1
Ljubljana, drt. :i
»avlalnl frank« v drtavl SNS.
Številka 42.	V Ljubljani, dne 21, oktobra 1920.	n. leto.
a== CJijoHa u prodaji 1 K 50 fil Na5 Glas ialazi o tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * .... K 72“—
Polugodišnja....................* 36'—
Četvrtgodišnja ........	„ 18‘—
Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku.
3t== IJeua y upojaju 1 K 50 ijut.i. =n= Ham Tjiac ns.'iaan ce^im^Ho ccaicoi' ric«Bp*Ka.
FoAHtntta upeTD.iaTa...................... K 72
IIoajroAnaiTsa...................... ,36
liea'Bp,rro1i!iiiiH>a .......	,18
3a BHOsemuEO	TioiuTar-miv. Or.Tacn
no TapHiji.H.
Urednlttvo: Ljubljana. Rimska eeala štev. 20/11. Rokopisov ne vraća, ako se ae priloži znamk. Dopisa v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno prankirane. Rokopise je pošiljati samo uredntStvu v Ljubljani. Hrvatske in ■rbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorne.
Dpravništvo: Na naroiila brez denarja se ne oziramo.^ Naročnina uaj ae pošlje po nakaznici odroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/1-Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
F. Vatda CPtuiL*
Vtiski iz Beograda.
V dneh 5. do 8. oktobra 1.1. se ie vršila v Beogradu skuuščina »Srbskega orofesnrskega diuštva*. na kateri se ie ustanovik» enotno »Profesorsko društvo« za vso kralievino. Skupščina se ic potem nadaltevata kot 1. kongres novega »iedi-nieneffa društva. Slovence sva zastopala ravnateli dr. Bevk iz Liubllane in iaz. Imel sem orvokrat priliko, da spoznam našo prestolnico, se seznanim s tovariši iz razu ib kralcv in dobim nekai malo vpogleda v tamošnie razmere.
Prvo kar me ie presenetilo, so bila rvstra strankarsko politična nasorotstva v stanovskem strokovnem društvu, kakor-šnn. ič orotesorsko društvo. V dolgih debatah se ie nanašalo in branilo delovame hoskcva odbora ki ie politično orioadal h krmnmističo5 stranki Med tem ie poseben odbor delegatov iz Srbije. Bosne. Dal-thaciic Hrvatske in Slovenile pretresal in odobril pravila uicdinieneva društva. S temi smo stopili nred skupščino. Ravnateli
LISTEK.
fr. UfšIČ (LiublianaV.
Izlet po jajca.
(Konec).
Zdravka ie res iezilo. Priiatelia Sta se mu smeiala. On ie oa nevoljen vprašal še v tretii hiši. Tudi tam ni bilo nič. Odnesla lih ie bjla branievka ravno nreišnii dan.
»Pa poidimo v ono vas, v Lipoglav, ali kako se ii že pravi! Tara dobimo gotovo kal. Tukai ie preblizu oostaie.«
Sli so torei proti Lipoglavu. Pot iih ie neliala skozi gozde. Bilo ie ravno orav. ker »e bilo nrav vroče.
„Nesrečna vojska da se moramo zaradi nje tako mučiti!" omeni Zdravko.
*Prei si dobil doma na trgu. kar si bolel: še v hišo so ti prinesle ženske in še kako so oonutale! Zdai na ne dobiš, če greš iskat, za drag denar ne.«
Tudi v Lipoglavu ni bilo ori nrvi hiši nič. Pri drugi hiši so bili oa le srečni. Dobili so dve iaici: plačali so dve kroni.
»Bo že Počasi! Kar v nahrbtnik z niima!«
Stevo Markovič iz Sarajeva, ki je bil iz-voHen predsednikom kongresa uiedinie-nega društva ie dosegel, da se ie končala brezplodna debata o preteklem poslovnem letu. Kongres ie prevzel stanov®1'? in splošna šolska vorašania ter sklenil mnogo rezolucii: o izenačeniu plač v Srbih in v novo osvobojenih nokraiinah. o pasivni volilni pravici o ustanovitvi edinstvene organizacije vseh državnih nameščencev', o edinstvenem učnem načrtu za srednie šole o izobrazbi srednješolskih učiteliev hd. Ako se oosreči. da se organiziralo po stanovskih strokovnih skuninah vse panoge iavnih nameščencev in se združilo v močen »Savez«, ki bo obsegal vse stroke \n vse nekraiine. da se lavni nameščenci odtegneio vol;vu( političnega strankarstva, da se materijalno in . moralno dvignete, potem bodo dan: rogoli za konsolidacijo državne uprave in države same.
Začudil sem se velikemu številu profesoric na skupščin? in nozne-išemu kongresu: bila iih ie skoro tretiina in so zelo >ivahuo posegale v debato. 'Kolikor sem mogel presoditi, so pripadle večinoma h
Toda nahrbtnika ni bilo!
»O ti presneti! Nahrbtnik sem pozabil v gostilnic?.«
»Ne. v gostilnici ga nisi imel!«
»Torei sem ga pustil na železnici!«
»Naibolie ie. če gremo kar doli v Smarie. da poveš na kolodvoru, da si ga nozahil: ti ga bodo že poslali če ga ni kdo odnesel«
»Prava reč. samo če bi bil moi: na ie iznosolen.
»Kar ie to ie! Kar poidimo! Čemu bodemo-kupovali ialca. 6e iih ni in če iih Uidi nimamo kam deti. ako iih orav dobimo!«
In šli so naravnost navzdol proti Šmarju. Prišli so še mimo več hiš. a Zdravko ni hotel za iaica nič več povpraševati.
V šmariu ie priiavil Zdravko na kolodvoru svolo izgubo Neki železniški uslužbenec ie bil talco oriiazen. da Je telefoniral v Grosuplje in v Novo mesto. Odgovor Pa ?e prišel, da niso našli nikakega nahrbtnika. Ce se najde, ga pošljejo s prvim vlakom v Liubliano.
Zdravko podari železniškemu uslužbencu pet kron. da bo povprašal še tisti dan tudi pri gostilničarju v Grosupljem, ker se ie vozil zvečer tla.
komunistični stranki. . V privatnem razgovoru sem zvedel, da so v Beogradu neleg 3 deških tudi 3 dekliške gimnazije. V drueih mestih, kjer ie samo ena gimnazija. tvorilo deklice 30 do. 50/o draštva.
Slabo razvite so druge panoge šol. stva* višhh osnovnih šol no vzoru naših meščanskih'šol za bol Ko izobrazbo produktivni:' stanov šolah ne uoznaio. gospodinjskih šol nimajo, strokovnih šol le malo. zato gre vse v gimnazije, ki na. ka-knr se dozdeva, ne zahtevalo toliko kolikor naše. vsaj v jezikih ne: 1. razred solen nima drugega jezika, oač na se srbski Jezik gč:i boli kakor nri nas 'slovenščina, kolikor se more skl en ati iz števila ur Td so določene zani. Veliko ie pomanikanie »«*nih moči. zlasti v; novo pridobljenih krahh.
•V ministrstvu ne ooznaio naših j razmer. Načelnik .za'sredine šole. prof. Milan Kostič halu ie Pa-vabi! k sebi. da se informira o našem šolstvu. . Ministrstvo Prosvete ie enonadstropna hiša s 5 okni v nročeliu. Načelnikova nisarna ie sobica z
1	oknom — kakor predsoba ravnateljske
atc—Nw.	mr.njv.r^a iffnibMnrfap
Up a iv, e ie torei Še bilo. da se naiđe nahrbtnik, in naši triie znanci so šli zopet v gostilnico: Vlak ie imel miti šele čez dve uri. blji so pa že utrujeni, lačni- in žejni...
Pa na vse bi pozabil Zdravko, samo da bi dobil nahrbtnik nazal. Priiatelia sta mu nagaiaia m se šalila. Ni mu ostalo drugega. neco da se ie začel šaliti še sam. Naiboli ga ?e pa iezilo. če se ie domislil, kai noreče gospodinja, ki upa, da ii prinese poln nahrbtnik inic!
čez dva dni ie šel potem v Liubliani na kolodvor povpraševat oo nahrbtniku. Našel ga ni nihče. Dobil ie tudi dopisnico, odgovor gostilničark, z GrosucHega. da niso našli tam nikakeua nahrbtnika. Zdravko ie šel torei v orodaialnico in kuoil nai-boTKi nahrbtnik, ki ie bil še na razpolago. Hribolazec R. je pa kljub temu trdil, da je bil nrvi nahrbtnik lepši in boliš?.
Zdravko le naredil nato racini. Železnica, gostilnica, telefon, nahrbtnik, železničar. to vse ie znašalo 109 K. Za iaici dal
2	K: vse skupaj ie znašalo 111 K. Eno iaice en ie stalo to.rei 55 K 50 vin.
Sklenil ie. da ne poide nikdar več iaic kupovat. In tega sklepa se drži še vedno.
pisarne pri večini naših srednjih šol. v tei sobi ie nisalnik in 3 stolci, omare nobene. Tuđi minister naiu ie spreiel Pisem samo o vtiskih, imel na sem utis. da v centrali ne noznaio naše neznosne bede. Ko sva omenila notrebo dinarskih olač tuđi za profesoric ter ooozorila na ano-malik) da ima srednješolski profesor ori nas v začetku svoie službe vseh prelem-kov za 4580 K na leto mani kakor liudsko-šolski učiteli v začetku do konca službene dobe oa ta razlika naraste na 8215 K letno, ie rekel: »Barem redan nešto malo Ima!«
Povdariti pa moram, da so naju povsod sprejeli prisrčno, ne tako hladno kakor svoi čas na Dunaiu. Slovenci smo v Beovradu še vedno na dobrem elasu kot Ihidie. ori katerih vlada red in solidnost, 'dasiravno ne razumeio naših pritožb In nam iih včasih zameriio.
