anč n ai1 iva lisa1 ko U neB P* ■Billi GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. P.I lil ^ : -> ; Leto IX. štev. 41 (470) TRST - SOBOTA, 30. NOVEMBRA 1957 Posamezna štev. 25 Lir ŠišŠSSiž:-: i*il* Utrditev komunističnega gibanja ie^1 deležili proslav 40.obletni-i velike Oktobrske revolucije, se vrnili. Proslave so bile ruvi in veličastni ljudski praz-I 'ki v deželi, kjer je sociali-‘m triumfiral. Tisoči delega->v, ki so prišli iz vseh krajev reta, so se srečali v prestolnici 1 Leningradu, pridružili so ■ja iihovo iskreno občudovanje ra. V °sti sovjetskih državljanov. • «1 Cl*aj nam bosta tržaška dele-»rjasta tovariša Vidali in Weiss ad0 '»vedala kar sta videla in sli-listi ila, povedala bosta svoje in dds li=e tistih, ki so se iz enega iIT1f li drugega razloga znašli zdru-» ■ eni ob tej veliki priliki. ; Govorila sta nam že o veliki ■Vvi uPščini Vrhovnega sovjeta v mi) Portni palači, kjer so bile pri-a a "Ine delegacije iz vseh dežel ikabeta, vseh narodnosti, vseh ras 1 o poročilu tov. Hruščeva, v "tereni je orisal slavno in ju-»ško zgodovino štiridesetih let d ^toja ZSSR, od takrat ko so 0yi »ljševiki pod Leninovim vod-I N bom izvedli revolucijo in jo 3 $ tanili pred notranjimi in zu-st'1' "njimi napadi sovražnikov in 1 'I '»stavili trdne temelj iiV druž|i°- p j Lenin je usmeril ljudstvo in ■ nj’artijo za uresničitev načrtov 13 “balistične izgradnje in okrepi" "tev nove proletarske države njegovi smrti je CK par 'n|*'je, na čelu s Stalinom, indù 'tializiral deželo, kolektivi- oV< ; 'tal kmetijstvo, zgradil soeiali- l'čno družbo in zmagal v veligli! ' domoljubni vojni. Tako je * »stala socialistična država mo-S; »ena nacija, ki uživa neizme-■ ‘n ugled. ra gl drug velik zgodovinski dogo-g 'k. Sestali so se na konferenci ati' »legali komunističnih in delavcih partij iz 64 dežel, da si -e ! l6ienjajo mnenja o mednarod-li ' »ni položaju in mednarodnem 3rS: »lavskem gibanju. Konferenca sV‘6 odobrila apel narodom za . i ržaški delegati, ki so te za no- Toda v dneh proslav je bil sU[ii,ir, ki poziva vse može in žene aC|»bre volje naj se borijo za ^ranitev miru, neodvisnost na- aBj "dov, mirno in konstruktivno li 'žitji- med različnimi socialni-2 7*1 sistemi. Konferenca je tudi 1 Opravljala , u politični resolu- 1 jjjj 'ji, ki so jo bile že odobrile '»immistióne in delavske parie socialističnih dežel in o ka- 'ri danes razpravljajo komuni-'i("ne partije kapitalističnih, [Q »lonialnih in odvisnih dežel. Prisotna je bila tudi delegata Zveze komunistov Jugoslavie, ki je dala svoj pristanek 'kelu za mir. ob Konferenca je bila nadvse pojo. 'livna, postavila je tesnejše ka l'ke med partijami in pomeni Zaradi nepremostljivih tehničnih ovir “Delo" prejšnji teden ni izšlo.Bralci naj nam zato o-prostijo. ^četek izboljšanja odnosov v ^dnarodnem komunističnem gi-9hju in njegovo utrditev. Leta 1935, ko je zasedal VIL Ingres komunistične interna- tale, je stelo mednarodno l°inunistično gibanje 43 partij j1 4,200.000 članov. Danes je komunističnih partij s 33 ^lijoni članov! Prehodili smo °lgo pot in socialistični svet je '^predoval. isto tako borba za ^odvisnost narodov. Konferen-9 je bila najboljši odgovor za sija na konferenci sta potrdila pravilnost teh sklepov, bila sta prvi in pozitivni obračun izvajanja teh sklepov v vseh deželah, predstavljata vzpodbudo za še smelejše korakanje po poti, ki jo je nakazalo zgodovinsko zasedanje. Zato se je podčrtalo možnost preprečitve vojne in pogoji so nakazani tudi v apelu, ki so ga vsi podpisali. Izmenjava mnenj in izkušenj je dokazala pravilnost leninistične teze o različnih poteh prehoda v socializem in potrebo poznavanja, spoštovanja, tolmačenja in ustvarjalne prilagoditve načel in splošnih zakonov posebnim pogojem vsake dežele. Konferenca je pravilno podčrtala potrebo odločne, dosledne in vztrajne borbe za č.-tost našega nauka, posebno proti tistim, ki ga smatrajo za zastarelega in potrebnega revizije, ki bi mu odvzela inter-nacionalistično in revolucionarju, bistvo. Za to borbo pa je važen pogoj, da se premostijo sektaška in dogmatična stališča, ki še obstojajo v komunističnem gibanju in predstavljajo oviro za njegov razvoj ter omejitev za njegovo delovanje in politiko. Vsi komunisti so z veseljem pozdravili to konferenco in njene sklepe, ki predstavljajo večjo strnjenost, enotnost v načelih. taktiki in strategiji, velik korak naprej v razvoju mednarodnega komunističnega gibanja h končni zmagi socializma. Tehtni argumenti delavcev spričo trmoglavosti GRDA in Arzenala lllllllllllllllll!l!lll!llll!l|i|llllllllllllllillllllli|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllll!lll|illllll||!I|l!lllllllll||llllllllll|||||||||||!i:i||]||||||||||||||||||illl!!l!||| Pismo skupine ladjedelniških kovinarjev Tt/redtem ko se agitacija de--D-k lavcev GRDA in Arzenala po splošni stavki prejšnjega tedna pospešuje, smo mnenja, da bo služilo kot najboljši komentar o položaju in nepopustljivem stališču Confindu-strie pismo, ki nam ga je poslala skupina delavcev iz ladjedelnic, katerega rade volje objavljamo : Trajanje in raztegnitev enotne borbe kovinarjev ter pristanek, simpatija in solidarnost s strani vseh slojev in vsega tržaškega prebivalstva za njihove pravične zahteve, je jasno postavila na zatožno klop industrijske voditelje, jih osamila na njihovih surovih in negativnih stališčih tako, da ne pomaga več nobeno opravičilo v njihovo obrambo. Pet mesecev trde in vztrajne borbe, ki jo vodijo ladjedni-ški delavci s tako požrtvovalnostjo in za ceno velikih finančnih žrtev, je pokazalo, da njihove skromne zahteve za izenačenje s plačami v Genovi, ne predstavljajo nobene žrtve za krajevnega delodajalca. Industrije! v Genovi nosijo to «breme» že dolgo časa, čeprav je tamkajšnja proizvodnja nižja od proizvodnje v tržaških la-djeienicah in čeprav so ladjedelnice v Genovi že izvedle obsežen program modernizacije naprav. S tem, da zavračajo naše skromne zahteve za povišek z izgovorom, da potrebujejo denar za investicije za modernizacijo naprav, bi hoteli industrij-ci, da bi stroške za to tehnično obnovo nosili izključno le delavci. Svoje mastne dobičke, ki jih je prinesla povišana proizvodnja zadnjih let pa pošiljajo v blagajne bank, da si jih lahko delničarji bratsko razdelijo. Krajevni industrijski mogotci se morda ne zavedajo, da so v protislovju, ko pravijo, da so v času krize dela plačevali več let delavcem del mezde za dopolnitev podpore iz dopolnilne bragajnc do višine 40 delovnih ur. Ge so lahko več let plačevali neproduktivne delavce —1 in niso zalo obubožali — čeprav je bilo takrat pomanjka- precej milijonov, zakaj ne bi danes lahko ugodili našim skromnim zahtevani, ko je dela v izobilju? Danes imajo naročil za nad 80 milijard lir v cenjeni valuti, kot so že dvakrat povedali po radiu. Induslrijci GRDA lahko tekmujejo z največjimi ladjedelnicami v Evropi, če ne celo v svetu. Dovolj bi bilo, da bi pri sestavljanju cen za naročila ne vzeli v poštev samo plače delavcev, marveč da bi se zadovoljili z zmernejšimi profiti. Tržaški ladjedelniški industrije! tarnajo, da so «reveži». Toda kdaj so žrtvovali tudi najneznatnejši del svojih dobičkov? Vsi smo imeli priliko že večkrat brati v listih finančna poročila in letne obračune bank, zavarovalnic in kreditnih zavodov, toda še nikoli obračunov GRDA in Arzenala. Na žalost manjka kontrola delavcev in v Trstu nismo nik- nje naročil, kar jih je stalo | dar imeli upravnih svetov de- lavcev. Industrijcem, ki se pritožujejo nad velikimi težavami, bi hoteli predlagati naj dajo ladjedelnice v upravo delavskim svetom. In to ni šala. Toda in-dustrijcem, ki mislijo, da so vsemogočni in da lahko po mili volji vedrijo in oblačijo v tovarnah, ki so last IRI, to je državna last, katere monopolizirajo prezirajoč državo ter so krivi revščine 15.000 delavcev Trsta in Tržiča, odkrito povemo : delavci bi povsem lahko dokazali, da v ladjedelnicah GRDA primanjkuje delovnih moči in ne, da jih je preveč in tudi v ladjedelnici Sv. Roka bi lahko razširili prostor za postavljanje gredljev in gradili ladje večje tonaže, kot sta bili zgrajeni svojčas «Esquilino» in «Viminale». Ko industrije! govorijo o zapletenih problemih in življenjskih koristih Trsta, mislijo v resnici samo ne svoje koristi in privilegije. To je dejansko samo njihova retorika, brez podlage in podatkov. V resnici jih koristi Trsta prav nič ne brigajo, kar je pač v skladu z direktivami Confindustrie in pristankom oblastnikov KD na vladi, ki bi hoteli pahniti Trst na najnižjo raven nerazvitega področja. 