zadnjih nekaj mesecih še poslabšalo, tako da nastajajo težave pri tikanju. Te napake so slabe rezerve, slaba trdnost preje in deformirani kop-si. Zato predlagamo, da se ti stroji zamenjajo s stroji za navijanje Wc formata — tkalnica pa naj dobi še dodatne kapacitete votkov navijalnhii strojev. Fluiktuacija delovne sile se je napram prejšnjim letom dokaj umirila, pojavlja pa se še vedno pri nekvalificiranih in polkvafififr-ciranih delovnih mestih (čistilci strojev, transport in natikanje vodka). Nove delavce bo potrebno v bodoče skrbneje sprejemati, saj bo drugače nastopil problem pri-učevanja za nove tkalce oz. neposredne proizvajalce. Stanje dislovne sile 31. 12. 1972 je bilo 567 delavcev — vstopi do 15. 12. 1973 — 84 delavcev — 'izstopi do 15. 12. 1973 — 141 delavcev (od tega 52 v predilnico) — stanje 15. 12. 1973 — 510 zaposlenih. INVESTICIJE Kot smo že omenili, so bili v letošnjem letu dobavljeni tkalnici I pletilni stroji in sesalec prahu. V letu 1974 pa bo podjetje nabavilo nov škrobilni stroj Sucker z 9 sušilnimi bobni, s pripravo za zaprto kuhanje škroba, tekstometrom in z vsemi tehničnimi pripomočki za 'kvalitetno škrobljenje. Nabavo škrohidmega stroja je potrdil delavski svet podjetja na svoji zad-nij seji. Montaža stroja se bo predvidoma pričela v mesecu septembru. Iz škrobiiinice se bosta demontirala dva stara škrobilna stroja. Novi stroj je najnovejše izvedbe, ki odgovarja za sedanji asortiman artiklov im bodoči asor-timan, kajti struktura preje lin tkanin se nenehno menja. V perspektivi za leto 1974/1975 pa se predvideva druga etapa rekonstrukcije im sicer z zamenjavo iztrošenih širokih in ozkih Riitti avtomatov. Stare statve so bile dobavljene podjetju v letih 1936 d0 1938. Strojni park je iztrošen, Tkalnica Delovnj rezultati enajstih mesecev v letu 1973, primerjani z re- ž nizkimi obrati, najtežja pa je nabava rezervnih delov iz inozemstva. V prostoru, kjer se sedaj nahajajo star) Riitti avtomati, bo montirano 112 novih, tehnično izpopolnjenih avtomatskih brezčolmičiiiih statev. Predvideva se nabava 28 širokih 225 cm — za eno in dvopra-mensfco tikanje in iistovko, ter 84 širokih 185 cm — z dkscentri do 12 'listov. Prednost brezčolničnih statev je bistveno boljša kvaliteta tkanja, ker preciznost nastavitve stroja omogoča kvalitetno delo. Predpogoj pa je seveda tudi kvalitetna preja, zaradi visokih obratov. Visoka rentabilnost in produktivnost izkoriščanja ne pomeni samo kvaliteta preje, ampak tudi ustrezne nastave, stalnost asortimenta, čim manjša menjava artiklov, ustrezna priprava osnove itn votka, dobra organizacija dela im tudi usposobljenost strokovnega kadra. Prednost novih strojev je tudi v tem, da je za njihovo posluže-vanje potrebno manj delavcev. — konvencionalne statve — 10 oaob — konvencionalne statve z uni-filom — 5—6 oseb — brezčolnične statve — 3—4 osebe. 'Prav ta je bil tudi eden izmed razlogov, zaradi katerih se je podjetje odločilo za to investicijo, ker delovnie siile v Kranju primanjkuje. Zaradi dotrajanosti strehe nad tkalnico se bo morala v letu 1974 začeti renoviratj celotna strešna konstrukcija. Streha je sedaj že na več krajih podprta /tako da so v nevarnosti delovni pogoji. Obnova strehe sjc predvideva v več etapah. Predvideni .stroški' znašajo 7,000.000,00 dinarjev. Kljub rekonstrukciji strehe pa bomo morali proizvodnjo organizirati 'tako, da bom0 svoje naloge opravljali kot pod normalnimi pogoji. Upamo, da bodo delavci razumeli nastalo situacijo. V prihodnjem letu nas čakajo še bolj