Živlienie ie v Beoerradu dravo. Ako te človek navezan na costilne. cene v di-narlih ne zaostaiaio mnoero za našimi v kronah. Ha treu oa razlika ni tako velika. Vprašal sem mimoerede za ceno iaic. bile 50 3 za 2 dinaria.
Z moralnim uspehom svoiecra potovanja sva bila nrgv zadovo’ina. materiialno na nam zdai ne moreio nomatrati. tudi nima nikdo nraveva zmisla: nolitika in voilitve absorbiralo vse misli ministrov, ki so predvsem politiki. Zdai moramo stremeti za tem. da se zmaniša politični vpliv na nameščenie državnih uslužbencev, da dosežemo moderno službeno ora^matiko. da bo odločevala kvnlifikaciia in službena sposobnost. Zato na ie potrebna organizacija vseh državnih uslužbencev, ki bo ščitila vse skunai in vsakega posebci.___
PILIP KORENČAN (Ljubljana):
Besede — programi.
Vsi vemo. da se naš premeteni laški sosed kai rad izraža v suoerlativah. Kar ie pri nas le srednje dobro, je pri njem že buonissimo in ottimo: kar mi označujemo za slabo, je njemu še vedno dobro. Vsak človek in tudi narod ima svoie posebnosti in tudi mi Jusroslovani — mislim namreč
Nadzorniki.
Iz naših vrst so bili nadzorniki Izšli, tovariši nam mili nekdai čislani vsi: a zdai predstofnifcle še v tovarišu živi: eorie mu. ki ne pleše " tako. kot on veli!
.}
iOorie mu. ki zaveda /pravic se svoiih le:
' 'trikrat eorie seveda.
Če teria iih za se: a kazen ea eoriima brez dvoma doleti, če »r o e o v i 1 e ž« upa Jza vse iih terjati!
Zato oa šola hira. sai učnih ni moči: počasi le umira, ko težko ranieni.
Ko io oa ookonali čez kratke bodo dni. n„a erobu samovali bodo — nadzorniki,
vse naše državi ianc — ne delamo v tem častne ali nečastne izjeme. Smo namreč nekoliko presaneuične narave in radi generaliziramo. ne da bi pomislili, da s tem večkrat škodimo sami sebi in državi sami. Nedolžna, krilata besedica nam v tem našem duševnem raznoloženiu postane kar program: pademo ro nii kakor oes do ne-ovlodani kosti ter io dalie gloiemo in obiramo tako. da se nam končno zobie skrhajo.
Menimo namreč besedi a v t o n o m 1-i a ali s a’m o u d r a v a. ki sta se v novejšem času pojavili kot načelni krilatici na slovenskem obzoriu: obsevali nai bi program vseh onih Jugoslovanov, ki dobro misliio z našo državno tvorbo in žele nie-nn blavobit in napredek. Imamo več političnih strank, ki so sl v laseh za vsako mrvico nesnerazumlienia. toda v načelu, kakšna bodi Slovenija v nrihodniosti. so si edine: samoupravna ali avtonomna, t. i. nekaka ziedinjena Slovenija, ki je rodila po glavi našim lahkovernim prednikom ood komando habsburškega strica. Samo način. kako nai se ta bodoča avtonomna muzika proizvede v naši blaženi Jugoslaviji ie nri naših strankah različen. Vseslovenska liudska stranka pledira, kakor ie soditi, za absolutno avtonomijo, ki nai bi se koncentrirala v znani hiši na Pleiweisovi cesti. Temu J DS oporeka ter kaže na zle duhove, ki so se nekdai kotili v tei državni zgradbi in kateri duhovi bi se lahko povrnili v nečast in škodo našemu narodu. Parola demokratov ie do se-dai bila nrecei časa menda centralizem in oostoona fuziia tudi našega plemena v iak Jugoslovanski narod.
Narava na ne Hubi skokov in naš narod ie ostal po dveh letih »iedinstva« še vedno oni malopotezni, toda čil narodič, ki se ne da kar čez noč pohrustati in preleviti v — breznaroden stvor. Tudi centralizem ie pokazal svote ostro ošničene roge in celo niega naistrastneiši oznaievalcl so se v zadniem času prepričali, da postane niega oživotvoritev na vse) črti gotova — nnguba državi. Jeli so zato reterjrali in v glavah se ie noiavil nekdanii sen — samoupravne Slovenile. Prepirate se le o — pomenu samouprave. Dočim želi »Slovenec« in niegova družba vsestransko av-tonomite. se demokrati boiuteio za d e 1 n o avtonomite. ki to označuieio z decentralizacijo.
Da so tudi sociialisti navdušeni pristaši avtonomije, ni treba omeniati. Kte oa niso sociialisti zraven, ako gre za stvar, v kateri bi tudi oni imeli svote besedo? Našim »komunistom« bi na bila avtonomiia dobro došla ako bi v niei absolutno vladali — oni. Borba se torei bite med absolutno avtonomiio in skromnelšo decentrallzacilo.
Brba se suče okoli dveh besedic, ki nai bi oomeniali cela orograma! V čem nai bi obstaiaia absolutna samounrava. nam stranka, ki si te te vzela za geslo, ne nove natančno. Izvaiana do zadnle oosie-dice bi ua oonolna avtonomiia Slovenite vodila naravnost v senaratizem in v fevdalizem. Mora se torei naiti srednia not. ki bi to preprečila kaiti pravi Jugoslovan si more zamišliati Jugoslavijo le kot enotno državo in ne kot konglomerat državic, ki bi državni voz vlačile vsaksebi ter bile vsaka zase bankrotne.
Decentralizacija oa ima za primero centralizem katerega so se prpnasi-tili toliko pristaši SLS kakor oni JDS in ne mani tudi sociialni demokrati ter komu
nisti. Centralizem se ie nokazal kot pravi monstrum ki ie zastrunil vse naše trgovsko. industriisko. obrtno, kmetiisko in tudi —■ uradniško živlienie. Ceveli. v katerega so nas hoteli stisniti centralisti, ie preozek in pretesen za naše razmaha navalene noge. Zakoni in uredbe, ki so veliate v nekdanii Srbili, so preokorni in orenaivni da bi se mogli tales auales prenesti k nam ter se tukai kratkomalo uveljaviti. To bi tudi ne bil centralizem, nač oa navadno diktatorstvo. ki močno smrdi do — absolutizmu!
In vendar smo postopali tako: naši dični predstavniki so v svoiem »iugoslo-slovanskem« navdušeniu videli srbiian-ske zakone in uredbe, natisniene v leni d-rilici in smatrali so vse to za pristno do-< bro in jugoslovansko blago, vredno, da se kratkomalo in nesnrempjiieno razširi na vso našo novosezidano domovino. Kar čez noč so sklicali ministrski svet in sklep ie bil. da se ta in ta zakon razširi čez vse področte države. Na tak enostaven način smo v zadniih dveh letih postali boeati na »novih« zakonih, tako: voiaški. carinski, mononolni. trošarinski itd.
Z zakonom smo dobili tudi uredbe, prilagođene na sneciialne srbiianske razmere. Tudi te naredbe so se prenesle nespremenjene v novo pridruženo ozemlie. ker so kupili kozo. opasali so ii še — sedlo. In sedai se nam zdi čudno, da ere trgovina ood zlo. da dragima narašča da korunciia cvete, da ima verižnik ori nas zlata nebesa, da vladate nestrokovpiaki in strankarske korifeie. da državliani olaču-ieto in olačuieto zmirom naraščaioče davke ter da zato lahko eledato kako se niih predstavniki v Beogradu vihravo igrate z našo usodo. Sedai. ko ie ta prismojeni centralizem s svojimi mističnimi priveski skoraj upropasti! blagostanie vseh. — sedal šele kličejo na pomoč — decentralizacij o!
Moti se oa vsakdo, kdor misli, da bi decenualizaciia bila res ona sila. ki bi mogla pomagati iz te zagate Decentralizaciia bi bila le nrenrosta obveza na globoko ^ no. 'z katere vre živa kri. Niti v avtonomni. niti v decentralizaciii ne moremo dobiti talizmana. ki bi pomagal. Volitve so pred durmi in naši »predstavniki« so se ze preveč navadili neplodnega barantanja v Beogradu. Boie se za svote stolce in volil-cem uonuiaio besede — programe.
Poleg srbiianskn-državnlh zakonov — ki se no zaslugi teli predstavnikov uve-Havliato naredbenim ootom v vsel Jugoslaviji, ne da bi se orei bili p a z n n preštudirali, ali so tudi umestni in izved-li:vi. -- obstoie tudi naravni in božii zakoni. Med temi je tudi oni zakon, ki veli: Kdor nosi enake dolžnosti, imel tudi enake pravice! Ali se ta zakon nri nas tudi enako pravično iz-vaia? Ali nas snlnh vežete zakoni, uveljavljeni z navadno diktatorsko naredbo?
Mnogo goria nam ie prinesel razuoiti centralizem s «voio navlako okornih, zastarelih in neumnih formalitet: na milijarde. lahko štetemo škodo, ki te le prinesla narodnemu hlaeostanlu okamenela in nred-notonna carina, kakor te izvaiato carinski zakoni, ki sedal vel'aio. Toda »zakoni« so ;n se moraio izvabiti do pičice kaiti: ored zakonom smo vsi enaki! Tudi avtonomiia in decentralizaciia ne bosta v tem nič do* magala ako se ne odstrani glavni vzrok. In ta vzrok tiči v bistvu stvari: v zastarelih zakonih in niihovih postupkih.