'Sf - Članek tov. Tita za 40. obletnico velike Oktobrske revolucije AVNOJ - velik praznik narodov Jugoslavije Sli T7"o so jugoslovanski narodi -U- 1941. leta stopili na branik osvobodilne borbe, so pred vsem svetom pokazali svojo življenjsko voljo in hrepenenje po svobodi. Kot hrabri borci so pod vodstvom Komunistične partije stopili v neizprosen boj proti takratnim vodilnim krogom, ki so izkoriščevali delovno ljudstvo, tlačili narode Jugoslavije in jih privedli v najtežjo katastrofo, jih preganjali in zasužnjili okupa-torju. Delovno ljudstvo je spoznalo izdajalske voditelje, ubralo pravilno pot po vzgledu sovjetskih delavcev in kmetov ter z orožjem v rokah šlo v neenaki boj proti hitlerjevskim in fašističnim okupatorskim tolpam. Šlo je v boj za zaščito svojim domov, družin, zemlje, naroda. Tako se je v krvavem junaškem in neenakem boju proti sovražniku vsega človeštva osnovala nova Jugoslavija. Minilo je 14 let odkar se je v bosanskem mestu Jajcu, na II. zasedanju AVNOJ-ja, sredi rojne vihre in v pogojih obkolitve porodila nova zakonodajna in izvršilna oblast jugoslovanskega ljudstva. Osnovni sklepi deklaracije so potrdili ‘dejansko stanje jugoslovanskih narodov, ki so prvič v zgodovini nastopili pred svetom kot gospodarji svoje zemlje. 29. novembra 1943 leta je bila postavljena državna suverenost. Nacionalni komite Narodne osvoboditve je bil proglašen za najvišji izvršilni in na-redbodajni organ ljudske obla- upali na osamitev | sti, nastala je ljudska oblast, vjetske zveze, razkroj sociali- izdani so bili prvi zakonski ''»nega sistema, nesoglasja med sklepi ustanovnega značaja, ki •Uunističnimi partijami in v ■''Lovih vrstah. Konferenca je »trdila, da je leninistični in-' »nacionalizem bolj čvrst kot koli in da je v tem trenu-9 svetovna komunistična drit- ta strnjena kot še nikoli o- »g velike Partije Oktobrske 1 »lučije. Partije, ki vodi prvo Balistično državo, ki je sre-s»e, poglavitna sila in pred. Nekateri so pri presojanju »fočila tov. Hruščeva pred i:1 straža nove zmagovite dru- »• katera je že postala sveto- socialistični sistem. »ovnim sovjetom in v oceni konferenci in njenih sklepov, *jšali podtikati, češ da se boli. ^ j JU pozabiti sklepi XX. kon-6sa KPSZ. Ravno obratno, že ^o poročilo kot tudi disku- so bili prvi temelji nove Jugoslavije. Na teh temeljih, z izjavo o pravicah in dolžnostih jugoslovanskega ljudstva in z deklaracijo o postavitvi nacionalnega komiteja jugoslovanskih narodov, je tudi nacionalni komite osvoboditve Slovenije izpolnil svojo zakonodajno funkcijo določeno v Kočevju, in se v celoti vključil v novi tok jugoslovanske politične zgodovine. Na teh temeljih je delovno ljudstvo Jugoslavije napredovalo in napreduje po poti graditve socializma, za mir in napredek, hitrejše razvijanje proizvajalnih sil in večjo storilnost dela. da bo tako zajamčeno vsem delovnim ljudem boljše življenje. Na teli temeljih so se porodi- li delavski sveti in samoupravni organi delovnih ljudi Jugoslavije, ki ustvarjajo novo socialistično družbo. Ob priliki 40-letnice oktobrske revolucije je tov. Tito v svojem članku podčrtal: «V ognju osvobodilne vojne, v katerem so se v Jugoslaviji znašli na eni strani Komunistična partija z delavskim razredom in vsemi naprednimi silami, ki so sovražile fašizem in mračno mi-nulost, na drugi pa okupatorji in domači kvizlingi, ki so izdajalsko pomagali okupatorju v boju proti narodnemu osvobodilnemu gibanju, v tem neenakem in težavnem boju, navdihnjeni z naukom Marxa, Engelsa in Lenina ter z izkušnjami Oktobrske revolucije smo začeli graditi temelje za novo socialistično družbeno ureditev v Jugoslaviji». Več sekcij obnovilo izkaznice vse v vseh naših sekcijah je kampanja za obnavljanje partijskih izkaznic in pridobivanje novih članov že v polnem razmahu. Danes lahko že beležimo nekatere sekcije, ki so dosegle visoke odstotke v svojem delu. Tako imamo primer sekcije na Pončani, ki je izpolnila obvezo, da bo obnovila vse izkaznice do sekcijskega kongresa. Kongres je bil včeraj, že nekaj dni prej pa je bilo delo izvršeno 101 odst. Omenjena sekcija je tudi dosegla cilj glede partijske podporne znamke za 1957. Celica v ILVI je, obnovila vse izkaznice in vpisala še dva nova člana. Celica v Arzenalu je obnovila nad 80 odst. izkaznic. V Miljah so dosegli 75 od-stot., precej več kot lansko leto ob tem času. Pri 80 odst. je tudi sekcija Kolonkovec, ki ima poleg že navedenih dveh novih članov, še dva druga. Pri kraju so z delom tudi v Barkov-Ijah, kjer je obnovljenih 90 V članku je posebno podčr- j odst. izkaznic : do sedaj so vpi- tano, da brez velike Oktobrske revolucije, brez zmage proti fašizmu v kateri je sovjetska vojska vzdržala glavno breme, še danes ne bi bilo izgradnje socializma v deželah ljudske demokracije in tudi ne v Jugoslaviji. Boj, ki so ga bili jugoslovanski narodi za osvoboditev je bil skupni boj vsega človeštva v središču zasužnjene Evrope. V tem boju se je borilo ramo ob rami z jugoslovanskimi narodi ljudstvo našega Ozemlja za uničenje fašizma, za mir, enakopravnost in bratstvo med narodi. Danes je v boju za zmago socializma glavna naloga vsega človeštva ohranitev miru. V okviru te svetovne borbe za mir, za družbeni napredek delavski razred in delovno ljudstvo vsega sveta postaja mogočen druž beni činitelj, dočim je značilno, da buržoazija postaja vedno manj sposobna za reševanje problemov, ki jih postavlja nadaljnji razvoj človeške družbe. Prav v boju za mir in boljše življenje bodo jugoslovanski narodi pripomogli mogočno razviti sile delavskega razreda tako na narodnem kot tudi mednarodnem poprišču. Ob 14.obletnici AVNOJ-a čestita delovnemu ljudstvu Jugoslavije vse napredno prebivalstvo našega Ozemlja ter mu iz vsega srca želi vedno novih u-spehov v izgradnji socializma in da bi skupno z vsem človeštvom ohranili mir, za zmago socializma v vsem svetu. MARIJA BERNETIČ sali v partijo dva nova člana. Sekcija Barriera je že obnovila vse izkaznice in pridobila v tem tednu še tri nove člane, poleg devetih, ki jih je vpisala prej. Tudi tržaška komunistična mladina se je v letošnji kampanji do sedaj dobro odrezala. Na častnem mestu je krožek Sv. Ane, kjer imajo kar 44 novih članov. Zvedeli smo, da so v krožku Barriere vpisali 17 novih članov ; center sicer ni še prejel vseh pristopnic. V istem krožku so obnovili 90 odst. izkaznic. Krožek središča mesta