zahtevne naloge, katere bomo morali reševati v okviru TOZD in celotnega podjetja. Prepričanj 'smo, da bomo s sodelovanjem vseh zaposlenih pri reševanju nalog in problemov dosegli še boljše uspehe kot dosedaj. Ob koncu tega sestavka, sse v imenu ob rato vodstva zahvaljujem vsem za prizadevanje, posebno neposrednim proizvajalcem in strokovnemu kadru, ter želim srečno in uspeha polno novo leto 1974. B. Soklič obrat II zultatd enakega obdobja preteklega leta 1973 1972 indeks csn. pl. % oper. pl. °/o osn. pl. % oper. pl. % osn. kumulativno kumulativno opera t. v votkih 102,4 105,7 101,9 102,3 100,5 103,3 v metrih 98,9 105,6 101,3 101,4 97,6 104,1 v kv. metrih 97,1 105,6 101,5 101,4 95,7 104,1 izkoriščanje statev 91,8 87,9 104,4 kvaliteta v surovem stanju zahtevnejša proizvo. (srajcevine 83,1 % 77,9 % 106,7 marij zahtevna-ostaia proizv. 93,8 % 90,2 % 104,0 skupaj 92,4 % 87,9 °/o 105,1 udeležbe posamezne skupine v celotni strukturi: kritični 13,0 % 18,1 % 71,8 nekritični 87,0 % 81,9 % 106,2 Doseženi rezultati kažejo ugoden premik, ki je predvsem plod prizadevanj sodelavcev delovne enote. Kljub dokaj izboljšanim rezultatom pa bi bili ti lahko znatno no boljši, če v delovnem procesu ne bi nastopili nekateri za letošnje leto specifični problemi. Kvalitetni parametri večine vrst prej iz obdobja v obdobje premočno nihajo in se pogosto nahajajo na ali celo izpod spodnjih meja toleranc. Priprava materialov na križnih navitkih pogosto ne ustreza dogovorjenim in izkustvenim normam. Manipulacija z materialom ne zagotavlja možnosti doslednega upoštevanja predpisanih oznak materialov, ter kontinuitete proiz- vodnje. Navediena in še nekatera pomanjkljivo urejena področja povzročajo na tehnološkem področju tkanja nezaželene posledice. Negativni vplivi predhodnih področij se kažejo predvsem v znižanju stopnje izkoristka proizvod-nh sredstev, v znižanju stopnje kvalitete izdelkov, v povečanem obsegu dela za enoto, v povečanju števila angažiranih delavcev, v preusmeritvi dejavnosti operativnega vodstvenega osebja. Vse komponente v medsebojni kombinaciji v tehnološkem procesu omogočajo znatno nižji del dohodka in osebnega dohodka. Omenjene razpoložljive količine preje prav tako ne vplivajo na ugoden razplet dogodkov v proce- su in je že v nekaj primerih prišlo do resne krize izpolnitve pogodbenih rokov. Jasno je, da je zaradi deficitarne zaloge preje prišlo do zastojev v tkalnici, ki imajo poleg finančnega tudi določen psihološki moment pri večini sodelavcev. Posledice so tudi opazne v motenem principu tkanja srajčevin. Poseben problem predstavlja uspostavljanje normalne proizvodnje na novih statvah R 4 BL, T-200. Po naših ugotovitvah vsebuje pretežni del problemov kvaliteta materiala in priprava tega ter izbor asortimana. Za sanacijo stanja smo poleg služb in oddelkov v podjetju anga-žralj tudi proizvajalce statev. Trenutna proizvodnja ne pokriva po ceniku za delovno enoto niti stroškov samega tkanja v ožjem smislu. Delovni program, ki ga je delovna enota sprejela v izvajanje v začetku leta, ki sicer vsebuje večino elementov smotrnega gospodarjenja in urejanja proizvodnje, je bil dokaj pomankljivo izvajan. Vodstveno operativni del osebja je v sedanji situaciji pretirano vezan z reševanjem drobnjakarskih, mnogokrat, za urejeno proizvodnjo nesmiselnih problemov, ne pa s sistematičnim delom v smislu organiziranja proizvodnje. Delovna enota je v navedenih in še nekaterih ne najbolj ugodnih okoliščinah le skušala usmeriti vso dejavnost v smislu realizacije