Nai bi sc torei onusf'le besede — oro-vami in pogleda nai se stvari v srce De-i'tni treba’ Odločilni krosri so nreveč — srbijanski in postranski v svoie navade tn 'zakone zaverovani. Ni torei unati od teh rcnnedure. deiani. Ml Prečani smo tern vsevednim krovom nreveč »švabski« in morda »nredomišliavi«. Tudi nas eledaio z nekako prezirljivo — nezauonostio. kakor bi le Srtmaneu b'ln mari za nrocvi-tanje države. Ker pa nosimo enake dolžnosti. imamo dosledno rudi oravico. da se nam enako — z a u n a. Le v tem vidimo izbolišanie sedaniih žalostnih razmer, le deiani notrebuiemo đočim so besede — nrocrrami samo nuhle fraze!
Dr. P. (Beograd);
Kongres činovnika i is ornih radnika.
1 oo stoti put možda moramo da ponavljamo. da će činovništvo i umno radništvo u onšte imati samo onda uspeha i pomoći. ako se čvrsto ortranizuie. Do iedne čvrste organizaciie može doći ledino putem obaveštenia i dovovora.
U celoi našoi državi izbiiaiu na sve Strane Činovničke organizacije oored do-stoiećih udruženia poiedinih orofesiia umnih radnika. Mnoge i ne znaju jedna za druge i rade potpuno nezavisno jedne od drugih, i ako sve imaiu iste potrebe i iste želje i volni Do sad ie oskudevalo Jedinstvo u radu. oskudevala ie redna zaied-rička akciia sviiu. koia hi iedina bila u starin, da nostivne želiene uspehe.
Naiboliii i naiusneŠniii ie način, da se ovo Dostigne; saziv zeinnliskov kongresa svilu činovnika 1 umnih radnika na kome ki se zaiednički pretresla sva oitania od onSte? interesa.
Izbori za konstiluantu su na pragu, od nkmog sastava i rasnoloženia koie bude u nioj vladalo prema činovništvu. koie je sa S 15. teško nogodjeno. mnogo će zavisiti pored ostaloga i sudbina umnih radnika i činovnika.
Ako se dotle činovnici ne budu udružili i opredelili, i ne budu u staniu. da uzmu učešće i utiču na dogadiaje. mnogo što Šta će se odigrati i bez niihovoe pitanu i bez niihovog učešća i svakako na njihovu kim i na onštu štetu.
Neosporna ie istina da naša inteligenčna naivce nredstavliena u činovništvu. u našoi zeinlii naiiđealniie misli, i možda zbog tng» i naiviše strada. 1 ako u narodnom predstavništvu, knie će imati, da reši našu sudbinu ili da ioi bar da oravac za dug niz, godina, ne b ide ono. što ie naiide-almie ako u toi budu u većini ratni boga-raši. špekulanti i otrovani partizani bičc-mo mi sami krivi, što smo dooustili. da tako bude. i ako tako ne bi moralo biti samo ako svaki bude svestan svoga Doziva. a celina bude svesna svoie snage i nrava.
Takav teđnn kongres imal bi od orl-like. da se bavi sledećim pitanjima;
1.	da skuni na zaiednički sastanak i razgovor sve udružene i neudružene umne radmke i činovnike:
2.	da zaiednički isnita stanie i ooložai u državi i društvu umnih radnika:
3.	da se izmenlaiu misli o načinu, kako da se naiboMe oomogne nlihovom teškom Doložaiu i njihovom opredelieniu:
4.	da se snrovede ieđnostavna orga-nizaciia koia bi bila naibobe iamstvo. da se potrebne mere i poduzeća privedu i delo.
Kongres bi sastavliali delegati sviiu umnih radnika profesionalnih udruženia umnih radnika, činovnika činovničkih potrošačkih zadruga, kao i grune do sad ne-udruženih umnih radnika i činovnika Doie-dmih mesta ili okruga, koii brone naimanie 30 članova.
Prema tome bio bi ovakav dnevni red (referati): 1. O staniu i ooložaiu umnog radništva u državi i društvu. 2. O činovničkom Ditaniu. 3. O oreanizaciii umnog radništva (štatut saveza). 4. O notrošač-kim zadrugama i niihovoi centralizaciii.
5.	Predjozj i eventualiia.
Savez umnih radnika, koii pokreće kao 'edno od naihitniiih noslova saziv ovog kongresa, preuzeo ie sve potrebne korake radi njegovog saziva u najkraćem vremenu.
Mnoga otvorena nitania. koia se ili ne rešavaju ili se pojedinačno rdjavo reša-vaiu biće moguće, da se na kongresu reše onnko kako ie to ne samo u interesu činovnika i umnog radništva, već i u opštem •nteresu naše zemlie i naroda Jer u .našoi državi ne može b’ti mira i napretka, dok *e ne uredi oitanie i ne zadovole potrebe onih nrenih pomagača, na koiima upravo počiva ćela državna administracija i od čile ispravnosti i savesnosti zavisi pravilan rad i nieno funkcionisanie.
Ideia n sazivu opšteg kongresa ie not-nimo zrela ona nogadia ž.eiie. sviiu i biće oduševljeno prihvaćena. Zbog toga što pre i što dostoiniie nredstavlieni oohitaimo na kongres, dok loš nije dockan i dok nas nisu pretekli đogađiaji!
S. (SI. Gradec):
Dokladna diferencijadia med sodniki in finančnimi koncepinimi ura iniki.
Ker ie zadnia številka »Našega glasa« že otvorila polemiko o unravičenostl posebnih doklad za sodnike in se ie oglasi) v zaščito interesov upravnih uradnikov že neki uradnik politične stroke, čutim potrebo, da obrazlož/m javnosti če in v knlikr. bi bili upravičeni zahtevati takšne doklade, tudi finančni uradniki. Z ozirom na odioznost razprave sit venio verbo!
Ko ie še životarila stara Avstriia. se e večina naših Juristov posvetila sodni ali odvetniški službi; finančnih koncentnih uradnikov in uradnikov politične stroke med Slovenci snloh nismo poznali. — Na Štajerskem ;e bilo menda 6—7 političnih uradnikov in 2 finančna koncentna uradnika. Domena teh slcdniih dveh strok ie bi-'a rezervirana izklmčno za Nemce kt so znali naiboli varovati, v smislu zahtev nemških vladnih mogotcev. Politično in finančno moč Avstriie. Sicer se oa naša mladina tudi ni Intela oocvečati tem stro-V.am v svesti si da ostane tukai vedno pod strogo kontrolo višiih in hrez one samostojnosti. ki io nudi odvetniški ali sodniški stan Le tukai se fe mogel hraniti slovenski jurist kolikor toliko večnih šikan nemških nredstoinikov ki so grenili živ-lienle Političnim in finančnim uradnikom
Prišel ie preobrat! Nemški uradniki so odšh in nastala ie praznota v vseh strokah. Mladi turisti, ki niso bili zadovolini dosedai s svoio stroko, so se vrgli v razne
druge službe, ki so iim nudile več ugod-i nosti kakor dosedania služba. In ker id politična služba slovela kot naiboli lepa in 'n.hka služba (domena nemških aristokratov). se ie polastila mladih iuristov. kon-< C'oiientov raznih konceotnih praktikantov prava maniia za lovom do tei službi. Vstopali so trumoma v politično službo vsi malkontenti drugih strok. Tako so za-« sedli kmalu vsa mesta pri politični uoravi toli mnogobroino da šteie danes n pr, malo glavarstvo na deželi ki ie imelo V Avstriii obično 2—3 konceptne uradnike, po 4 konceptne moči. Ker nismo razpolagali z zadostnim številom iuristov. so ostale seveda druge stroke kakor n. pr. sodniia in financa. zelo slabo zasedene. Zlasti ie trpela financa. ki ie imela itak: skorai samo nemške uradnike in ko sa odšli, ie zaziiala taka praznota, da ie solo« ne bode mogoče dolgo izpolniti.
Vzroki praznote pri finančni stroki so pač zelo mnogošetvilni. Mladi kon-ceptni uradniki so večinoma izstopili, ker so se mogli že po kratkem času službovanja prepričati, da je finančna služba zlasti pri okrajnih davčnih oblastvih izredno težavna, odiozna in vsled večnih sprememb in uvedbe novih finančnih davčnih zakonov, ki so nagromadili cele kupe novih poslov, neznosna. Davčna ob-lastva so obdržala isto število osobja po vojni kakor pred vojno, čeravno so se posli teh oblastev z ozirom na pridržanje eksistenčnega minimuma pri skrajni devalvaciji denarja pošestorili. Davčna ob-lastva, ki. so imela pred vojno 1000 cen-zitov (t. j. oseb, ki plačujejo dohodnino), imajo danes 6000—7000 cenzitov. vojni davek, ki ga pred vojno ni bilo. povzroča dosti posla, novi srbski okovni pristojbin-ski zakon nalaga izredno mnogo manipulativnega dela. podpore, ki so bile vzete političnim oblastvom in vržene davčnim oblastvom, obremenjujejo osobje, da stoka in tarna, omaguje in odhaja izžeto kot limona iz finančne službe v drugo, zasebno službo ali pa v zdravilišča vsled1 prenapenjanja živcev. Izstopajo mladi in stari, a ne vstopa nihče. Vstopi le še tu-intam kak aspirant, ki počaka dokončanje državnih izpitov in pokaže zopet hrbet financi. Pri velikosti področja de-leg. ministrstva financ v Ljubljani bi moralo biti finančnih konceptnih uradnikov, oziraje se na bivši status finančnih direkcij v Gradcu ali Trstu, najmanj okoli 150, nimamo jih pa gotovo niti 30.