ima do danes 13 novih članov, v ladjedelnici Sv. Marka pa 10; v tem krožku so obnovili 84 odst. izkaznic- Krožek ZKMI «Josip Tence» v Sv. Križu je obnovil 55 odst. izkaznic in vpisal 10 novih članov. Kar se tiče rekrutacije ima tržaška ZKMI v okviru te kampanje do danes nad 90 novih članov, kar je neizpodbiten dokaz naraščajočega vpliva in ugleda ZKMI med tržaško mladino. ♦ Dobre opravljeno delo na Pončani, v ILVI in Barkovljah ♦ Visoki odstotki v drugih sekcijah ♦ Pridobivanje novih članov razvila diskusija, ki se je zaključila z odobritvijo pozdrava, ki ga pošilja naš komite delavcem v borbi. Federalni komite je nato odo. bril naslednje delovne komisije: organizacijsko, žensko, za tisk in propagando, za kmetijstvo, krajevne ustanove in množično delo. V pozdravu delavcem Arzenala in GRDA podčrtuje federalni komite sijajne enotne borbe teh delavcev in njihovo obnovljeno borbenost, ki so se s temi borbami postavili v prve vrste za obrambo tržaškega delovnega razreda in vsega mestnega gospodarstva. Komite po. novno protestira zaradi policijskega napada na delavce, Komite odobrava aktivno solidarnost, ki je prišla do izraza ob priliki splošne stavke delovnih kategoriji in vsega prebivalstva; pozdravlja kot politično dejstvo prvenstvene važnosti enotno uvrstitev vseh krajevnih proizvajalnih sil, vkllju-no male trgovce, prodajalce na drobno, lastnike javnih lokalov, obrtnike itd., ki so se strnili o-krog zahtev kovinarjev za takojšnjo ločitev podjetji IRI od Confindustrie, proti povišanju trošarinskega davka, nameravanim poviškom tarif Acegat, proti brezbrižnosti demokristjan-ske vlade spričo vedno težjih gospodarskih, političnih in socialnih problemov Trsta. V zaključku komite nakazuje v enotnosti delavskega razreda in zavezništvu med delovnimi sloji in srednjimi proizvajalci in v enotnosti prebivalcev potrebno orodje, brez katerega bi vsaka borba za obnovo Trsta prejšnjega četrtka s strani vseh I ostala brez perspektiv. Objavljamo članek, ki ga je za 40. obletnico Oktobrske revolucije napisal za. jugoslovanski tisk tov. Josip Broz Tito, predsednik Zveze komunistov Jugoslavije. Članek je bil v celoti objavljen tudi v moskovski «Pravdi» od 9. novembra ter v drugih sovjetskih časopisih. rw velikim veseljem pošiljam “ v imenu narodov Jugoslavije vsem narodom velike Sovjetske zveze prisrčne pozdrave, tople čestitke in najboljše želje ob 40-letnici velike Oktobrske revolucije. Mi se pridružujemo slavju dve sto milijonov sovjetskih državljanov, ki čutijo na današnji dan v svojih srcih veliko radost in s ponosom gledajo na slavne dneve Oktobrske revolucije in na trnovo pot, ki so jo prehodili doslej. Radost in hvaležnost za te slavne in velike dneve prevzemata tudi delavski razred vsega sveta in vse napredno človeštvo. Oktobrska revolucija, idejno in organizacijsko delo genialnega Lenina, je postala zdaj lastnina že dobre milijarde ljudi na zemeljski obli. Če je nauk Marxa in Engelsa luč, ki je osvetlila protislovja kapitalističnega družbenega sistema in ki je razsvetljevala pota k porajanju novih, boljših družbenih odnosov, je bila velika Oktobrska revolucija plamen, ki je v srcih stotin milijonov izkoriščanih in zatiranih na vsem svetu prižgal revolucionarnega duha. Leninov nauk o revoluciji, o revolucionarni dejavnosti, o organizaciji države delovnega ljudstva, o vlogi Komunistične partije v revolucionarnem procesu razvoja od kapitalizma v socializem, o imperializmu na najvišji etapi kapitalizma in mnoga druga njegova genialna dela so neusahljiv vir, ob katerem so se učili in se uče milijo, ni ljudi, ki teže za boljšimi družbenimi odnosi, za svobodo in neodvisnostjo -— sedmi november 1917 pa pomeni zgodovinsko preokretnico v življenju človeštva. Ta datum pomeni začetek revolucionarnega procesa na poti k socialistični preobrazbi sveta. Veliki dnevi Mnogi izmed nas se spominjajo, da je Oktobrska revolucija odločilno vplivala na hitrejši zaključek prve svetovne imperialistične vojne. Milijoni delovnih ljudi, ki so bili izpostavljeni smrti v vlažnih strel-skih jarkih, so z velikanskim ve-seljem sprejeli vest o Oktobrski revoluciji, ki je pomenila začetek konca medsebojnega uničevanja ludi, ki niso vedeli, za kaj umirajo. Z nepremagljivo silo je zažarela luč revolucije, V7 Milanu skupščina komunistov iz velikih tovarn Zasedanje federalnega komiteja IT soboto 23. novembra se je ’ pod predsedstvom tov. Po- stogne sestal federalni komite naše federacije. Tov. Sema je podal poročilo o delavskih borbah, ki so v teku. Nato se je d včeraj zaseda v Milanu 'J skupščina komunistov iz velikih tovarn, na kateri so zbrani delegati iz vse Italije. Skupščina je velikega pomena in važnosti za vse italijansko delavsko in socialistično gibanje. Medtem ko se opaža med delavstvom odločnejšo voljo in vedno večji borbeni čut za dosego boljših življenjskih pogojev, za demokratične svoboščine in napredovanje po poti socialnega napredka, se postavljajo istočasno nove naloge, da bosta imela delavski razred in njegova prednja straža Komunistična partija večji poseg in vpliv v teh borbah. V Milanu se razpravlja o j problemih borbe, dela, doprinosa, ki ga morajo dati komunisti sindikalni organizaciji in o delovanju partije v tovarnah. Že prisotnost tov. Togliattija in Longa (ki bo imel glavno po-, rotilo) kaže kakšne politične, važnosti je skupščina, upoštevajoč bodočo volilno bitko, v kateri bodo imeli delavci veliko vlogo. dogodka in pod stalnim koordiniranjem organizacijskega odse-ka, so se komunisti iz tržaških tovarn častno pripravili za to skupščino. V Milanu si bodo pridobili nove izkušnje za delovanje in borbo, ki jih bodo prinesli tisoči tovarišev iz vseh velikih tovarn republike, kjer so v teh letih vodili velikanske in težke borbe. S svoje strani pa bodo tržaški tovariši prinesli na skupščino svoje izkušnje, posebno iz zadnjih borb. Zavedajoč se važnosti tega * legati Kljub težkim borbam, ki jih vodijo, ali bolje rečeno — prav v ognju teh borb — so tovariši iz naših tovarn razpravljali o raznih problemih, ki so povezani z zasedanjem v Milanu. V nekaterih krajih so diskusiji prisostvovali tudi prijatelji in .simpatizerji naše partije. Komunisti iz velikih tovarn so imeli več sestankov, na katerih so izvolili delegate. V Milanu so zastopane: ladjedelnica Sv. Marka, Tovarna strojev, Arzenal, ladjedelnica Sv. Roka, Aquila in Tlva, skupno z 11 de- V torek so se sestali delegati skupno s tajništvi tovarniških celic za izmenjavo mnenj o vseh problemih tako, da bodo intervencije na skupščini plod kolektivnega dela. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi skupni denarni fond za kritje stroškov delegacije, ki je šla v Milan. Naj gre ob tej priliki zahvala vsem tovarišem iz tovarn, ki so si kljub težkim finančnim razmerom prevzeli to finančno breme. Na sestanku so sporočili, da bo delegacija v Milanu lahko s ponosom naznanila, da so v treh tržaških tovarnah 100 odst. obnovili partijske izkaznice za 1958 in sicer v ladjedelnici Sv. Roka, Ilvi in Arzenalu. Na že omenjenem sestanku se je tudi govorilo, da se bo po vrnitvi delegatov iz Milana organiziral v vseh velikih tovarnah sestanek komunistov, na katerem bodo delegati poročali o poteku in sklepih skupščine v Milanu. Za polovico decembra pa je v načrtu teritorialna skupščina komunistov iz tržaških tovarn. ki je milijonom vojakov odkri- i v boju delavskega razreda za la ves nesmisel medsebojnega njegove koristi. Nad dvajset let pokola, in ljudje, delavci in | je bila ilegalna Komunistična kmetje, ki so si stali dotlej nasproti, so podirali žične pre-graje in se objemali v bratskem zanosu. «Mir brez aneksij in distribucij ! Vso oblast delavcem in kmetom!» je močno odmevalo z enega konca sveta na drugi in napovedovalo novo do-bo človeštva. To so bili veliki dnevi, ki so v temeljih pretresli svet, vzbudili upanje vseh zatiranih in izkoriščanih, med sovražniki nove družbene preobrazbe socializma pa strah. Mi vemo, in rodovi se bodo učili tega, kako velikanske težave je morala premagati Bolj* ševiška partija, da je organizirala in ubranila novo oblast delavcev in kmetov pred vsemi možnimi kontrarevolucionarji in tujo intervencijo, katere cilj je bil zadušiti mlado sovjetsko republiko delavcev in kmetov. Sovjetska oblast svetilnik za delavski razred Prva svetovna vojna je privedla že tako nerazvito in zaostalo carsko Rusijo do roba gospodarskega propada. Držav, ljanska vojna in tuja intervencija sta potem povzročili strašno materialno opustošenje in velike človeške žrtve, predvsem najbolj zavednih ljudi, ki so padali v boju, da bi obvarovali sovjetsko oblast poskusov upo-stavitve zemljiške gospode in kapitalizma. Vse to je privedlo do izredno težavnih pogojev za oblikovanje novih proizvaja-nih sil in izgradnjo socializma. Morda se v zgodovini nikoli nobena nova družbena formacija ni porajala iz pogorišč in pepela s tolikšnimi človeškimi žrtvami, s tolikšnimi mukami in trpljenjem, kakor se je morala porajati mlada sovjetska republika. Mi, sodobniki takratnega dogajanja, smo z občudovanjem gledali, kako je Boljševi-ška partija z velikim Leninom na čelu in po zaslugi njegovih ogromnih ustvarjalnih in organizacijskih sposobnosti premagovala malone nepremagljive težave in zgradila močne temelje nove socialistične družbe. Tako so gledali na to tudi poznejši rodovi. Nova sovjetska oblast, prva socialistična država, je bila svetilnik za delavski razred vsega sveta. Bila je ogromna moralna podpora v boju delavskega razreda kapitalističnih dežel proti brezobzirnemu izkoriščanju in zatiranju. Odmev revolucije v Jugoslaviji Tudi pri nas, v stari, na pol fevdalni in na pol kapitalistični Jugoslaviji je sprožila Oktobrska revolucija v vrstah delavskega razreda in revnih kmetov močan revolucionarni odmev. Brezobzirno izkoriščanje delavskega razreda po komaj nastali mladi jugoslovanski bur-žoaziji, željni obogatitve, in splošno obubožanje dežele kot posledica prve svetovne* vojne sta bila zelo plodna tla za razvoj revolucionarnih sil. Že leta 1919/20 je bila ustanovljena ena največjih komunističnih partij v Evropi, ki je prišla v jugoslovansko Ustavodajno skupščino z 58 poslanci. Strah pred naraščajočim delavskim gibanjem, zlasti pa pred avantgardo delavskega razreda Komunistično partijo Jugoslavije — je prisilil buržoazijo z monarhijo na čelu, da je segla po najbolj drastičnih ukrepih. Komunistično partijo so leta 1921 postavili izven zakona, njene mandate v skupščini so razveljavili in uveljavili zakon o zaščiti države, ki je onemogočal sleherno zakonito dejavnost in boj delavskega razreda proti izkoriščanju kakor tudi boj proti narodnemu zatiranju. Komunistična partija Jugoslavije je bila nad dvajset let v strogi ilegalnosti in v najtežavnejših pogojih buržoaznega terorja edina revolucionarna sila partija Jugoslavije edina vez med narodi Jugoslavije in Sovjetsko zvezo, ker so napravile kapitalistične velesile iz Jugoslavije umetno utrdbo za boj proti Sovjetski zvezi. Narode Jugoslavije so varali z najrazličnejšimi sredstvi propagande, lažmi in obrekovanji ter jih hujskali proti edini deželi socializma Sovjetski zvezi. Komunisti Jugoslavije so v najtežavnejših pogojih razbijali to obrekovanje in laži, pojasnjevali narodom Jugoslavije socialistični družbeni razvoj v Sovjetski zvezi in govorili o velikanskih naporih delavskega razreda in vseh narodov te dežele, da bi si skovali veliko in srečnejšo prihodnost. Stotine in tisoče komunistov so v teh dvajsetih letih poslali na dolgoletno prisilno delo zaradi njihove revolucionarne dejavnosti in odkrivanja resnice o Sovjetski zvezi. In ko so napočili bridki in usodni trenutki fašistične agresije, so narodi Jugoslavije izpričali svojo zvestobo in prijateljstvo do narodov Sovjetske zveze s tem, da so že prve dn; zahrbtnega napada hitlerjevskih fašističnih tolp na ZSSR na poziv in pod vodstvom Komunistične partije začeli najtežavnejši in najbolj krvavi boj \ svoji zgodovini. V tistih težavnih letih neenakega boja z okupatorji smo mi zmerom imeli pred očmi nadčloveške napore, ki so jih morali prispevati sovjetski narodi v prvi letih o-Idasti delavcev in kmetov, da bi ubranili mlado sovjetsko republiko pred navalom od vseh strani. Mi smo imeli pred očmi junaški boj sovjetskih narodov proti hitlerjevskemu stroju v veliki osvobodilni vojni. Junaška obramba Moskve, Stalingrada in Leningrada ter druge zmage sovjetske vojske nad fašističnimi osvajalci so bile za nas zgledi in viri moralne moči, ki so nam pomagali, da smo vzdržali v boju. in ne samo vzdržali, marveč da smo številnim okupatorskim in kvizlinškim tolpam zadajali tudi občutne udarce. Zgodovinska dejstva V ognju osvobodilne vojne, v katerem so se v Jugoslaviji znašli na eni strani Komunistična partija z delavskim razredom in vsemi naprednimi silami, ki so sovražile fašizem in mračno minulost, na drugi pa okupatorji in domači kvizlingi, ki so izdajalsko pomagali okupatorju v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju, v tem neenakem in težavnem boju, navdihnjeni z naukom Marxa, Engelsa in Lenina ter izkušnjami velike Oktobrske revolucije, smo začeli graditi temelje za novo socialistično družbeno ureditev v Jugoslaviji. Narodi Jugoslavije, zdaj enotni kakor še nikoli v svoji zgodovini, uspešno grade svojo boljšo bodočnost — socializem. Brez velike Oktobrske revolucije in njenih pridobitev, brez zmage protihitlerjevske koalicije nad hitlerjevskimi armadami v drugi svetovni vojni, v kateri je sovjetska — otrok oktobrske revolucije —. ^držala glavno breme, še danes ne bi bilo izgradnje socializma v deželah ljudske demokracije in tudi ne v Jugoslaviji. Narodi v teh deželah brez močnega moralnega in revolucionarnega vpliva velike Oktobrske revolucije in dežele socializma —- Sovjetske zveze ne bi imeli pogojev nc možnosti, da sami, vsak zase, spremene stari družbeni red in urede vprašanje svojega razvoja in oblike družbene ureditve. To so zgodovinska dejstva, ki jih ne smemo nikoli pozabiti. V sedanjih zamotanih mednarodnih dogodkih, ko so nebo nad človeštvom znova zatrli temni, grozeči oblaki, ko trdoglava politika protagonistov nasilja in vojne znova ogroža mir, ko ogrožajo mir vsi tisti reakcionarji, ki se z raznimi pretvezami vztrajno bore proti napredku, proti socializmu, kot ( Nadaljevanje na 4. strani) Zaključna izjava konference komunističnih in delavskih partij socialističnih držav la koli 5 enotn 11 demc Uradno sporočilo CA d 14. do 16. novembra je bila v Moskvi konferenca predstavnikov komunističnih in delavskih partij socialističnih držav. Konference so se udeležili delegacije Albanske delavske partije. Komunistične partije Bolgarije, Komunistične partije Češkoslovaške, Ko. munistične partije Kitajske. Korejske delavske partije, Enotne socialistične partije Nemčije, Revolucionarne delavske partije Mongolije, Združene delavske partije Poljske, Delavske partije Romunije. Delavske sociali-listične