zastavljenih ciljev, kar je možno ugotoviti tudi iz primerjanja delovnih rezultatov. Živimo v upanju, da bo z zaključno rekonstrukcijo predilnice in z nekaterimi investicijami v tkalnici v bodoče tudi v naši delovni enoti možno organizirati delo in tehnološki proces na tak način, da bo manj izčrpljujoč in hkrati zagotavljal uspešnejše delovne rezultate. Vsem sodelavcem, članom kolektiva in delovne enote želim srečno in uspešno novo leto 1974. Obratovodja tkalnice Edvard Ostanek Plemenitilnica II Ob .izvrševanju operativnih 'planov proizvodnje, smo se tudi v letu 1973 srečevali z enakimi problemi kot v letu 1972. Občutno pomanjkanje lastnih surovih tkanin za oplemenitenje din pa dejstvo, da podjetje ni uspelo zagotoviti potrebnih zunanjih uslug, je privedlo do tega, da je v mesecu juniju tega leta prenehala obratovati pramenska behlnica. Vsled tega je bil za drugo polletje zmanjšan proizvodni plan tkanin za pleme-niltifaico II, delno pa v druge delovne enote. Seveda pa s tem še vedno ne odpade problem nezadostnega izkoriščanja razpoložljiv vih strojnih kapacitet. Zaloga su- rovih tkanin in tkanim v predelavi je prenizka za normalno obratovanje. V letu 1974 bo potrebno zagotoviti več surovih bombažnih tkanin za predelavo ali pa povečati obseg sintetičnih tkanin, ki zahtevajo daljši ciklus proizvodnje. Z novo delovno silo v letu 1973 nismo imeli večjih težav, ker smo, kot je omenjeno že zgoraj, ukinili pramensko belilnico in s tem zmanjšali obseg proizvodnje, delovno silo pa zaposlili v drugih oddelkih, kjer je bilo potrebno. Tudi preskrba z barvili in kemikalijami je bila v letu 1973 boljša kot v letu 1792, tako da pomanjkanje barvil in kemikalij ni povzročilo večjih zastojev. V mesecu decembru smo pričeli montirati dolgo pričakovani širin-skii pralni stroj firme Goller, ki bo stal na mestu, na katerem se je prej nahajala pramenska belih niča. Pripominjajo, da bo v letu 1974 že potrebno zamenjati širinski bellini stroj, ki je sedaj ključni stroj. Od njega je namreč odvisna vsa proizvodnja plemenitilnice II. Obstoječi belilnj stroj firme Benteler obratuje že 12 let, in sicer dvoizmensko. Podobna situacija je s 'kondenzirnim strojem, ki je bil montiran v letu 1960. Zahteva po sodobno obdelanih tkaninah je vse večja, zaito bo potrebno tudi ta 'Stroj nadomestiti v bližnji prh hodnosti, če bomo hoteli 'slediti hitremu razvoju tehnike in 'izdelovati v vsakem pogledu kvalitetne tkanine. S. Teran Izvolili smo nove samoupravne organe Po podpisu samoupravnega sporazuma so potekale 12. decembra volitve v nove samoupravne organa podjetja. Na zborih delavcev 26. in 27. novembra smo predlagali) kandidate za nove organe in ilzvo-llili člane odbora delavske kontrole. Tako smo 12. decembra izvolili nov 43-članski delavski svet podjetja, v katerem je vsaka TOZD izvolila po 10 članov in 5 namestnikov, razen TOZD prehrane in oddiha, ki je volila 3 člane din 2 namestnika. Poleg tega smo iz votili tudi delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, in sicer ima vsak DS TOZD po 25 članov in 7 namestnikov, razen prehrane ih oddiha, ki ima 9-članski delavski svet in 3 namestnike. Ker v okviru TOZD Tkalnica obstajata 2 delovni (enoti (tkalnica I in tkalnir ca II) in pa v TOZD Plemenitilnica 3 delovne enote (plemenitilnica I, plemenitilnica II in gravura), so bili v teh enotah izvoljeni tudi sveti delovnih enot. Vsaka temeljna organizacija pa je 'izvolila tudi odbor za delovna razmerja. Volitve so v celoti uspele in tako letošnje leto