Pomanjkanje osobja bi torej pri financi gotovo istotako opravičevalo slične doklade, kakor jih imajo sodniki. Osobje davčnih oblastev. ki dela najmanj 8—9 ur dnevno, sploh ne pride na dopust. Znano mi je. da sodniki vsaj kolikor toliko izrabljajo dopuste In imajo projektirano 7 urno službo. In kvaliteta dela? Priznavam. da ie delo sodnikov vredno jurista in da se finančni uradniki večkrat ukvarjajo z upravnimi posli, ki ne zahtevajo visokošolske (juridične) izobrazbe. Taka opravila pa se najdeio tudi pri sodiščih. In končno mora biti za jurista najlepše in najlažje delo juridično, kjer plava v svojem elementu in je vsako drugo, jurista nevredno delo le prava morija za resničnega jurista.
O tem, katera stroka je v praksi lažja ali težja, more soditi le oni, ki je poskusil oboje. Pri sodnijah večinoma diktiranje zapisnikov in javne razprave, pri finančni upravi spisovanje zapisnikov brez pisarja, večno računanje, vpisovanje
davčnih zneskov, ki so postali rezultat stotine drugih številk v stotine raznih seznamov, izkazov itd., katere številke morajo biti v popolnem skladu z zapiski, knjigami, iznosi itd., ki jih vodijo davčni uradi in finančni računski oddelki. Jurist pri financj mora biti ne le jurist, nego mora biti tudi matematik in knjigovodja.
Kar pa dela službo pri financi najbolj neznosno, je značaj službe. Zlasti služba pri okrajnih davčnih oblastvih, ki morajo posvetiti v gospodarske razmere vsakega posameznika z električno lučjo, večno poizvedovati in stranke šikanirati s pomisleki. je tako odiozna. da jo more prenesti !« človek najjačjih živcev. Vprašajte vsakega. ki pozna našo službo, trgovca, kmeta in uradnika, in rekel vam bode, da si želi biti vse prei nego finančni uradnik pri neposrednih davkih. Policijskega uradnika se bojijo zločinci, a kaj je temu za družbo zločincev? Finančnega uradnika pa se bojijo pošteni ljudje, vsi. ki .'majo plačevati davke, utihnejo in bežijo, da ne izdajp svojih dohodnih m pridobitnih razmer. Finančnemu uradniku _;c napovedan najstrašnejši družabni bojkot. Upoštevaje vse te neznosnosti službe, so 'meli finančni koncepni uradniki v službi neposrednih davkov svoječasno tudi poseben status, ki jim je zagotavljal neprimerno hitrejše napredovanje prot' vsemi drugimi.
O materijalni strani finančnega urad-tvika bi bilo odveč govoriti. Uradnikom davčnih cblastev so odvzete vse komisije. Medtem ko sodniki vsaj deloma opravljajo uradne dneve, ali odhajajo na oglede na lice mesta, ko politični uradniki (ti celo večkrat v avtomobilih), vršijo poizvedbe sami in si tudi sami likvidirajo potne stroške, se je davčnim oblastveni odvzelo vse komisije in poverilo poizvedbe, oglede itd. drugim organom (občinskim uradom itd.). Komisije ne vržejo finančnim uradnikom pri davčnih oblastvih letno niti kosmatih 300 devalviranih današnjih kron!!
S tem sem hotel dokazati, da je stan finančnih uradnikov, katerih zastopnik se do danes ni oglasil v zaščito njihovih interesov, najbolj upravičen zahtevati v materijalnem oziru izjemno stalsče. V našem reSortu je mogoča največia podkupljivost, katero se mora izključiti, če more ta okolnost sploh opravičevati večje doklade, od nas je odvisno., če s pridnim in neumornim delom pripomoremo državi do nekaj milijonov več ali mani.
Hotel sem s tem člankom opozoriti na težave našega stanu, ne odjedati doklad onim. ki se imenujejo že beati possi-dentes ter opozoriti mlade juriste, ko stopijo po študijah kot Herkules na razpotje, da ne krenejo na levo, v finančno službo tako dolgo, dokler se temu stanu ne da delu primernega plačila.
Uspeh sodnikov nam bodi v dokaz, da se more doseči izboljšanje gmotnega položaja le potom složne organizacije, ki nai nam bode tudi sredstvo v dosego cilja. * i
Kdo Je kriv draginje?
vdariena državna trošarina in monopolska taksa. Vzrok, da se je podražilo žito, je v prvi vrsti kriva vlada sama. in sicer iz dveh vzrokov. Prvi razlog je, da se rešenja valutnega vprašanja niti ne dotaknem. način, kako je vlada nabavljala svoje potrebščine. Centraina uprava je baš takrat, ko ie padia cena žitu na 5 K in celo izpod te cene. naenkrat prišla na dan s ceno 7 K 20 vin. Po tej ceni je država pokrilaijprvi sklep, ki ga ie napravila z Avstrijo. Drugič se je vlada pojavila kot kupec na trgu, in sicer v svrho nobiiania draginje. Pobijala oa ie draginjo na način, da ie plačevala koruzo po 4 K 80 vin. fr. Bos. Brod v času, ko je stala koruza v Bački 3 K ao 3 K 20 vin. Kakor prvič Centralna uprava, tako je v tem slučaju ministrstvo za prehrano dalo spodbudo za dviganje cen. Danes ponuja ministrstvo za prehrano drago kupljeno koruzo pokrajinskim aprovizacijam. ki jo pa odklanjajo. Drugi vzrok draginje je bilo dovoljenje prostega izvoza živil, in sicer v toliki meri. da je podraženje moralo avtomatično slediti. V času, dokler izvoz nj bil dovoljen, je stala cena pšenici 6 K do 6 K 50 vin., ki je pa takoj po dovoljenju izvoza počela rasti, dokler ni dosegla viška 9 K 60 vin. Vlada je motivirala dovoljenje izvoza z dobro letino, in sicer ie b:ia pri tem merodajna statistika finančnega ministra. Ta statistika je bila naivna in ne resna. Tudi v tem slučaju ie vlada kriva podraženja vsled nepoznanja pravega položaja. „Sredstvo za pocenjevanje vitli Jovan edinole v zabrani ali vsai skraini vtesnitvl izvoza dokler se ne preskrbimo sami“. Z vtesnit-vijo izvoza bi morale cene avtomatično brez maksimiranja padati. A ni upanja; da bi ga vlada sprejela, ker finančni minister temu ne bi pritrdil. Da pa je zabrana izvoza uspešno sredstvo, se vidi že iz tega. da je pričela padajoča tendenca že pri pojavi, ko Nemci niso dobili dosti vlačilcev (šlepov) in za nekaj dni nakup vstavili. Ako bode vlada sedaj določila maksimalne cene. se bo zopet pričela živahna zakotna kupčiia: imeti bodemo nizke cene brez blaga, a pod roko se bode dobilo dosti blaga, toda po visokih cenah. Sredstvo makshnbv cen žita se ne bo obneslo v boju proti draginji. Določbe o kazenskih ukrepih glede pretiranega zaslužka bi morale biti za vso državo enake. Težavo dela pri tem srbska zakonodaja, ki je ni lahko spraviti v sklad z našo. Favoriziranje zadrug in javnih aprovizatfi jc pozdravljati, a ni upanja, da bi država pri obstoječih finančnih stiskah mogla kaj uspešnega ukremtl. Glede voznih tarifov stoji finančno ministrstvo na stališču, da v ni-kakem slučaju ni misliti na znižanje. Prav tako ni upanja na kako finančno pomoč zadrugam, ker vlada že svoje redne izdatke s težavo krije. Namen vlade vpeljati prisilicno zadružništvo za uradni-štvo pa ne bo imelo uspeha ter menda vlada danes sama že uvideva. da ie bila nična tozadevna namera nrenafUena. Težko ie dati vladi svet. kako pobviati draginjo. ako zametuje sredstva, k; bi mogla imeti gotove usnehe.“ „
Janko Jovan, ki je bil načelnik pre-anjevalnega urada v Beogradu, trdi,
i je kriva draginje v prvi vrsti vlada.
•van piše:
„Draginja se pojavlja danes ceo v lih predmetih. Katerih imamo sarm do-i. da. v izobilju, pojavlja se ra zlasti aeinia v vseh or zametih, na katere is
Tako piše Jovan...
Komur ni mogoče svetovati, mu tudi ni mogoče pomagali. Vprašali bi pa: Kdo ie imel dobiček, da ie Centralna uprava žito dražje kupovala? Kdo v ministrstvu prehrano le imel kor st. da ie koruzo preplačal? Komu koristilo naivne statistike? Kdo izdaja izvoznice na škodo dr-
žavljanov? Zakaj se tem manipulacijam radikalno in energično ne upro pošteni nar. predstavniki? Saj vendar niso prav vsi izvozničarji! — Kdo hoče še nadalje zaslužiti ter se upira zabrani ali vsaj skrajni vtesnitvi izvoza? Vlada, ki z dvema prstoma daje, a z obema rokama iazai iemlie vlada, ki točo gleda korupcijo v upravi in najnesramnejše odiranje konsumentov, je največia nesreča v naši državi in skrajni čas ie. da se v Beogradu na najvišjih mestih pomete z naibolj grobo brezovo metlo. Ce se to ne zgodi ta-koi do volitvah v konstituanto. se bo-j:mo, da bodo obupani konsumenti prisiljeni. poseči po — šc radikalnejšem sredstvu!
Revidirajte iii modernizirajte]
Prejeli smo od odlične strani dopis, ki pravi med drugim:
Pritožbe proti poslovanju naših carinarnic so nestale, žal. stalna rubrika v na-.