partije Madžarske, Komunistične partije Sovjetske zveze in Delavske partije Vietnama. Na konferenci je bila soglasno sprejeta izjava komunističnih in delavskih partij socialističnih dežel, ki jo na tem mestu objavljamo. Izjava T) redstavriiki Delavske partije -k Albanije, Komunistične partije Bolgarije, Komunistične partije Češkoslovaške, Komuni! stične partije Kitajske, Delavske partije Koreje, Enotne socialistične partije Nemčije, Delavske revolucionarne partije Mongolije, Združene delavske partije Poljske, Delavske partije Romunije, Socialistične partije Madžarske, Komunistične partije Sovjetske zveze, Delavske partije Vietnama, «o razpravljali na konferenci o pro-Memih medsebojnih odnosov in aktualnih vprašanjih glede medna rodnega položaja in borbe za ni ir in soci alizem. Izmenjava mnenj je pokaza- la enako gledanje komunističnih in delavskih partij, ki so bile zastopane na konferenci glede vseh vprašanj o katerih so razpravljali in svoje soglasje v ocenjevanju sedanjega mednarodnega položaja. Na konferenci so se v diskusiji dotaknili tudi splošnih vprašanj mednarodnega komunističnega gibanja. Pri sestavljanju osnutka izjave so se udeleženci konference posvetovali s predstavniki bratskih partij iz kapitalističnih dežel. Bratske partije, ki se niso udeležile konference bodo izrazile svoje stališče o vprašanjih, ki jih vsebuje ta izjava in bodo odločile svoje stališče glede nje. Od kapitalizma v socializem v Poglavitna značilnost se- J perializem propada. Njegove • flanie dobe ie. nrehod nnstoiankp sn znatno nslahlipnp danje dobe je prehod od kapitalizma k socializmu ki ga je otvorila velika Oktobrska socialistična revolucija v Rusiji. Danes koraka tretjina človeštva vsega sveta — nad 950 milijonov ljudi — po poti postojanke so znatno oslabljene zaradi razkrajanja kolonialnega sistema. Dežele, ki so se osvobodile izpod kolonialnega jarma, branijo pridobljeno nacionalno neodvisnost in se borijo za dosego gospodarske neodvis- socializma in gradi novo življe- | uosti, borijo se za mir med na- nje. Velikanski razvoj socialističnih sil je omogočil v tej povojni dobi nezadržno razširitev nacionalnih protiimperialistič-nih gibanj. V zadnjih dvanajstih letih je poleg Ljudske republike Kitajske, Demokratične republike Vietnama, Demokratične ljudske republike Koreje, ki štejejo, nad 700 milijonov ljudi strmoglavilo kolonializem in ustanovilo lastne suverene narodne države. Nafrodi kolonialnih in odvisnih dežel, ki se nahajajo še v suženjstvu, oja-čujejo svojo borbo za narodno osvoboditev. Razvoj socializma in gibanja za narodno osvoboditev je ribellino pospešil proces razpadanju imperializma. Pri večini človeštva je la izgubil svojo nekdanjo oblast. V kapitalističnih deželah razjedajo družbo globoka razredna nasprotstva in ostra protislovja med državami samimi. Delavski razred v teh državah se vedno odločneje zoperstavlja politiki imperializma in monopolov. Bori se za izboljšanje lastnih življenjskih razmer, za demokratične pravice, za mir in za socializem. V današnji dobi je svetovni razvoj odvisen od poteka in uspehov tekmovanja med dvema nasprotnima socialnima sistemoma. Ob 40. obletnici je socializem dokazal, da socialistični sistem zdaleka prekaša kapitalistični. Socializem je zagotovil razvoj proizvajalnih sil v doslej še nepoznanem ritmu, katerega ni mogel uresničiti kapitalizem. Zagotovil je neprestano izboljševanje materialnega in kulturnega življenja delovnih ljudi. Veliki uspehi Sovjetske zveze na področju gospodarstva, znanosti in tehnike, uspehi, ki so bili doseženi v drugih socialističnih deželah v socialistični izgradnji dokazujejo na prepričljiv način velike življenjske sile socializma. V socialističnih deželah uživajo množice delovnih ljudi resnično demokratično svobodo ; ljudska oblast zagotavlja politično enotnost ljudskih množic, ustvarja enakopravnost in prijateljstvo med narodi, uveljavlja zunanjo politiko obrambe miru v vsem svetu in politiko podpore osvobodilni borbi zatiranih narodov. Socialistični sistem, ki se razvija in utrjuje, vedno občutljivejše vpliva na mednarodni položaj v korist miru, napredka in svobode narodov. Medtem ko je socializem na vzponu, im- rodi. Obstoj socialističnega sistema, pomoč socialističnih dežel tem narodom na osnovi e-nakopravnosti, sodelovanje s socialističnimi deželami v borbi za mir, pro’.i napadu, so v pomoč narodom teh dežel v o-brambi njihove nacionalne neodvisnosti, v njihovem napredovanju po poti socialnega napredka. Protislovja kapitalizma V kapitalističnih deželah se je zaostrilo protislovje med proizvajalnimi silami in proizvodnimi odnosi. Iz mnogih vidikov se sodobna znanost in .ehnika ne izkoriščata v korist ocialnega napredka, v korist sega človeštva, ker kapitalizem ; a vira in pretvarja razvoj družbenih proizvodnih sil. Svetovno kapitalistično gospodarstvo je •e vedno omahujoče in nestal-10. Relativno visoka konjunk-ura, ki se še beleži v vrsti de-'lel kapitalističnega sveta, je v precejšnji meri nastala na dokaj nesolidni podlagi tekmovanja v oboroževanju in drugih prehodnih činiteljev. Toda kapitalistično gospodarstvo se vsekakor ne bo moglo izogniti novim globokim pretresom in no-vim krizam. Začasna konjunk-iura podpira reformistične ilu-z.'je med delom delavcev v kapitalističnih deželah. Z borbo proti ojačanju izkoriščanja, za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev jr nekaterim plastem delavskega razreda v visoko razvitih kapitalističnih deželah uspelo doseči v povojni dobi določene mezdne poviške, čeprav je v nekaterih izmed teh dežel realna mezda še vedno pod ravnjo iz predvojne dobe. Toda v pretežnem delu kapita-i"ličnega sveta in prav posebno v kolonialnih in odvisnih deželah živijo milijoni delavcev v revščini. Nadaljuje se proces propadanja in obubožanja o--iiovnih množic kmetov zaradi prodiranja v širokem obsegu nonopolov v kmetijstvo. S politiko cen sistema bančnega kredita in posojil, ki so jo vsilili monopoli in s povišanjem davkov, ki ga je povzročila tekma v oboroževanju, se zaostrujejo protislovja ne samo med buržoazijo in delavskim razredom, marveč tudi med monopolistično buržoazijo in vse- Veličastna parada na Rdečem trgu v Moskvi ob priliki prosisi' obletnice Oktobrske revolucije mi sloji prebivalstva, med monopolistično buržoazijo Združeni h držav Amerike na eni strani in narodi in celo buržoazijo drugih kapitalističnih dežel na drugi strani. Delovni ljudje ka. pitalističnih dežel živijo danes v pogojih, ki jih silijo k vedno večjemu prepričanju, da je socializem edina pot izhoda iz njihovega težkega stanja. Ustvarjajo se tako vedno ugodnejši pogoji, da se jih pritegne v aktivno borbo za socializem. Politika sile S takozvano politiko s «položaja sile» skušajo napadalni imperialistični krogi Združenih držav Amerike postaviti svojo nadoblast nad pretežni del dežel v svetu in skušajo ovirati pohod človeštva, ki koraka naprej po zakonih razvoja družbe. Pod krinko «borbe proti komunizmu» bi hoteli podrediti svoji nadoblasti vedno večje število dežel, podpihujejo zatiranje demokratičnih svoboščin, ogrožajo nacionalno neodvisnost celo bolj razvitih kapitalističnih dežel, v novi obliki hočejo vsiliti kolonialni jarem narodom, ki so si priborili svobodo, vodijo sistematično prevratniško dejavnost, sovražno napram socialističnim deželam. Nekateri napadalni krogi Združenih držav skušajo s svojo politiko zbrati okrog sebe vse reakcionarne sile kapitalističnega