zaključujemo z vrsto pomembnih dogodkov na našem samoupravnem področju. Tudi družbeno-politične organizacije se prilagajajo novj organizacijski shemi samoupravljanja, tako orga- Pozdrav vojaka Vsem delavkam in delavcem, nadmojstru Jožetu Križaju in obratovodji Borisu Sokliču v tkalnici I pošiljam iz daljnega kraja Bar — črna gora, iskrene pozdrave. Vsem želim srečno novo leto 1974 in veliko uspehov pri delu v Proizvodnji. Lepe pozdrave od vojaka PERDAN MATIJE V. P. 6330-20/4 81350 Bar črna gora Dragi Mato! Kot vidiš, smo objavili Tvoje pismo, da ga bodo prebrali vsi Tvoji bivši sodelavci. Tudi Tekstilca Tiil bomo pošiljali, da boš seznanjen vsaj nekoliko z novicami iz podjetja. Tudi mi Ti želimo srečno novo leto. Hvala za pozdrave im upamo, da se nam boš še oglasil. nilzaciija ZK, sindikalna din mladin- nji številki, ki bo 'izšla po novem ska organizacija. O tem pa vam letu. bomo obširneje poročali v naslcd- R. S. Tako je bilo na vseh voliščih Na volišču plemenitilnice Uredništvo Zgodaj zjutrfej so bila volišča najbolj polna Lepi dosežki naših športnikov Bliža se konec leta in prav je, da pregledamo športno-rckreativno dejavnost naših članov kolektiva v letošnjem letu. Lahko rečemo, da je bila ta dokaj razgibana in uspešna, tako v okviru podjetja, občine in republike. Poživeli smo nekaj novih športov, tako, da so se naši člani uveljavili skoraj na vseh športnih področjih. Po posameznih dejavnostih pa so naši člani delovali takole: Smučanje S to dejavnostjo se ukvarja okoli 30 članov kolektiva. Udeležili so se VI. zimskih iger ObSS Kranj v veleslalomu 18. februarja 1973 v Mojstrani, kjer so ekipno zasedli odlično 3. mesto s časom 7:02,12. Pomemben prispevek smučarjev pa je bila organizacija XV. Tdk-stiiiade '73 na Zatrniku, ikjer je sodelovalo 485 tekmovalcev iz domala vseh slovenskih tekstilnih podjetij. Najuspešnejša med našimi je bila Lapuh Marinka, ki je zasedla med ženskami odlično 3. mesto. Ekipno pa smo dosegli 5. mesto, kar je najboljši usipeh naših smučarjev na tekstilldiadah. Tako so naši smučarji uspešno zaključili zimsko sezono, v letu 1974 pa jih čakajo preizkušnje na Starem vrhu, Hitro pripravljene sladice za Silvestrovo 1. KAVNA KREMA Pripravimo 1 vrečko desertne kre- 2 'lista zelatine damo v hladno (dobi se pakirana), vmešamo vodo. Segrejenio 1/4 ,1 mleka, 2 z gornjo zmesjo (preden se strdi) polni žlički zmlete kave in 2 pol- -'-t napolnimo kozarce. Ohlajeno ni veliki žlici sladkorja. V topli garniramo se z rezinami od po-zmesi raztopimo še želatino, zme- maranč in primernim pecivom samo ter dodamo še 2 žlici ruma. (okrogli vafli). kjer bo 9. februarja XVI. Teksti-lliada in koncem februarja občinsko prvenstvo. Med smučarji je opaziti, da prihaja premalo mlajšega kadra (mladinci, mladinke), vendar upamo, da se bo v prihodnjem letu to popravilo. Plavanje Plavalci so zaživeli šele v letošnjem letu. Udeležili so se 'dveh občinskih prvenstev v maju in novembru. Najuspešnejša je bila naša ženska ekipa, ki je osvojila naslov občinskega prvaka za teto 1973, moška ekipa pa je bila med 16. ekipami solidna 5. Med posamezniki so izstopali: Podgornikova, Štromajer jeva, Bajželjnova, Jakopinova in Balderman. S to dejavnostjo se ukvarja okoli 10 članov kolektiva, vendar moramo v prihodnjem letu pritegniti’ še večje število, toda ne samo na občinskih prvenstvih, temveč skozi celo leto. Uvedene so posebne vstopnice za zimsko kopališče, kjer imajo naši člani možnost, da skozi celo zimo trenirajo plavanje. Nogomet Lankio rečemo, da