5ih listih. Svoi vzrok oa imaio dostikrat v tem. da občinstvo ne nožna dovoli carinskih predpisov in vsled tega zvračakrivdo na organe tudi tam. kier ti samo izvr-šuieio. kar iim ie zaukazano v zastarelem carinskem zakonu in drugih ne vedno ravno srečnih, za carinarie oa ravno tako obligatornih določbah. Naša publika tudi ne unosteva dovoli da ie srbski carinik vzgojen v tradicijah —• ne neslavnih! —carinske v o i n e preti avstro-ogrski monarhih in da ga vsa finančno-pobtična preteklost Srbite, kier ie carina vedno igrala •odločujočo vlogo v budžetu, zaneliuie k strožjemu izvaianiu predpisov, kakor smo bili vaten! nod nreišniim režiiuom.. ,„ ..'7 v.,
To so momenti, ki bi opravičevati, da taktiko svoie kritike spremenimo. Zlasti ii moramo odvzeti osebno ost! Naš !astni interes nam to naravnost veleva, ker '.c očitno da napadi, ki iih orizadeti subjektivno občutijo kot krivico, razmerja ne bodo izbolišali. marveč le še poslabšali. Stvar ie tudi politično tem večiega pomena. ker srbski uradniki v svoii historično raznmbvi. dasi nanram našemu občinstvu neopravičeni nezaupljivosti v vsaki ostre!-š-i besedi slutiio izraz plemenskega na-sbrotstva in v tem smislu naravno informirajo tud! beograjske kroge.
Da se kritikovani gospodič pri cari-narnah ne potrudijo spoznati nas bližje, ni v redu: gospodje pa žive z boliše stvari vredno doslednostjo v svojem svetu, morda baš zato. ker tih s.svoiim nastopom nehote tudi mi sami potrjujemo V •• •• njihovih domnevah.
K temu dopisu dostavljamo:
Sedania carinska uprava v naši državi •> vobče nedostatna, malonotezna. krivična in včasih celo koruntna. Proti tem lastnostim ki se polngomo in vpdoma soremi-nioio v gotov sistem, se odkrito boiutemo 7 namošteneišim namenom. Tudi neoporečno zmožneiši slovenski in hrvatski ca-rinarii se nnstaVbaio v kot kakor nerabna ' šara: na niih mesta se nošiliaio ukazom miafši in nesoosobneiši carinarii ki orvtm ukazuieio in prve kvalificirajo: or! carl-narnah se imenule neštevilo carinikov, ki 0 carini toliko DOimuieio. kakor Turek o krščanstvu.
In vlada nai vendar končno spozna, da 5e mora zastareli carinski zakon temeliitci revidirati in modernizirati. Iz legiie pritožb ki nrihaiaio v Beograd že skorai dve
leti in ki tvorilo že nov Eiflov stoln. bi morala mteralna direkciia vendar že razumeti da ie v iueoslovenskem carinstvu marsikaj smilemn in državi in državljanom sila Skodliiveva.
Zakai se ne skliče anketa črvih strokovnjakov SHS. da mirno trezno in složno na podlagi dosedanjih izkušenj pretresejo zastareli carinski zakon? Ne trma,nego ddk) za naoredek nas reši Idealen Jugoslovan ni oni. ki nravi »amen« na vse. kar se izkuha kiersibodi v Beogradu, neeo oni. ki dela za razvoj in naoredek. Jugoslavija le orostrana in menda ni notrebno da te vsak nien oodanik tudi nristaS radikalcev. Krivica pa je vendar krivica, nerodnost ostane nerodnost, četudi nam jo prizadene večji in idealnejši Jugoslovan — radikalec.
Železniški promet pri tem grozovito trni. ker so železnice nrisiliene skorai vsak teden ustaviti ali vsai.omeiiti svoj obrat: trgovski in industrijski krogi so nolnih ust nntožb Proti tem nezaslišanostim: vse on-S'.u'a to srednieveško nostonante ori carinarnicah. ki oreti ugonobiti našo ooatet-nost našo obrt. naše blagostanje: denuta-cMa c? vrsti ena za drugo nroseč odnamo-či. . . To so dejstva, ki se ne dajo utajiti..
Mi smo iz?uPili že vso vero in zaupanje v merodaine kroge in v one osebe, ki sr> že neštetokrat intervenirale ori niih da se vendar odnomore tei kalamiteti. Da so ogorčeni in nezadovoljni ne samo vst slovenski in hrvatski carinarii vsled paševa-nja generalne direkcije carin, temveč tildi vsi oni krogi, ki imajo opravka s carinarnicami to te resnico ki kriči do neba Teh žalostnih razmer pri naših carinarnicah ne odpravi nikaka »kulturna in družabna zrelost«. niti »dostojnost kritike«, nač na edinole — energična remedura. Odločujoči krovi nai bi vendar uvidel' pogubnost svojih odlokov, s katerimi dajejo vselej prednost enemu plemenu, a odrivajo in v nič deval.n druva dva komnacirenta.
Gotovo ie v carinski upravi marsikai graje vrednega. In kar ie res graje vrednega, smo vedno grajali, še grajamo in bodemo gtaiali Na odlcčuiočih krovih ie pa. da odnrav'io dosedanii sistem in .svok) trmo ter pripoznajo tudi Slovencem in Hrvatom nekoliko dobre volie. sposobnosti ir vare ki io sami zase zahtevaio. Non cre-dimus ih verba mag strorum. temveč zahtevamo laktov in modrih deiani. kakor se Ptistoii moderni in demokratični državi. Kadar bodo odločuioči krovi svoie nosto-nanle uravnali oo teh občnih želiah. prenehajo tudfkritike. pritožbe, reikrimmaciie itd., ki iih sedal kar mrgoli. — in nemogoči uostaneio med nami tudi razni »mučeniki« . . .
Slovenski obrtniški kongres in carinstvo.
Đne 5. septembra 1920 na kongresu v Celin zbrani načelniki slovenskih obrtnih zadrug in obrtnih društev so se do te-meli:tih poročilih in obsežnih debatah zedinili na »Celiski obrtniški program«, ki zahteva glede carine in carinarnic sledeče: Nuino ie treba nri'eti na vseh carinskih postaiali. kier se to ni že zgodilo, s stavbo skladišč. Število rutiniranega uradništva. ki oskrbnic deklaraciio carinskega blaora je treba zvišati. Carinska služba se na? orvnmzira v modernem duhu Za Slovenijo želimo slovensko carinsko uradništvo. ker se srbski uradniki
ru-ekrčevho držiio danes nemogočega starega srbskega »šimelna«. Zelo bo olaišala carinsko n^stonanic obiava carinskih na-redb v slovenskem jeziku, ker bi ž nio bilo onemogočeno iz neooznania srbohrvaščine izviraioče ooliuhno tolmačenje carinskih predpisov. Nuino priporočamo izdalo prepotrebnega carinskega komen-t^ria Zahtevamo reviziio zastarele srbske carinske tarife. Carina za uvoz obrtniških pripomočkov nai se odpravi. Za naredbe, ki obtežuiHn carinski, promet ie določiti tmekluzivni rok naimani 14 dni do obiavi v Službenih novinah. Zasieuranie tulih valut dela obrtnikom mnogo neorilik in ovira preskrbo y obrtniškimi potrebščinami. Da se odstrani ta ovira prometa z in :zemstvom. nai se proglasi naša valuta za zdravo in izolačnie protivrednost v naši valuti.
Štedite z električno razsvetljavo!
„Naprej“ z dne 14. oktobra 1920 piše:
Tak razglas ie izdal nedavno mestni magistrat in tudi kaže, da ga hoče izvesti. Na včerajšnji občinski seji ie pa vložil občinski svetovalec Kocmur interpelacijo na gospoda podžupana glede napeljave električnega toka v uradu delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani. Interpelacija. ki je povsem upravičena s stališča štedenja z električno lučjo in s stališča bolj racljonelne oddelitve delovnega časa z ozirom na sedanji socijalni položaj. se glasi:
»Vsled sklepa občinskega sveta ie izdal mestni magistrat nedavno tega stroge odredbe glede štedenja z.električnim tokom. Tozadevni razglas opozarja med drugim tudi na to. da je razsvetljava pi-sarniškeh prostorov ob večernih urah prepovedana sploh, ter apelira na vse merodajne oblasti, da upoštevajo to prepoved in dajo s tem dober zgled ostalemu prebivalstvu.
Imamo oa orimer. v katerem se ta apel ne upošteva. Od zanesljive strani sem namreč zvedel, da ie skoro istočasno. ko je izšel omenjeni razglas, mestnj mag strat v protislovju s sklepom občinskega sveta dovolil delegaciji ministrstva financ v njenih uradih razširjenje dosedanje naprave za električno razsvetljavo.
Ne bom se dosti motil, če rečem, da je finančna delegacija le radi komoditete nekaterih višjih gospodov, ki jim ?e nepristno nrihaiati ziutrai ob 8. v urad. pred kakim pol letom dotlej veljavne uradne ure od 8. do 14. za finančne ob-’asti na lastno pest sbtirala in uvedla de-liene uradne ure od 8. do 12. in od 15. do 18.
Kolikor sem mogel dognati, je težko prizadeto uradništvo in uslužbcnstvo. ki ie po več:ni navezano na postranski zaslužek — zelo mnogo jih stanuie radi po manjkanja stanovanj tudi daleč zunai mesta —j bilo odločno proti, in tudi nekatere iavne korporacije, kot trgovska in obrti: zbornica, denarni zavodi 'td.. so protestirali nroti tei oreuredbi uradnih ur. k? so povsod drugod enotne, t. i. od S. do 14
Toda vsi ugovori, pritožbe ;n pomisleki so bili zaman. Razsoden človek b! mislil da bo fin. delegacija.vsaj sedai. ko' 'prihaja zimski čas, uvaže Vala težavni po-
ložaj mestne elektrane in uvedla uradne ure tako. da se bode uradovalo ob dnevnj svetlobi.