sve- V Zahodni Nemčiji se s pd- i stično načelo o mirni koeksi-močjo Združenih držav oživlja stenci med dvema sistemoma, ki nemški militarizem in ustvarja s tem nevarno žarišče vojne v središču Evrope. Borba proti militarizmu in revahšizmu v Zahodni Nemčiji, ki ogražata mir, je važna naloga miroljubnih sil nemškega naroda in vseh evropskih narodov. V tej veliki borbi je predvsem vloga Demokratične republike Nemčije, prve države delavcev in kmetov v zgodovini Nemčije, kateri u-deleženei konference izražajo svojo solidarnost in svojo popolno oporo. Istočasno skušajo imperialisti vsiliti narodom bližnjega in Srednjega vzhoda, ki ljubijo mir, zloglasno «doktrino Dulles-Eisenhovver», ustvarjajoč na ta račjii na tem področju nevarnost za mir, organizirajo zarote in provokacije proti neodvisni Siriji. Provokacije proti Siriji, Egiptu in drugim arabskim deželam imajo namen razdvajati po- KP so jo še razvili v sedanjih go j ih sklepi XX. kongresa SZ, nerazrušljiva podlaga zunanje politike socialističnih dežel in gotova podlaga miru in prijateljstva med narodi. Koristim mirne koeksistence odgovarja pel točk, ki sta jih skupno predložili Ljudska re- Indije, kol tudi načela, ki jih je odobrila azijsko-afriška konferenca v Bandungu. Danes je postala borba za mir in mirno koeksistenco zahteva najširših množic v vseh deželah na svetu. Komunistične partije smatrajo borbo za mir kot njihovo prvenstveno nalogo in skupno z drugimi silami miru bodo storile vse kar je od njih od- publika Kitajska in republika visno. da preprečijo vojno. Enotnost socialističnih držav 2. Konferenca poudarja po-potrebo, da v sedanjem osamiti arabske dežele, da po,p,stanejo še posebno bi tako ugladili pot likvidaciji njihove svobode ali njihove neodvisnosti. Napadalni blok SE-ATO ustvarja vojno nevarnost v jugovzhodni Aziji. Problem — vojna ali mirna koeksistenca — je postal temei j n ji problem svetovne politike. Narodi vseh dežel morajo dati dokaz največje budnosti spričo nevarnosti vojne, ki bi jo porodil imperializem. Danes so sile miru tako zrasle, da nudijo realno možnost preprečitve vojne, jasen dokaz temu so spodleteli načrti imperialistov v Egiptu. Isto tako so spodleteli njihovi važne: okrepitev enotnosti in bratskega, sodelovanja med socialističnimi deželami, med Komunističnimi in delavskimi partijami vseh dežel, povezava mednarodnega delavskega gibanja, gibanja narodne osvoboditve in demokratičnega gibanja. V osnovi medsebojnih odnosov med deželami socialističnega svetovnega sistema in med vsemi komunističnimi in delavskimi partijami ležijo v življenju preizkušena načela marksiz-ma-leninizma. in načela proletarskega internacionalizma. Pod- mi. Sestavni del teh odnosov je bralska vzajemna pomoč, v kateri se učinkovito izraža načelo socialističnega internaciona-lizma. Na podlagi popolne enakopravnosti. medsebojne koristi in vzajemne prijateljske pomoči so socialistične dežele ustvarile med seboj široko gospodarsko in kulturno sodelovanje, ki ima važno nalogo pri utrditvi gospodarske in politične neodvisnosti sleherne socialistične dežele in pri okrepitvi vse socialistične skupnosti. Tudi v bodočnosti bodo socialistične dežele širile in izpopolnjevale svoje gospodarsko in kulturno sodelovanje. Socialistične dežele so tudi naklonjene največjemu pospeševanju gospodarskih in kulturnih odnosov z vsemi ostalimi deželami, če imajo te dežele enako željo, na načelih enakosti, medsebojne koristi in nevmešavanja v notranje zadeve. drugi državi. In ne samo to. Ta solidarnost služi interesom vseh narodov, ki ljubijo mir, ker zavira napadalne nakane vojno-hujskaških imperialističnih krogov ter vzpodbuja in hrabri naraščajoče sile miru. Socialistične dežele so proti delitvi sveta v vojaške bloke. Toda v pogojih, ki so sedaj nastali, ko so zahodne velesile zavrnile predloge socialističnih dežel za odpravo vojaških blokov na podlagi recipročnosti, mora organizacija Varšavskega pakta, ki ima obrambni značaj in služi Interesom varnosti narodov Evrope in ohranitve miru, obstajati in se okrepiti. Socialistične dežele so združene v soglasni skupnosti že zaradi samega dejstva, da so stopile na skupno pot socializma, zaradi skupnega razrednega bistva gospod arsko-socialnega režima in državne oblasti, zaradi potrebe po medsebojni podpori in pomoči, zaradi skupnosti interesov in ciljev v borbi proti imperializmu, v borbi za zmago socializma in komunizma, zaradi ideologije marksizma-le-ninizma, ki je vsem skupna. Strnjenpst in tesna edinost socialističnih dežel sta gotovo jamstvo narodne neodvisnosti in vrhovnosti sleherne socialistične dežele. Solidarnost socialističnih dežel ni naperjena proti nobeni Za utrditev bratskih in prijateljskih odnosov med deželami socializma so potrebne in-ternacionalištična, marksistično-leninistična politika komunističnih in delavskih partij, vzgoja vseh delovnih ljudi v duhu, ki naj združuje internacionalizem s patriotizmom, odločna borba za premostitev preostankov buržoaznega nacionalizma in šovinizma. Vsi problèmi v zvezi z odnosi med socialističnimi deželami se lahko v celoti rešijo s pomočjo prijateljskih diskusij, osnovanih na tesnem spoštovanju načel socialističnega internacio-nalizma. Osnovni zakoni socializma Skupina članov delegacije KPI, ki se je udeležila proslav, na krovu zgodovinske križarke «Avrora». Prvi na levi v ospredju sekretar naše federacije tov. Vidali IIEflBI ta. Taki krogi postanejo tako središče svetovne reakcije in so najbolj zagrizeni sovražniki ljudskih množic. S svojo politiko si te protiljudske napadalne sile imperializma same pripravljajo svojo propast; same si ustvarjajo grobokopa, ki jih ho pokopal. Dokler bo obstojal imperializem ho obstojala tudi podlaga za napadalne vojne. V povojni dobi so ameriški, angleški. francoski in drugi impe-rializmi skupno s svojimi hlapci vodili ali še vodijo vojne v Indokini, Indoneziji, Koreji, Maleziji, Keniji,. Gvatemali, E-giptu. Alžiru, Omanu in Yeme-ru. Istočasno napadalne imperialistične sile trdovratno zavračajo znižanje oborožitve, prepoved uporabe in proizvodnje atomskega in jedrskega orožja, sklenitev sporazuma za takojšnje prenehanje poskusov s tem orožjem, nadaljujejo s takozvano hladno vojno, vodijo tekmo v oboroževanju, postavljajo no- načrti, s katerimi so hoteli izkoristili protirevolucionarne sile za prevrat demokratičnega ljudskega režima na Madžarskem. Mogočne sile naše dobe so se razvrstile v obrambo miru: ne-razrušljivi tabor socialističnih dežel, ki rali je na čelu ZSSR; miroljubne države Azije in A-frike, ki so na protiimperiali-stični postojanki in predstavljajo skupno s Socialističnimi deželami obsežno področje miru; mednarodni delavski razred in predvsem njegova predstraža komunistične partije ; osvobodilno gibanje še kolonialnih in polkolonialnih narodov; množično gibanje narodov za mir: odločen odpor proti načrtom za sprožitev nove vojne, ki ga dajejo tudi narodi evropskih dežel, ki so proglasile nevtralnost, narodi Latinske Amerike., ljudske množice imperialističnih držav samih. Združitev teh mogočnih sil lahko prepreči iz- va vojaška oporišča, izvajajo i bruh vojne in če bi se bedasti napadalno politiko, ki ogroža bojeviti imperialisti kljub vsemi r. ustvarjajo nevarnost nove | mu drznili jo sprožiti, se bo vojne, ( e bi prišlo do nove i imperializem sam obsodil na svetovne vojne, ne da bi prišlo j propast, ker narodi ne trpijo prej do sporazuma o prepove- j več režima, ki bi jim