so nogometna srečanja med člani kolektiva najbolj priljubljena. V juliju smo prvič izvedli nogometno prvenstvo Tekstilindusa, kjer so se za naslov nogometnega prvaka podjetja potegovala štiri moštva. Premočno je zmagalo moštvo plemenitilniee in tako osvojilo prehodni pokal. Velik uspeh našega podjetja v nogometu pa je bilo tekmovanje v okviru občinskih sindikalnih iger, kjer smo v hudi konkurenci osvojili naslov občinskega prvaka v malem nogometu za 1.1973. Iz celega podjetja se aktivno udejstvuje nogometnih srečanj okoli 100 članov kolektiva. V prihodnjem letu moramo oživeti tudi tako priljubljeno srečanje debeli — suhi, ki je bilo včasih vsako leto, vendar pa je zaradi pomanjkanja debelih članov zaenkrat to srečanje zamrlo. Tudi nogometna srečanja med podjetji moramo poživiti, ostane pa še tradicionalno občinsko prvenstvo in prvenstvo podjetja. Šah Šahistj so bili celo leto aktivni, saj so se udeleževali tako republiških sindikalnih prvenstev v Bohinju in Rogaški Slatini, občinskega sindikalnega prvenstva in priložnostnih tekmovanj ob državnih praznikih. Tudi šahisti so odnesli naslov občinskega prvaka za leto 1973, na republiškem sindikalnem prvenstvu pa so bilj 13., kar je v hudi konkurenci lep uspeh. Stalno sodeluje okoli 20 članov kolektiva. V prihodnjem letu bo program tekmovanj ostal isti, vendar pa bo treba oživeti prvenstvo podjetja v šahu oziroma po TOZD-ih. Kegljanje Prvj na kegljaški tekstiliadi v Celju, prvj na občinskem prvenstvu v kegljanju, cela vrsta tekmovanj med podjetji, vse to potrjuje, da je ta šport pri nas na visoki ravni. Redno trenirajo dvakrat tedensko, treningov pa se udeležuje olkoli 20 članov kolektiva. Tudi za kegljače velja, da bo treba v prihodnjem letu izvesti 2. LEDENE TORTICE Pripravimo sladoledne tortice (s sladoledom napolnimo primer- ne majhne posodice), jih po okusu polijemo z rumom ali maraski-nom. Torticam dodamo še sadne rezine in kose napolitank. prvenstvo podjetja v kegljanju in tako povečati zanimanje za ta šport. Balinanje Tudi balinarji so bili v letošnjem letu aktivni, saj so bili prvi na občinskem sindikalnem prvenstvu, kjer so osvojili 9 zmag 'in + 61 razlike v putih. Med posamezniki pa je najboljše mesto dosegel Ra-movž (12. mesto). Za balinanje je iz leta v leto večje zanimanje, posebno v našem podjetju. V prihodnjem letu bodo morali dobiti svoje krogle, da bodo lahko sistematično trenirali. Z balinanjem se ukvarja 15 članov kolektiva. Namizni tenis V namiznem tenisu nimamo do- 3. ŽELEJEVA SLADICA Olupimo 4 hruške, Z okroglim nožem izrežemo hruškam sredino s semenom in jih zrežemo na rezine, tako da ostanejo skupaj. Naložimo v kozarce in pokapljamo z limano. Eno veliko žlico mareličnega želeja pomešamo še s sokom marelic m polijemo čez sadje. Garniramo jih s praženimi mandlji. MaK sti kvalitetnih članov, čeprav imajo dobre pogoje za trening (v obratu I miza). Letos so se prvič udeležili občinskega prvenstva in zasedli 6. do 7. mesto. V prihodnjem letu moramo ta šport aktivneje pospeševati. Streljanje Strelci so zadnja leta bolj v zatišju, čeprav je bila naša strelska družina včasih med boljšimi v Kranju. Naša prva naloga je, da jih v prihodnjem letu organiziramo in aktivneje vključimo v medsebojna srečanja. Letos so se v maju udeležili srečanja z BET Tržič. Medsebojna srečanja so tradicionalna z BPT Tržič, vendar moramo v prihodnjem letu poiskati sodelovanje še z drugimi tekstilnimi podjetji. Iz zgornjega pregleda je razvidno, da se je športna aktivnost v 'letošnjem letu