Toda ne! Finančna delegacija je prosila — kakor rečeno — za razširjenje električne naprave. In dočim so celi mestni del: največkrat zaviti v pravo egiptovsko terno in se naiunraidčeneiše orošnie strank zavrača, ie magistrat ugodil prošnji finančne delegacije.
Vprašam gospoda podžupanj kako more zagovariati to nekonsekvenino do-stopanie. da se je dovolilo finančni .delegaciji zvišano uporabo električnega toka ko vsi druvi uradi izrabliaio-za uradovanje dnevno luč. in ali je voljan za-ukazati, da se napravi konec dosedanji nezaslišani potrati elektrčnega toka v poslopju finančne delegacije ?“
Na interpelacijo odgovori gospod podžupan na prihodnji seji.
Ta interpelacija govori mnogo. Naimani pa pove to. da imajo gotove oblasti zaprta ušesa za trpečega slovenskega uradnika, dočim imajo odprte roke in odprto srce za svoje nemške brate. — Afera Langof . . .
Plače državnih uradnikov iu uslužbencev. Dne 15. oktobra je bila seja narodnega predstavništva, na kateri ie stavil posl. dr. Gavfo Manojlovič vprašanje ministrskemu predsedniku glede'plač državnim uradnikom in uslužbencem. Želel je. da se izenači in pravilno razdeli plača javnim nameščencem po vsej državi.. Ministrski predsednik je zatrdil, da se je vlada zavzela in da se še zavzema za državne uslužbence, da jim ne bo treba vsak trenotek misliti na obstanek svoj in svoje družine z ozirom na to. da vsak dan narašča draginja. S tem vprašanjem se ie bavil ministrski svet , ne samo na posebnih sejah, nego ie odredil tudi posebno število svojih tovarišev, ki so proučevali izkliučno samo to’vprašani« in so uspeh tega proučevanja predložili ministrskemu svetu. Za to vprašanje se bo zpvzmala vlada tudi nadalie in s« potrudila, da zadovolji vse zahteve, seveda v mejah možnosti. Uradniško vprašan ie se ne more urediti naenkrat in v, naglici. To vprašanje ie smatrati za bistven del splošne državne uredbe in ga ie movoče rešiti racionelnim notom šele tedaj, ko bo postavljena podlaga in osnovni temelj naši državi: ko bo dobila naša država svoio ustavo. Upamo, da se to kmalu zgodi. Treba ie uvideti, da se od naše države samo zahteva, daie se ii pa zelo malo. Treba ie, da skupno deluiemo na to. da bodo take zahteve koMkor mogoče zmerne, da bi bilo državi omogočeno. poleg ogromnih žrtev, ki iih mora nositi, tem zahtevam dovoliti. Na drugi strani na ie treba n^iti na te. da držav-'iani ne bodo mislili, da skrbimo za en ^el naših državb'anov mnogo boli kakor, na za ostale. Vlada bo posvetila temu vnrnšaiiu naivečlo pozornost z željo, da -?nrlovolji oprav:čenim zahtevam uradnikov.
Draginiske doklade poštnim odpravnikom In ushižbenskenui osobni pri razrednih poštnih uradih so sledeče odmer-!eie: 1. Od prvega oktobra t. 1. dalie nri-nadajd oclnravnikom nove doklade v 'razmerju. kakor so Vm kile ođmeriene v začetku. to je kvalificiranim po shemi a).
in nekvalificiranim po shemi b). 2. Popolno zaposlenemu uslužbenemu osobju pripadajo doklade po shemi b). 3. Nepopolno zaposleno osobje bo dobivalo od tega dne dalje trikratne, do sedaj uživa-ne doklade.
Je 11 to mogoče?
Najslabši med najslabšimi v gmotnem oziru so gotovo užitninski uslužbenci v Sloveniji, Lahko pa trdimo, ua tudi najpotrpežljivejši med potrpežljivimi. Službeni prejemki teh trpinov so od pričetka vojne, odkar se je pričela draginja, odkar se je skoro vse človeštvo zaljubilo v mamon, tako sramotno majhni, da se nihče več ne 'čudi izmozganosti užitnin-skih uslužbencev. Nikdar niso bili ti ljudje primerno plačani, če so prav donašali svojemu gospodu sijajne dobičke, toda tako slabo pa še tudi ne, kot sedai. Pred meseci se ie o njih že precej pisalo. Prizadeto gospodo ie kljub njeni trdosrčnosti in svetemu birokratizmu postalo sram. Dali so vendar 100% poviška poleg lepih obljub, a obenem so zavihteli bič nad pol-živimi skeleti užit. uslužbencev: „Molčite. sicer vas pahnemo na cesto! Vi niste nikamor dodeljeni, zato tudi nič orositi ne smete, še manj kaj zahtevati!“
Trdno smo verovali na uresničenje tolikokrat ponavljane obljube: z enotno ureditvijo užitninskega davka se urede tudi prejemki uslužbencev. Prišla je nova trošarina, pred njo in ž njo zopet večja draginja. Podpisana je naredba o novih draginjskih dokladah za ukazne in ne-ukazne državne nameščence. Nestrpno ie vsak javni nameščenec čakal te naredbe. Toda grozno presenečenje! „Naš Glas“ št. 41 pravi, da mi tega poviška^ nismo deležni službeni prejemki na niso še končno urejeni. Je to mogoče?! Kaj nas čaka? Zima trka na vrata drv ni: obuva'o raztrgano, za novo ni denarja; obleka razdrapana, lonec prazen, kaj bo9 Dela. hvala Bogu pa dvakrat toliko kot prej.
U III. 423/20
7
Maks Dachs
roi. 5. septembra 1890 v Liubliani. prisl tjekaj. vdovec, nadstrojnik Učiteljske tiskarne in odgovorni urednik „Našega Glasa44 v Ljubljani, Florijanska ulica 33, nekaznovan, je kriv. da ie zanemaril kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajoče perijodične tiskovine „Naš Glas44 dolžno pazljivost, vsled česar je izšel v navedeni tiskovini v št. 23. iz leta 1920. proti zasebnemu obtožitelju dr. Ante Mudri-niču, tajniku delavske blagajne v Zagrebu, članek, ki tvori pregrešek žaljenja časti in je s tem zagrešil prestopek v smislu člena III zakona z dne 15. oktobra 1868 št. 142, in se obsodi po št. 5. drugi odstavek navedenega zakona na petdeset kron denarne kani, za slučai neiztirljivosti pa na 5 dni zapora, po § 389 k. p. r. v povračMo stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni, po § 39. tiskovnega zakona pa. da obiavi to sodbo v „Našem Glasu44 v 14 dneh po pravomoćnosti sodbe na mestu, kakor so izšle žaljivke. Okrajno sodišče v UtiblUmi odd. III.. dne 29. septembra 1920. Avsec.
Pa naj bo. ne bojimo se dela, saj smo zato da delamo toda lesti tudi hočemo, se obuti, obleči; od samega dela še ni nikdo živel in tudi mi ne moremo. Ne prosimo, ne zahtevamo razkošja, temveč življenja, življenja kot ga ima vsak naj-navadnejši delavec. Stan sam nam nalaga dolžnost, vestnost in pravičnost. Vsak človek na svetu ima svoje dolžnosti in tudi pravice. Kako to. da bi ravno užitninski uslužbenci imeli samo dolžnost, ne pa pravic? Vsakemu svoje in nam pravica za življenski obstanek.
Stanovska društva, na delo za naš pošteno zasluženi kruhek! Kdo od nas ne mo-a delati od jutra do večera vnanjo službo bos in raztrgan, zvečer v temi opravljati pisarniško delo. pozimi v nezakurjeni sobi spati z družino, ako služba zahteva, prenočhi zunaj in sam plačati prenočišče, obenem pa še doma stanovanje. kakor se to zahteva od tovarišev na bivšem Štajerskem?
J—n.
FfranJlit? in noseiilni konsoreli v Ljubljani ie. kakor znano, sprožil in zanočel velikopotezno nkciio za razdolžitev urad-nilcnv v Sloveniji. I Inati ;e da dobi v najkrajšem času potreben kredit od države. Usnešno na bo mogel izvrševati svojo visoko z^daoo le ako ga bodo podpirali Posamezniki. člani niih orgarnzaciie in vsa iavna oblastva koiih organi smo itak uradniki sami. Pozi vi kiio se tnrei vsi iavni nameščenci na mropobroien nristoo. Zadošča navadna dopisnica z natančnim naslovom in navedbo se li hoče prepisat! en delež no 100 K naenkrat, ali ga hoče vplačevati mesečno no 10 K. — Pričakuie se. da se bo uradniS'vo odzvalo tudi z već deleži Ko d' bi konsorcii dopisnico, ki služi obenem kot pristopna zijava, odpoš-f e novemu članu primerno število čekov Deleži se obrestuieio. Naivažneiša določila društvenih nravi! se bodo v izvlečkih obiavila svrvečasuo v »Našem Glasu«. V slučajih ko ie treba datj odgovora ali oo-iasnila nai se pismu prikloni znamka za odgovor!
Hranilni in Dosntilnl kortsorett Liubllana.
Gradišče št. 15,
Društvo finančne straže na Slovenskem. Ker so oreiemali iz Bosne došli tovariši vklhib temu. da so šteti že v naš status, še vedno one plače, ki so jih imeli nrei v Bosni, ie orosilo naše društvo dele-vacito ministrst^ financ v Liubliani. da bi 'ministrstvu predlagala, nai se priznalo tudi tem tovarišem od dneva niih prihoda tu-s^m one nlače k’ iih nreiemaio optall tovariši v Sloveniji. Ministrstvo ie tej orošnii v toliko ustreglo, da ie dovolilo, nai se iz-piačuieio tem tovarišem od L oktobra 1920 dahe vsi službeni oreiemki v oni izmeri, v Kateri bi iim šli v slučaiu da so že od dneva vstona v finančno stražo službovali
v Slovenki.	. , kT ,
Poljoprivredni fakultet. Na beogradskom univerzitetu osnovan je poljoprivredni fakultet sa zasebnim odsjekom. Upis djaka vršit če se u isto vrijeme i pod ist’m oslovima, kao i za ostale fa-kutete. Nastava na poljoprivrednom fakultetu trajat će četiri godine. Njegovi svršeni diaci dobivat če diplome kao diplomirani inžiniri poljoprivrede i diplomirani inžiniri šumarstva.