prinašal di jedrskega orožja, bo postala trpljenje in tako velike izgube, neogibno atomska vojna, ki bo j Komunistične in delavske zaradi svoje uničevalne sile brez partije udeležene na tej konfe-primera. renči izjavljajo, da je lenini- pora delovnih ljudi Sovjetski zvezi in vsem socialističnim deželam, ki zasledujejo politiko miru v vsem svetu in so trdnjava miru in socialnega napredka, odgovarja danes njihovim življenjskim interesom. Delavski razred, demokratične sile in delovni ljudje vseh dežel imajo interes neutrudno krepiti medsebojno bratsko povezavo v korist skupne stvari, imajo interes braniti pred 3. Zmaga socializma v Z.S. S.R., uspehi izgradnje socializma v deželah ljudske demokracije vzbujajo vedno večjo simpatijo med širokimi plastmi delavskega razreda in delovnih ljudi vseh dežel. Ideje socializma prodirajo v zavest nadaljnjih milijonov ljudi. V tem položaju pripisuje imperialistična buržoazija vedno večjo važnost ideološki akciji med množicami ; potvarja socializem in obrekuje marksizem-leninizem, zavaja v zmoto množice in jih vara. Okrepitev marksistično-le-ninističnega vzgajanja množic, borba proti buržoazni ideologiji, razkrinkovanje laži in obrekovanj imperialistične propagande proti socializmu, obširna propaganda - v razumljivih in prepričljivih oblikah — idej socializma, miru in prijatelj- mi spletkami sovražnikov socia- i s*va me(l narodi, vse to zadobi- lizma zgodovinske politične in socialne pridobitve, ki so bile uresničene v Sovjetski zvezi, prvi in najmogočnejši socialistični deželi, v Ljudski republiki Kitajski in v socialističnih deželah ter razvijati in utrjevati te pridovitve. Medsebojni odnosi V svojih medsebojnih odnosih se socialistične dežele ravnajo po načelih popolne enakopravnosti, spoštovanja ozemeljske neokrnjenosti, državne neodvisnosti in vrhovnosti ter nevmešavanja v notranje zadeve. Ta načela so važna, toda v njih še ni izčrpano vse bistvo odnosov med socialističnimi dežela- va danes prvorazredno važnost. Konferenca je ponovno potrdila enakost stališč komunističnih in delavskih partij pri bistvenih problemih socialistične revolucije in izgradnje socializma. Izkušnja ZSSR in ostalih socialističnih dežel je v celoti potrdila pravilnost tez marksi-stično-leninistične teorije, po katerih procesi revolucije in izgradnje socializma slonijo na vrsti temeljnih zakonov, ki so lastni vsem deželam, ki gredo po poti socializma. Ti zakoni se izražajo vsepovsod, skozi bogato raznolikost posebnosti in narodnih tradicij, ki so se zgodovinsko oblikovale in ki jih je treba brezpogojno upoštevati. Ti temeljni zakoni so naslednji: vodenje delovnih množic s terega jedro sestavlja niarksi-stično-Ieninistična partija, v izvedbi proletarske revolucije pod to ali ono obliko in pri uvedbi proletarske diktature pod to ali ono obliko: zavezništvo delavskega razreda čene države. Preziranje narodnih posebnosti zanesljivo vodi proletarsko partijo v ločitev od stvarnosti in od množic ter neizogibno škoduje stvari socializma ; dočim nasprotno, če se pretirava pomen vloge teh specifičnih pogojev in se zapustijo splošna načela marksizma-leninizma v zvezi s socialistično revolucijo in socialistično izgradnjo z izgovorom narodnih posebnosti, se tudi tako neizbežno škoduje stvari socializma. Udeleženci konference smatrajo za potrebno boriti se istočasno proti obema tendencama. Komunistične in delavske parli je se morajo odločno držati takšne smeri, ki naj združuje splošna načela marksizma-leni-nizma in konkretno izkušnjo revolucije v deželi, uporabljati morajo na ustvarjalen način splošne zakone revolucije in socialistične izgradnje na podlagi konkretnih pogojev svojih dežel, učiti se morajo druga od druge in si izmenjavati izkušnje. Ustvarjalna uporaba splošnih zakonov socialistične izgradnje, preizkušene v praktičnem delovanju, različnost oblik in metod izgradnje socializma predstavljajo kolektivni doprinos teori j i marksizma-leninizma. Revizionizem upai )°rbi. \ skih partij. ...______________ dogmatizem v delavskem in l rnost* munističnem gibanju imata daj, kot v preteklosti, me< rodni značaj. Dogmatizem in sektaštvo 1 °noP° virata razvoj marksistično-le* a tekm j Terese eS f in °lj svo 'ki in r‘tv<; n )bj kg Intere dtejšer nistične teorije in njeno ust1 rjalno uporabo v konkretfl' spremenljivih pogojih, zavira. proučevanje določenega polož"“wl ja z neprimernimi citati in f1 zaini ter oddaljujeta partijo množic. Partija, ki je zaprta svoje sektaštvo in ločena ljudskih množic, ne more v benem primeru voditi k zrna stvar delavskega razreda. Medtem ko obsojajo dogfl1 ližem, komunistične partije nijo, da je v sedanjih pogoj |^esv* glavni sovražnik revizionizmi ali, z drugimi besedami po1 dano, desničarski oportuniz^ pojav buržoazne ideologije, hromi revolucionarno energi delavskega razreda in terja hranitev ali ponovno vzpos* vitev kapitalizma. Toda tu1 dogmatizem in sektaštvo labi predstavljata glavno nevarDti v posameznih etapah razvoja ali one partije. Vsaka komo1’ stična partija določa katera zanjo v danem trenutku naj' čja nevarnost. Po prevzemifc"; oblasti Potrebno je opomniti, da za delavski razred prevzem'fi- nalnih Ksenje ' izdaj Kot , .'vinski začetek revolucije 11 sinili j zaključek. Po prevVdnar(. mu oblasti se postavijo pred ^ i$t soc lavski razred važne naloge 'ovečan uresničenje socialistične PIČ-cializr brazbe in ustvaritev gospod1 > blasti le pa njen skih in tehničnih temeljev '•‘lektua cializma. Istočasno si strmogl* i>jj; Ijena buržoazija vedno priza1* va, da blast; bi prišla ponovno na vpliv buržoazije, n>: 2 'tumulimi ,. ki °litike -e ek: hjektiv ltev, p< »sreda dl pari •valsivi rambo " demi Materializem in idealizem Teoretična podlaga marksizma-leninizma je dialektični materializem. Takšno pojmovanje sveta upošteva splošne zakone razvoja narave, družbe in človeške misli. Uporabno je za preteklost^ sedanjost in prihodnost. Dialektičnemu materializmu se postavljata nasproti metafi-in idealizem. Če pri prou- osnovno mno- ži ka cevanju problemov marksistična politična partija ne izhaja iz dialektike in materializma, izidejo iz tega pojavi pristranosti in subjektivizma, ločitev od prakse in izguba sposobnosti izdelati primerno analizo stvari in pojavov, revizionistične in dogmatične ter politične napake. Uporaba dialektičnega materializma v praktičnem delu, vzgajanje kadrov in širokih množic v duhu marksizma-leni-l nizma, to so sedanje naloge komunističnih in delavskih partij. V sedanji fazi je velike važnosti borba proti oportunističnim strujam delavskega in komuni- žieo kmetov in drugih slojev de- ! stičnega gibanja. lovnih ljudi; odprava kapitalistične lastnine in ustanovitev socialistične lastnine glavnih proizvajalnih sredstev; postopna socialistična preobrazba kmetijstva; skladen razvoj narodnega gospodarstva, usmerjenega v izgradnjo socializma ir* komunizma in dvig življenjske ravni delovnih ljudi; izvedba socialistične revolucije na ideološkem in kulturnem področju ter ustvaritev številne trume intelektualcev predanih delavskemu razredu, delovnemu ljudstvu in stvari socializma ; uničevanje narodnostnega zatiranja in vzpostavitev enakopravnih odnosov bratskega prijateljstva med narodi; obramba pridobitev socializma pred atentati notranjih in zunanjih sovražnikov; solidarnost delavskega razreda vsake dežele z delavskim razredom drugih dežel, proletarski inter-nacionalizem. Marksizem-leninizem zahteva ustvarjalno izvajanje splošnih načel socialistične revolucije in socialistične izgradnje na podlagi konkretnih zgodovinskih pogojev vsake dežele : marksi- zem-leninizem ne dopušča mehaničnega posnemanja politike in taktike komunističnih partij drugih dežel. V. I. Lenin je. večkrat poudaril potrebo po pravilni uporabi temeljinih načel komunizma v skladu s specifičnimi po- Konferenca podčrtuje potrebo po odločni premostitvi revizionizma in dogmatizma v vrstah komunističnih in delav- starelega» in trdi, da je baje ibi gubil sleherni pomen za razsute i družbe. Revizionisti bi hot- lì oblil uničiti revolucionarni ^ ^tičn marksizma, spodkopati zaUl'^ank nje delavskega razreda in zdru lovnega ljudstva v socializmi držav Izražajo se proti zgodovins^ ^*iske potrebam proletarske revolt osne je in diktature proletaria^ Cvičku prehoda od kapitalizem socializem, zanikajo vodi‘p / vlogo marksistično-leninistil; ’ vv partije, zavračajo načela pr> • tarskega internacionalizma, 2ly p( tevajo, da se partije 1 ^ odre<$ temeljnim leninističnim n^ S p0(j iom partijskega ustroja in ^ °dloč; sti demokratičnemu centri r,rUinis stična partija iz revolucionfl*p 'htve organizacije spremeni v nek^ ^Ijišk šno debatno društvo. Vsa izkušnja Ski mednarodni-rež komunističnega gibanja uči» . e sile. rksi^Q v pa: je odločna obramba__________ čno-leninislične enotnosti ko^. nisiičnih in delavskih pa^^iji, brez frakcij in skupin, ki k^.Wner jo to enotnost, potrebno ;^o is sivo za uspešno reševanje "ri° h« log socialistične revolucije 1 .^cioii izgradnje socializma in ko^ V{lri p< nizma. strani delavskega razreda, ka- i g°ji določenega naroda in dolo- Zgodovinske naloge 4. delavskimi partijami sto-Pred komunističnimi in je veliko zgodovinske naloge. Za uresničenje teh nalog je potrebno ne samo združenje teh komunističnih in delavskih partij, marveč tudi združenje vsega delavskega razreda, okrepitev zavezništva med delavskim razredom in kmeti, enotnost vseh delovnih ljudi, vsega naprednega človeštva, enotnost svobodoljubnih in miroljubnih sil vsega sveta. V sedanji dobi je borba za obrambo miru naloga temeljine važnosti po vsem svetu. Komunistične in delavske partije vseh dežel si prizadevajo za uresničenje skupnih akcij v najširšem okviru, s katero koli silo, ki noče vojne. Udeleženci konference izjavljajo, da podpirajo napore vseh dežel, strank, organizacij, gibanj in posameznih oseb, ki mir proti vojni, za ljubno sožitje, za ustvaritev ^ ha(j Sternov kolektivne varnosti ^ Evropi in Aziji, za znižanj6 lr,$nogt borožitve ter prepoved up0^ M in poskusov z jedrskim 0 žjem. u iujnjo Komunistične in delav , Hjejo zvesti branitelji ^ k - sti narodov vseh dežel. Pred ^ 11| partije rodnih demokratičnih rl„. J Jf ■ •eijjfe lavskim razredom, pred nat°i ^ mnogih dežel stoje tudi , ud", , ,1^1 vinske naloge borbe za /lf:žn, neodvisnost, proti koloni«1^ j<,s bor napadom in fevdalnemu )a‘'f ,'^ov V teh deželah se postavlja 1,1 treba po ustvaritvi enotne P tiimperialistične in protifeVt|J,' - j v ne fronte delavcev, kiflc ^ Ntie mestne drobne buržoazij6! -J) eionalne buržoazije in demokratičnih in domolj11 Iji sil. . ,fjii j'»!, za Številna dejstva doka%kr. (Nadaljevanje na 3. Oblik kapi buržoazije in njihovih intek tualcev ostaja velik. Da se * i nje„ loči, «kdo bo imel nadobla-* 'arksist — kapitalizem ali socializem zeliti je zato potrebni) precej do^ >lucijo doba. Prisotnost buržoazni čenj vpliva predstavlja notranji lladv revizionizma, dočim je pri'1' 'Zretla imperializma, kadar pred ri" »Jtialni klonimo, njegov zunanji vir- V se(i Sodobni revizionizem sk1" »pitali; obrekovati veliki nauk mark h razr zma-leninizma, smatra ga za 6,1 Ednini teme ;?>n° 1 '»•cije. Vse „ '»nočjo •»v, oja V knie Njih O,,0pol , ,teakc N S( social Na NNi r ». Mi 448tinpi »ko », '"‘■ra S in novembra 1957 DÈLO Stran 3 Zaključna izjava .(Nadaljevanje , 2. strani) '3 kolikor večja in močnejša e enotnost raznih domoljubnin 1 demokratičnih sil, toliko več 6 upanja v zmago v splošni ji orbi. V borbi proti vojni necton osti in za svoje življenjske ( j Uerese obračajo delavski raz-ed in ljudske množice vedno olj svoje akcije proti velikim j Monopolističnim skupinam kartala, ki so glavni odgovorni istv a tekmo v oboroževanju, začetki in izvajalci načrtov za pri-•rJravo nove svetovne vojne, trd-^ .'uva agresije in reakcije. Objektivni v zrD^ ogO i>Ogojl Interesi fn politika te pešči-monopolov so v vedno od-^ 'itejšem nasprotju ne samo z 'teresi delavskega razreda, ilze ':i rvr’' tudi z interesi vseh o-alih slojev kapitalistične druž-liae,i: kmetov’ intelektualcev, ma-1 in srednje mestne buržoazije. ergj teh kapitalističnih deželah, ogjlio podvreči, in v tistih deže-ki trpijo zaradi ameriške lajj) °iitike gospodarske in politi-/e ekspanzije, se ustvarjajo . | kjektivni predpogoji za zdru-* /tev, pod vodstvom delavskega 'Zreda in njegovih revolucionar-partij, najširših slojev pre-'valstva v borbi za mir, za o-'ambo narodne neodvisnosti ^ demokratičnih svoboščin, za ì |J !°°ljšanje življenjskih pogojev * dovnih ljudi, za izvedbo rafalnih agrarnih reform, Ksenje nadoblasti monopolov, ' izdajajo nacionalne interese. da Kot posledica globokih zgo-;nl /'vinskih sprememb in radije a'nih premikov odnosov sil na re ?|ednaro(lnem pozorišču v ko-l$t socializma, kot posledica ?e °Večanja privlačne sile ideje P1 ^-ializma med delavskim raz-)0 ^dom, delovnimi kmeti in in-*v ^ bktualci, se ustvarjajo ugoden /jii pogoji za zmago sociali tona. na j Oblike prehoda raznih dežel | kapitalizma v socializem so *e . fko različne. Delavski razred ie njegov napredni odred ^tksistično-leninistična partija ‘rrl želita izvesti socialistično re-ficijo na miren način. Ures-211 ycenje te možnosti bi bilo v I1 ^adn z interesi delavskega **. ®rèda in vsega ljudstva, z na-nJpnalnimi interesi dežele. ir* J V sedanjih razmerah v vrsti sKu Vitalističnih držav ima delav-ar>p razred na čelu s svojim na-a ^ ^dnim odredom možnost, da ije 'il * temelju delavske in ljudske •afonie in z morebitnimi drugi-h°l | 1 oblikami sporazumevanja in d11 °btičnega sodelovanja raznih atfpj *ank in družbenih organiza-n J združi večino ljudstva, osvo-državno oblast brez držav-^toske vojne in zagotovi pre-oW\ osnovnih proizvajalnih sredah v roke ljudstva. DJi* .dil"' stil J IW*' iskffi ,lO //( •ež* / S II ! 9 :ra! oH». ek** l\ jii<#i "si4 :oA' >ad ki ja' ; e .o 0' ;V j* k. 0<* ‘i a<-ii at" & -0d" ,, ;1> icl" !V| r«? $ ecina parlamentu podporo večine ljudstva in 'dločnim nasprotovanjem o-V "nunističrtim elementom, ki tie znajo odreči politiki po-'ritve s kapitalisti in velikimi "djiškimi posestniki, ima de-Vski razred možnost, da po-rcakcionarne in protiljud-sile, si pribori čvrsto veči-v parlamentu, spremeni parnem iz orodja, ki služi bur-''riji, v orodje, ki bo služilo ^'vnemu ljudstvu, da razvije "ko izvenparlamentarno mno-. "o borbo, da razbije odpor akeionarnih sil ter tako tifi potrebne pogoje za miro-’«o izvedbo socialistične re- Vije. ^ sp to je mogoče doseči le s "'hočjo širokega, nenehnega l ■ ?*o.ooo Dob é cij k fu r ki e p< Spgo d Sli fi. bo *v|l kf.viiej st Afovok 'Ga v s° se Nstu ktičnil -li Vstopi Po , Podpis ^es diti možnost izpopolnjeV ^ J razvoja. V ta namen bo v « url > zbor slovenskega Foto» 4. decembra ob 20. Roma 15, II. ustanovo naslednjim dnevnim re d ot“- kratko poročilo Pr*PraV/jl, odbora, 2. odobritev Pra^ izvolitev odbora. Vablje vsi ljubitelji fotografija es< Poli stra . Podj "»«kih Predet,