izredno razvila, kav je odraz želje članov kolektiva po večji aktivnosti izven delovnega časa. V prihodnjem letu je dolžnost sindikalne organizacije in športne komisije, da to aktivnost še pospešuje, predvsem v rekreativnem pogledu. Vsem članom In sodelavcem športne komisije, ki ste kakorkoli pomagali pri organiziranju športne aktivnosti, želim v imenu športne komisije srečno novo leto 1974 v želji, da bi bilo naše sodelovanje še tesneje. A. Omejc Albinu v slovo Zares, čudna so pota življenja, še ne daleč nazaj je bil med nami, poln elana za delo, vedno pripravljen pomagati in premagovati težave, pa četudi v času, katerega bi človek potreboval za počitek in razvedrilo. Tisto usodno jutro je blia nedelja, dan, ki bi ga lahko posvetil svoji družinici. In ravno ta usodni dan za našega Albina je bil njegov zadnji dan. Kdo ve, s kakšnimi načrti, mislimi in nadami se je odpravil na delo, da bi tako dodal svoj -delež k nemotenemu obratovanju predilnice I, katero tapejo težave zaradi pomanjkanj preje. Toda —'doletela ga je neusmiljena smrt, tako blizu tovarne, 'da bi lahko rekli: na pragu svojega delovnega mesta je žrtvoval sebe in svojo mladost. Dolgo sem ga poznal, isaj je prišel med nas še čisto mlad, da bj se izuči za svoj bodoči poklic ključavničarja. Izučil se je, ostal še napriej med nami in svoje dalo 'opravljal' predvsem vestno in požrtvovalno. Prj svojem delu je bil vedno miren in tih. Kdo ve, kaj vse je premišljeval, saj smo imeli občutek, da ga življenje vedno znova in znova v nekem tiepe. To vse je vplivalo na njega, lahko bj rekli, da kakšne sreče ali srečnega živfejnja do pred nekaj leti nazaj ni imel — vedno več slabega, kot dobrega. Selle v zadnjem času smo dobili občutek, da je zaživel svoje zamorjeno življenje is polnim elanom, da hiti, dela, gradi in ustvarja in da hoče dohiteti tisto, kar je zamudil oziroma kar mu življenje v njegovih letih dolguje. Usoda iln z njo kruta smrt pa ne prizanašata nikomur. Tudi njega nam je iztrgala iz naše sredine v času, ko smo ga in bj ga šg nujno potrebovali za dosego naših ciljev. Med nami je nastala praznima, katero bomo težko zapolnili. Dragi Albin! Za vse, kar si nam bil, nimamo besed, in vse to kar je napisanega, je majhen drobec tistega, kar smo T,i ostali dolžni. Lahko pa Tj zatrdno obljubimo, da nam boš ostal vedno v onaj lepšem spominu, seveda vse dotlej, ko se bomo morali tudi' mi soočiti z dejstvom ih vedno pričujočo rdsinioo — Memento mori! Tvoji sodelavci iz VEO Zahvale Ob boleči izgubi najinega najmlajšega brata MARJANA PLESTENJAKA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem ekspedita ter tkalnice I za izraze sožalja, poklojeni venec in cvetje ter spremstvo do njegovega preranega groba. sestri: Angelca Dolenc in Lojzka Kirn Sodelavkam ni sodelavcem Delovne enote prehrane in oddiha se iskreno zahvaljujem za podarjene vence, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti ob smrti moje drage mame. Danica Božič Sodelavkam in sodelavcem iz čistilnice obrata II se iskreno zahvaljujem za podarjeni venec in izrečeno sožalje ob smrti mojega očeta. Štefka Vehovec Mojstrom, podmojstrom, vdevalkam, skladišču utenzilij, vzdrževalcem tkalnice, obratovodstvu tkalnice I in izvršnemu odboru sindikata se iskreno zahvaljujem za čudovita darila, ki so mi jih poklonili ob odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim srečno in uspehov polno novo leto. Andrej Hribar Novoletna nagradna križanka NAGRADE: 1. 50,00 din 2. 40,00 din 3. 30,00 din Rešitve oddajte i