G. Ante Grafenauer, sod. ofcial v Vranskem nam ie poslal za tiskovni sklad od nrvega nreiemka poviš dnevnic znesek 50 K, — Iskrena hvala g, tovarišu!
Ostale g tovariše-naročnike oa prosimo, da ori tel priliki oosežeio do noslanih iim položnicah in nam nakažeio vsai naročnino.	Uprava.
Na naslov nadzorstvenih oblasti! G.bičai in oa predpis ie. da se plače, v slučaiu da pade 1. na nedeljo, izplačujejo na dan 31. odnosno 30. Letos pa pade 31. oktober na nedeljo, a 1. pa na ponedeljek in je ta dan praznik „Vseh svetnikov!14 Zelo umestno bi tedai bilo. da se v očigled dejstva, da sta dva praznika kar skupai in to na zadnjega in prvega, da se vse plače nakažejo že tako. da bodo percipiientie iste lahko dobili že 29. ali 30, izplačane. — Pri nekoliko dobri volji in susretljivosti odstrani nadzorstvenih oblasti bi se to dalo vsekako brez r>o-sebnih težkoč izvesti in pač marsikateremu javnemu nameščencu bo s tem vrlo pomagano, da ne stoji o priliki teh dveh praznikov — prazne kese! — Prosimo! — Bis dat. quo cito dat! — Veritas!
Manufaktura v „Samopomoči44. Po
posredovanju gospoda poverjenika za pravosodje ie nakupila ljubljanska „Samopomoč44 okrog 14.000 metrov pravega brnskega sukna za jesenske in zimske, moške in ženske obleke in v 37 vzorcih. Cena blagu je 180. 210. 220 in 240 kron za meter :n po kakovosti, ki je razvidna iz vzorcev. Podeželne in vse mestne „Samopomoči*4 nai blagohotno t^koi ob-veste člane svoje zadruge o tei akciji, snreimn naročila ter iih oošliek) v Liublia-no najkasneje do 15. novembra t. 1. Pri naročilu zadostuje navesti številko vzorca. Vsakemu naročilu le priložiti primerno naplačilo. Radi olajšanja poslovanja je želeti, da se blago plača naprei ali vsai ob prejemu po povzetju. Vendar ie pripravljena liublj. „Samopomoč44 dovoliti aktivnim uradnikom odnlačevanie v obrokih. ako 'zpolni.io in ako se uradno potrdi izjava naročnika po vzorcu, ki sledi. Uradni predstojnik dotičnega nameščenca nai pritisne na izjavo tud» uradni ne-čat. Najvišji kredit znaša 3000 kron za člana. Na želio no^redide litib'ianska zadruga tudi Izcmtovitev obleke nri moški kaznlhvci v Mariboru, ki bi izdelovala obleke po tarifu, ki velja za kaznilnice.
Izjava se ima glasiti
Podpisani----------------------------
izjavljam, da sem nakupi! pr' n^soodar-
ski zadrugi z. o. z. „Samopomoč44 v-------
-------------- suknenega blaga za skupno
vsoto--------------K--------v. katero se
obvezujem plačati v šestih enakih mesečnih obrokih po —---------K. Obenem
dovoljujem, da se ti obroki mesečno odtegnejo od moje plače, ki io dobivam pri
--------------------------brez obzira na
zakonito priznani eksistenčni minimum.
V	primeru tožbe priznavam pristojnost, sodišča v Liubliani.
V	Ljubljani--------------- 1920.
Videl in se zavezuiem gori navedeni obrok odtegniti od plače vsakega 1. dne v mesecu ter ga poslati »Samopomoči« v Ljubljani.
Predstojnik:
Činovnička stranka? Mediu činovni-c'ma počelo se >‘e govorkati o činovmčkoi stranci za V.onstituantu. I u Zagrebu i u nrovinciii mnogi su toga m ni ten ia. da bi činovnici trebali bilo samostalno, bilo u
raiednici. s kotom drueom strankom isturiti kod izbora za konstituanto. Centralni odbor SJN. nlte do danas u tom ooeledu stvorio nikakove odluke. Do sada su o tom crovonli i risali samo ooiedini činovnici u svoie ime. Neka se nitko ne čudi. da mnovl činovnici žele imati oosebne Činovničke Doslanike u konstituanti! Ostavlieni od svih stranaka, ne nalazeći kod niiedne 'tranke razumiievanla za svoie ootrebe. nrisilleni su oočeti misliti i brinuti se sami za sebe. Danas sc loš ne radi o torne, da se osnuie činovnička stranka, ali se radi o torne da bar 'nekoliko liudi dodie u konstl-tuanto. koii će u interesu 1 s liubavi brinuti se za saniranle činovničkom oitania. Nijedna od dosadanjih stranaka nema u svom oroirramu uredienie činovničkom oi-tania. S toma nam dolaze sa svitu strana noiti zašto se ne bavimo ormaniziraniem lavnih namještenika za nosebnu izbornu činovničku listinu. Središnli odbor nile ioš riie.šio to nitante. Nu za sada ie mnijenle ninomih. da u konstituantu moram na «vak' način nonioću mlasova iavnih namještenika uć' samo takovi liudi. koii če simurno zostunati interese n!ihove. Ovi če poslanici morati baviti se speciialno oitaniem kako i na koii način se momu dovesti u sklad beriva iavnih namieštenika sa dnevnim cijenama Ovi noslanici neka sačiniavaiu poseban klub. koji će imati pronaći kako če se moći obaliti cilene. ier baš u tome i leži naibolil način za WieŠenie činovničkom pf-tania. članovi torna kluba momu orinadati raznim političkim strankama, a u č?nov-ničkom nitaniu rnotaiu biti Jednodušni i odlučni Bez niih ne smiie vlada riiešavatt nlbdtio činovničko nitanle. Oni imaiu biti u neprekidnom kontaktu sa ormanizaciiom iavnih namieštenika i raditi nrema unuta-ma dobivenim od sredi^niema odbora SJN.
CHene rastu. Kao kakova crna avet ^avi’a se opet porast ciiena svim vrstama robe. Nezasitnost i pohlepa za dobitkom ušutkaiu svaku saviest i svaki moral. Država te povisila nekim stvarima norez Nu trmovcl na račun tom poreza oovisutu odmah ciiene robi do 10-rostrukom iznosa noreza Ttt leži nemoral koii bi morala državna vlast nromoniti. a ne će li to učiniti državnici bom zna iz kohh razloea. onda će morati narod učiniti krai tomu ne-nrestanom norastu ciiena Sto nam vrijede svi dodatci sve povišice, kada to sve ode u nenasitne žepove trgovaca? Za tr-movdma se novadlalu obrtnici, a za ovima sellad. Tko nrcostaie onet kao olatac svima? — Onet činovnik! 1 tako to ide neprestano. Žice se naniniu i naniniat će se dotle dok ne miknu. Neka ti liudi onda ne krive nikoga zbom domadlala. koli će nastupiti. Oni su ih izazvali. Niih k pameti dozvati niie momuće. Propast niihova leži v niima samima!
Skupština Saveza lavnih namieštenika
se ie vršila v Zagrebu 3. t. m. ob ool ti. uri dopoldne. Imela le namen iavnosti razložiti resnični noložai iav nameščencev z ozirom na nalnove'še doklade in na nai-nnveiše nodraženie živi! zarad« nove trošarine in drueih obremenitev. Govorila Ie cela vrsta govornikov. Prof. Seeher udo-rediuie plaće iavnih namieštenika sa dohodcima nainrostiie vrst« radnika. Kada država treba novaca ona trubi kroz sve novine, kako treba iavnim namještenicima povećati plaće. I' to ime rasniše silne poreza. ali ne onoliko koliko kani činovnicima dati. već 10 puta toliko. Usliied novih poreza poskočiše ciiene svim stvarima za
40%: a javni namještenici dobiju 20% povišice. Prema tome su profitirali država 90^ poreza, trgovci su profitirali na robi 30%, a činovnici su u gubitku za 20%. Prof. dr. Nikolič dokazuje brojkama kako je najnovija poboljšica plača prava zbrka i kako je pesmislena i nepravedna. Niži 6'novnici jedne struke imaju više nego li najvišji činovnici druge struke. Jednima su pogodovali dočim su druge zapostavili. Dr. Večerinac razlaže kakovu poktiku vode državnici sa iavnim namještenicima Državnici razglasnim kako će pobiiati poskuoliivanie robe. a isti čas vidimo kako sve Doskunliuie za 30—50%. Današnji državnici nisu nriiateiii naroda ni države. G. Knežević govori o tužnom i iadnom stanju umirovljenika, udova i siročadi. Navadia nekoliko drastičnih slučaieva iz života udovica. Zove u nomoć sav narod, da pomoćne tim bijednicima. G. Blaž Dianić 'komunista) govori u ime komunistične stranke. On veli. da iavni namieštenici ne mogu tako dugo rViče.kati isnunienie svoiih nravednih zahtiieva. dokle vod šajiu samo molbe i rezoluciie. (Silno nlieskanie.) Nikada ne ćemo dočekati oomoć odozeo. nego samo od svoie sonstvene iakosti. Stoea nozi vile iavne namieštenika da se iednom osove na svoie noge. da se oouzdaiu u svoiu snagu. Šteta što nisu bili prisutni naši ministri i političari, ier bi se možda ipak bili zamislili videći neizrecivo povla-rlilvanie kom"iv'stičkom govorniku. Posliic Pianića )e stupio na oodiium zastupnik stranke prava g. dr. Milan Kovačevič I rekao’ »Kad vas svi druei zovu k sebi. evo i mene da vas pozovem, da dodiete k nama i da stupite u našu stranku!« Na te ri-'oči čulo se sa svih strana vikati: »Fui«. »Dolie s mirne« »Mi se nedamo verbovati od nikoga« »To niie politička skupština«. »Mi ćemo imati svoiu stranku«. »Dolie s frankovcem« itd. Vika ie postala sve veća i veća. Dr. Kovačevič ie govorio kroz zaglušnu buku. nitko ga niie čuo ni riieči. G. Filipančič, tainik sindikalnog viieća. govori o nezadovoljstvu sveukupnog naroda, radnika i činovnika. Kaže da su u Francu-skoi iavni namieštenici organizirali se u sind:ka!na viieća i da tamo nisu više robile državnika. G. Kotur predbacule ravnim namieštsniclma da su se odalečili od naroda Neka se sasvim oribliže narodu i ne&a u narodu traže oslon. ier će onda jako riiešiti se dan.ašniih državnika. G. ?’jcar (iz Koorivnioe). odbjia sa indigna-cilom verbnvanie političkih stranaka. G. Večerinac govori o organizaciji za buduće izbore G. dr. Benkovič konstatira sa ža’ošću. da se nisu pozivu odazvale druge političke stranke da sudtelulu na skup-šrini 7a danas ne bi preporučio skupštini da /flklhiči štralk. Ier ukn namršte svota mlp«fo današnll činovnici modo bi se dogoditi da bi na niihova mlesta došli takovi elementi, koii hl davali batina ne samo se-Itaclrna već I gradlanlma I činovnicima. Na f*e riieči zar'ieskala te citela skunština. Fiof dr. Nikolič čita na to rezoluciju kao anel na narod. Rezolticiia glasi: »Javni namieštenici apelirate na sve sloieve era-dianstva i radništva, na svu iavnnst da ne dpnusti da se ugled i oonos intelektualnih radnika usliied nlihove hiiede baca u kal i blato Biieda i oskudica iavnih namieštenika sjamota te svih sloieva gradianstva. pa lp niihova dužnost da zahtiievaiu. da se najbolji stalež u državi dostojno nagra-điuie da uzmogne sve svoie sile pokloniti svome teškome radu oko izdržavania i po-
dizania državnih interesa. Tai zahtiev neka stave svi sioievi gradianstva kao dužnost svoiim kandidatima, kad podiu u izbore za konstituantu. Skuoština na to za-kliuči. da ima središnji odbor SJN. povesti dahnili akciiu za materiialno pobolišanie javnih namieštenika. U odbor za agitaciju kod izbora za konstituantu izabrana su gg.: dr. Nikolić. Lončar, prof. Segher. dr. Petaniek i učiteJi Nemet.
Splitskemu gruntovničarju v odgovor, V 39. številki »Našega Glasa« ie neki splitski gruntovmičar trdil tudi stvari, ki so na-naravnost neresnične, n. or. da so v av-. stri;ski službeni pragmatiki uradniki finančne straže ranžirali za zemliekmižnimi uradniki, kar oa ni res ker so oboii v skupini E; dalje, da imajo uradniki finančne sfraže !e en izoit. zemliekniižni uradniki oa 2 in končno, da se za dosego čina uradnika finančne straže snloh mnogo mani zahteva nego za dosego čina zemlieknli^neea uradnika Dokaz z.u vse to ie člankar ostal seveda dolžan. Od katerega stanu se zahteva več. more soditi le neorizadeta oseba ki popolnoma pozna predpise in delo ene in druge, stroke. Zato se ne čutim opravičenega soditi v tei pravdi: pač pa mislim da hi bilo umestno akn spozna 'avnost noleg zahtevr. ki se stavite na grun-tovničarie. tudi še zahteve, ki se stavite na finančno stražo. Uradniki finančne straže nimaio le enega izpita, kakor trdi grun-tovničar. temveč imaio nairnani tri. namreč nadoazniškega. oreglednjškega in uradniškega nekateri oa vrhu tega še druge soeciialne iznite n. or. izoit iz državnega računovodstva, izpit za obalno vožnte (kaoitansko službo) i. t. d. Mislim sicer da bi se mogel že oreeledniški izoit uspešno orimeriati s pisarniškim, odnosno z zemMekniižntm iznirom. vendar se omejim le na uradniški izpit. Uradniški izpit obsega glasom orednisa iz leta 1907 sledeče predmete: službeni pravilnik za finančno stražo vse nredoise o trošarini na *gante nivo. sladkor, mineralno olte. vino ;n meso ter o liniiski trošarini, tehnologite izdelovauta špirita, žeania. oiva. sladkorji in mineralnega olia dalie carinske predpise orednise n oristoibinah. monopolih (sedai: tobak. sol. smodnik, sladine. vžiea-l’ce. petrolej in cigaretni naoir) dohodar-stveni predpisi o loteriii. nunciraniu. pošti hd. ter končno skoro ves dohodarstveni lazenski zakon (Manz 1913. 1070 strani). Kor «e ie delokrog finančne straže z uvedbo novih trošarinskih predmetov še znatr no razširil obvladati m^ra uradnik finančne straže onleg vseh kontrolnih predpisov tudi tehnologite proizvaiania teh predmetov. sicer bi bila uspešna kontrola nemogoča. Da uradništvo finančne straže vendarle ni tako brezpomembno, kakor dom-oeva solitski gruntovničar. ?e razvidno tudi iz tega. da ie vsak — tudi nainižii — uradnik finančne straže na vodilnem mestu. kier mora številne nodretene uslužbence ne samo nadzirati, temveč tudi vzeaiati. — Toliko v pojasnilo lavnostt.
z. c.
Tovariši! Zahtevajte po vseh lokalih,
kamor zahajate, „Naš Olasa! Nabavljajte svoje potrebščine le pri tvrdkah, ki inserirajo v „Našem Glasu*!
talk m
— Hiii—hi—u » i ii—n n m ■	1   . -»sTMiUfcEK
19-3
se priporoča za muogo-brojen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba.
Stefan Mlholič, kavarnar
Ljubljana - - Sv. Petra nasip.
Priporoča se tvrdka 4—6
Jos. Peteline
trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaioga šival ih strojev in njih posameznih delov.
Ljubljana, Sv. Petra n. 7.
Drogerija ,ADRUA‘ Fotomanufakiura
a_s Parfumerija
B. Čvančara
Ljubljana, Šelenburgova ul. 5.
A.Mihelič, Ljubljana
Šelenburgova ulica 1.
■■■■■■■■■■■■■■•>«■■■■**■■■■■■■
15-3
Trgovina sščetinastimi izdelki. Galanterija in parfumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok,
marijaŠ, whist„ primorka*.
^ Ljubljana, |
O
•/ Woli‘ova ul. 3.
er>
!
^ ^ f fe 1 g
Anton Černe
GRAVEUR
mm,


VELIKA
a H ■ b ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ B B B S H aiSiiiiiniiiaiiiiiiaTaaiiaaiiBiiiiiaiai I u
Na debelo! Na drobno! BOGATA
Solidne cene!
ZALOGA
manuiaiuira.ga HOD!!! 1TELIJE.
ter mozeraskega
IZBIKA
OBLEK lastnega izdelka po naj-
modnega blaga. Srajca, samavazniceftrevate). nogavice Ll.i novejšem kroju.
8-5
MtmifMJK!«
BIZJAK
LJUBLJAS*tai( dvorni trg, posa Narodno kava« no.
'.gUSISB!!
■	j
■	J
š
o j
a|
»i
:j
■	I
Prva ugoslovanska zlatarska delavnica Alojzij Fuchs — Šelenburgova uL 6.
Kupujem staro X?ultO in SfObrO do najvišjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, nr, briljantov itd. — Vsa popravila in nova uale se izvršujejo V lastni delavnici točno in solidno. — Kupujem staro zlato iu srebro, istotako briljante in diamanta
20—B
Prečitajte v svojo korist
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, preje Vzajemno podporno društvo, opozarja javne uslužbence in posestnike, ki imajo dolgove v Avstriji, da si lahko s takojšnjo poravnavo tega dolga za dobro polovico zmanjšajo svoj dolg, ker je kurz avstr krone sedaj še nizek.
Vse transakcije izvede zadruga sama in sicer le proti povrnitvi faktičnih stroškov.
Zadruga je soliden denarni zavod; posojila na posestvo po 5V»#/0, na osebni kredit po 6° 0, mala mesečna odplačila.
Zahtevajte prospekt!
Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/°.
Najstarejša spedicijska tvrdka v Slevealjt^^
I g*. RANZINGER |
I.....	......
I
Uubllasia spediiijska mm Ljublians
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Ran Singer. 24-2 Interurban telefon 60
amu
■■■
MM«
MIKI * (lili
vsalsov^stffa© £s>la$os obleko
18-3
domate »erilo (poilljs po isto na dom)
ovratnik«, saposN niče In srajc« it
Ml
Tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 1..LJUBLJANA, PoJrehica Margava ulici 3
Podružnic«: MARIBOR - NOVO MBSTO.
^ Modni salon
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1.
Priporočamo veliko izbiro najnovejšili svilenih klo-^ukov.iepk in slamnikov za dame In deklice.
Popravila točno In	Žalni klobuki vod-
ceno.	no v zalogi.
mm

Izdaja: Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani, Odcovorni urednik Makao Dacha. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani,