50. številka. Maribor, due 25. junija 1915. Letnik VIL Naročnina listu : — Celo leto . . K12-— Pol leta . . „ 6 — Četrt leta . . „ 3'— Mesečno . . „ 1’— Zunaj Avstrije : == Celo leto • • K 17'— Posamezne številke 10 vinarjev. Ins er ati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniSlvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. i\X m-\11 ! .nas 1 t ’"""."S zv^r,r. as Neodvisen političen lisi zn slovensko ljudstvo, Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Beg Galici j e. Zavezniški armadi na južno-izhodni strani Lvova prekoračili Dnjestr. — Naši zavzeli mesta Mikolajow, Zydaczow, Ostrowiec in Sandomierz. — Rusi se umikajo tudi ob Sanu in Visli. — Reka Bug — nova ruska obrambna črta. — Rusi se izseljujejo iz Varšave. — Italijanski napadi na celi črti odbiti. — Velike italijanske izgube pri Plavah. fivstFijsho-puslio bojišče. Lvov! Lvov je.od dne 22. junija zopet v naši posesti! Ta dogodek napolnjuje 'Avstrijo ne samo z veseljem in ponosom, ampak z velikim zaupanjem tudi za bodoče dni. Mi vemo, da branitev naše domovine počiva v dobrih rokah. Začetkom vojske smo bili majhni nasproti sovražnikovi premoči. Vodstvo naše hrabre armade nam je reklo, zaupajte in počakajte! "Mi smo u-bogali in videli smo čudeže. Naši poveljniki so krhali nasprotno armado z neprestanimi boji, Najhuiše je bilo v Karpatih. Na drugi strani so skrbeli1, da dobimo vsaj v tehničnem oziru premoč. In tabo se je zgodilo, da, kar nam je manjkalo na številu oseb, to smo nadomestili s šftevilom topov. Naši junaki in. naši topovi kljubujejo sedaj uspešno ruski premoči in hitijo od zmage do zmage. Tudi' Lvov je sad! tega vojevalnega načina. V vojaškem oziru pomeni posest Lvova samo, da imamo tudi važno lvovsko železniško križališče v rokah. Toda mnogo več vredna je osvoboditev Lvova za razpoloženje med nami,, našimi nasprotniki in nevtralci. Padec Lvova je med nami izbrisal vso potrtost in žalost, ki smo jo čutili, kadarkoli so se morali naši sinovi, umikati ruski premoči. Povečal je naše zar upanje v spretno vodstvo nadvojvode Friderika, Evgena m Konrad-Hecendoria, utrdil tudi naše zaupanje v zmožnost naših poveljujočih generalov. Navdušeni’ smo in pripravljeni tudi za nadaljni odpor. Na nasprotnike upliva padec Lvova uničujoče. Najbolj menda na Italijo. Mislila je, da smo že pri koncu in da je treba še samo njenega sunka, in zdrobljeni smo v prah. Sedaj pa stojimo tukaj v sijajni moči kakor še nikdar v celi svetovni, vojski. Verolom-nioa trepeta sedaj v strahu, kaj bo, ko se vsa sila našega meča obrne proti njej. In ne bo dolgo, ko se bo to zgodilo, ko bodo naiše čete z razvifmi zastavami korakale po italijanskih tleh, da osvobodijo grobove naših dedov in očetov, ki leže pri Novari, Ku-stocu in Sollerinu, Trdno upamo, da bodo ti grobovi zopet v naši domovini, da se ne ho treba voziti čez državno mejo, kadar jih bomo hodili gojit . . . Malo nevtralcev je še, ki pridejo za nas v poštev, a za te je padec Lvova odločilnega pomena, Že čitamo, da je Rumunija začela odpošiljati rezervo do. mo v. Bolgarija se nas bo tesneje oklenila in tudi za Srbijo in Grčijo dogodki v Galiciji ne bodo ostali brez upliva. Hvala Bbgu, ki nam je podelil to zmago, hvala, poveljnikom in vojaštvu, ki so nam jo z umom in hrabrosti o izvojevali ! Avstrijska uradna poročila. Uradno se razglaša: Dne 21. junija. Zavezniške čete so prodrle v zasledovanju do pred Zolkiew blizu Lvova in južno tega mesta do potolč Szczerek. Povsodi napadamo ruske sile, ki stoje na tej črti. Pri Mikolajovu in pri Zydaczowu se drži sovražnik ob Dnjestru. Cete armade Pflanzer so zavrnile ljute ruske napaidie južno-zaihodno od Potokzloty pri Zaleszezy-kih ter v besarabskem obmejnem ozemlju; sovražnik je imel zopet zelo težke izgube. Sicer je položaj na severoizhodu nespremenjen. Dne 22. junija. Prvo poročilo: Boji okrog Lvova se nadaljujejo. Naše čete so včeraj predrle rusko obrambno postojanko na južni strani Lvova n!a prostoru zahodno od Trnjevega, in se polastile na več mestih prehodov čez potok Szo-rek., Po hudih bojih, v katerih so se domobranci iz Dunaja posebno hrabro borili, so prišle posamezne utrdbe n,a zahodni in severo-zahodni strani od Lvova v našo pblajst. Nemške Čete so zavzele z naskokom višine zar hodno od Kuli kowa in so odbile pod zelo težkimi izgubami vse ruske napade. 'Južno od Dnjestra je splošni položaj nespremenjen. Tudi včeraj so povsod odbile čete generala Pflanzerja ruske napade, pri čemur je imel sovražnik velike izgube. Ob reki Tanew in na Poljskem se položaj ni nič spremenil. Drugo poročilo: Naša druga armada je danes po težkih bojih zasedla Lvov. Dne 23. junija. Severno-zahodna ?n zahodna bojna Črta lvovskega pasu je bila ob ruski obrambni postojanki Zolkiew—Mikolajow zasedena od močnih ruskih čet. Ob 5. uri zjutraj due 22. junija so dunajski domobranci zavzeli z naskokom utrdbo Rzezno ob cesti Janow— Pvov. Od severo-zahoda so prodirale v tem času naše čete čez višine izhodno od potoka Mlynovka in so z naiskokom zavzele nekaj okopov pred utrjeno višino Lysa Goro. V teku predpoldneva so bile y nadaljnem prodiranju proti mestu v krvavem boju zavzete ostale utrdbe in utrjene naprave na severo-zahodni in na zahodni bojni črt?. Na ta način je bila ruska bojna črta vnovič prebita in sovražnik, ki je imel zopet težke izgube, je bil prisiljèn, se umakniti. V zasledovanju so predrle naše cete notri do višin izhodno in severo-izhodno od mesta in so prekoračile južno od mesta Lvov cesto, ki pelje v 'Mikolajow. Navdušenje prebivalstva je bilo velikansko, ko je general konjenice Bökni-Ermolli ob 4. uri popoldne ukorakal s četami druge armade v mesto Lvov. Tudi pri Zolkiewu in izhodno od Ravaruske se Rusi umikajo. Posamezni sunki sovražnika ob reki Tanew so bili odbiti. Danes ponoči se je začel sovražnik še nadalje umikati med Slanom in Vislo, kakor tudi na gorskem ozemlju pri K i e 1 c a h, povsod zasledovan od zavezniških čet. i Ob reki Dnjestr je splošni položaj nespremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höier, podmaršal. Nadvojvoda Friderik pruski feldmaršal. Nemški cesar Viljem je dne 22. junija na,večer, ko je došlo poročilo o zopetnem zasedenju Lvova, brzojavno čestital našemu armadnemu poveljniku nad- vojvodi Frideriku in ga imenoval za pruskega felčt-maršala. Mackensen — generalfeldmaršal. Berolinski list Lokalanzeiger“ poroča, da je izvedel iz zanesljivega vira, da je generalni polkovnik Mackensen imenovan za generalleldauaršala. Zavzetje Lvova — krona Hötzendorlovib načrtov. Berolinski listi označujejo zavzetje Lvova za politično kronanje duhovito-strategjenega načrta, ki ga je izdelal načelnik našega generalnega Štaba, hajron Conrad-Hötzendorf, pri čemur ga je podpiral s svojo globoko vojaško-politično vedo načelnik nemškega generalnega štaba pl. Falkenhayn. Načrte sta oba izborna vojskovodja zavezniških čet, nadvojvoda Friderik in general Mackensen s svojim skupnim delovanjem izpeljala tako slavepolno, kakor še svet dose-daj ni doživel kaj takega- Zmagovalec pri Lvovu« V Avstriji vlada izredno veselje, da so avstrijske čete, katerim poveljuje naš general pl, Böhm-Ermolli, zavzele glavno gališ-ko mesto Lvov. Podmaršalu, Böhm-Ermolliju je bila sreča tako mii,a, da je presekal z junaškimi svojimi četami zadnjo rusko brambno črto pred Lvovom, namreč črto ob reki Wereszyci in je od juga vkorakal v Lvov. Eduard pl.. Ermolli je bil dne 21. februarja 1856 rojen kot sin avstrijskega stotnika v Jakimi na Gor_ njem Italijanskem, ki je š'e tedaj spadalo pod Avstri-;o. Vojaško izobrazbo je dobil v vojaški akademiji v; Dunaskem Novem Mestu. Najprvo je bilprideljen ka-valeriji, odkoder so ga po dovršeni vojni šoli prideli-li generalnemu štabu. L. 1884 je bil Böhm-Ermolli i-menovan za stotnika generalnega štaba in je bil pri-deljen '10. kornemu poveljstvu v Brnu. L. 1891 so ga prideiili tedanjemu glavnemu kavalerijskemu nadzorniku, podmaršalu. pl. Genningen-Guttenbergu. Kmalu nato je bil povzdignjen za majorja in L 1894 za podpolkovnika v generalnem štabu, L. 1896 so mu poverili poveljstvo ulanskega polka št. 3. Leto pozneje je že postal polkovnik,. Kot tak je bil 1. 1902 imenovan za poveljnika 16. kavalorijske brigade v Požunu, L. 1903 je bil povzdignjen v generalnega majorja in je poveljeval začetkom leta 1905 kavaierijski diviziji v Krakovu, kjer je bil 1, 1907 imenovan za podmaršala. L. 1909 je bil prestavljen k 12. infanterijski diviziji. Od novembra, 1911 je bil Bßhmi-Er molli poveljnik 1. armadnega zbora v Krakovu. Mesca maja 1913 ga je cesar imenoval za generala kavalerije.'General Böhm-Ermolli je poveljnik naše druge armade na severnem bojišču. Mesca novembra 1914 mu je cesar podelil veliki križ Leopoldovega reda z vojnim okraskom in obenem je dobil tudi železni kziž prvega in drugega razreda, Armada generala Böhm-Ermollija je stala jeseni 1914 na R,usko-Poljskem ob strani nemške armade generala "Woyrscha, General Böhm-Ermolli je tedaj s svojo armado zabranit, da se ni ruska armada kot povodenj razlila v prusko Šlezr/,o. Kot zid trdno so stale tedaj avstrijske Böhm-Ermollijeve čete in so Rusom zastavile pot proti Berolinu. Pozneje se je ta armada samostojno borila v Karpatih v dolinah rek Laborce in Unga. Ko so bili Rusi y zahodni Galiciji poraženi, je Böhm-Ermolli s svojo armado prekoračil Karpate in je z drugimi avstrijskimi armadami vred začel v Galiciji ofenzivno prodirati proti Rusom. General Böhm-Ermolli je pri svojem neprestanem prodiranju najprvo zavzel StarLSambor in Sambor, dne ■>. junija pa so njegove čete z naskokom zavzele mesto Starzawa izhodno od Przemysla. Kaj bo po padcu Lvova? „Pester Lloyd“ piše: Rusi up^ajo, da bodo zavezniške čete čim izčiste Galicijo, smatrale svojo nalogo za dovršeno. Nemčija da bo potem vrgla svoje čete na zapad ter prepustila izhodno fronto Avstriji, ki da se morala zopet zadovoljiti z defenzivo. To je ruska pobožna želja. Raizumemo, da želi Rusija, naj bi zaveznika svojo ofenzivo ustavila neposredno predno sta dosegla glavni končni cilj. Nadaljevanje zavezniškje ofenzive lahko podere sovražnika, ki se brani s svojimi zadnjimi silami, z razmeroma malim naporom popolnoma na tla. Ako bi tega ugodnega položaja ne izrabili jdo skrajnosti, potem bi se vojna z Rusijo zopet do neskončnosti zavleikla. A čim preje jo končamo z odločnim nadaljevanjem naše akcije, tem preje bomo končali tudi boj na zapadu. Ako pravijo Rus?, da se bodo umaknili do Moskve, dobro. Naša zmagovita volja jim bo diktirala zakon, po katerem se bodo morali ravnati. Ob Tanewu in v Besarabiji so naše čete že na ruskih tleh, danes teden bodo pa že nekoliko dalje v ozemlju svete ruske države. Ruska uprava se seli iz Galicije. Iz Kodanja se dne '21. junija poroča: Ruska civilna uprava za Galicijo, ki je bila dne 6. junija — po našem koledarju — prestavljena v Brody, se je dne 19. junija, kakor se poroča iz Petrograda, preselila v mesto Ostrog v Rusiji. (Ostrog je okrožno mesto v guberniji Volhinija ob gališki meji.) Ruske oblasti zapuščajo izhodno Galicijo. Berolinski listi poročajo, da so začele vse ruske oblasti zapuščati okraje, ki leže izhodno od Lvova- Tudi Brody so že zapustile vse ruske upravne oblasti. skih izstrelkov, na polovico od težke, na polovico ori poljske artilerije. Naboji iz pušk ne igrajo v sedanji vojni posebne uloge. Infanterija ne pride naprej, dokler ni artilerija opravila svojega dela. Učinek 42: cm možnarjev je strahovit in so avstrijski možnarji še nevarnejši kakor nemški. Novi izstrelec je 1250 kg težak in napravi 7 km dolg polet. Predno razpoči, se zaleti G m globoko v zemljo. Učinek je tate strahoten, da tisti, kdor ni ranjen, vsled moralične potrtosti več dni ni za nobeno rabo. Učinek 42 cm možnarjev. Iz Curiha se poroča dne 23. junija: „Ruskoje Slovo“ je dobilo iz Lvovfa nekaj dni predno je prešlo mesto zopet Avstrijcem v roke, sledeče brzojavno poročilo svojega posebnega poročevalca: Nemški 42 cm možnarji in avstrorOgrske 42 cm havbice so v prostoru okrog Lvova ruske postojanke in utrdbe silno opustošile. Ako je udarila krogla 42 cm topa ali 42 cm havbice v zemljo ali rusfko utrjeno postojanko, tedaj v okrožju 150 m ni ostala nobena stvar pri življenju. Na daljavo 500 m otrpne vsak človek ali pa Ostane vsaj za delj časa nezavesten. Mnogi so vsled groznega in silnega poka in zračnega pritiska sploh mrtvi. Poleg tega pa spravijo taki streli rusko vojaštvo v veliko zmešnjavo. Velika zmedenost in potrtost povzroči, da se ruske čete začnejo kar blazno umikati, če pade več takih težkih krogel med nje. 2&jun?}a 191.V. Ruska obrambna črta — reka Bug. Milanski list „Secolo“ piše: Rusi utrjujejo zdaj svojo novo obrambno črto ob reki Bug, ker smatrajo za mogoče, da bodo avstrijsko-nemške čete sedaj po padcu Lvova prodirale proti Varšavi. Trdnjava Chotin — ključ Besarabije. Rumunska lista „Universul“, in „Adeverul“ poročata, da prodirajo avstrijske čete neprestano v Besarabijo. Ruske čete se zbirajo okrog trdnjave Chotin. Neki avstrijski zrakoplovec je vrgel te dni več bomb na ruske postojanke na južno-izhodni strani te trdnjave. Bombe so uničile veliko rusko skladišče za artilerijsko municijo. V zadnjem času so Rusi baje zelo utrdili trdnjavo Chotin. Rumunsiki vojaški krogi so mnenja, da bodo Rusi napeli vse svoje sile, da obdržijo v svoji oblasti to močno ruško trdnjavo, ki je ključ Besarabije. General Ruskij — naslednik Nikolajeviča. Petrograjski listi pišejo, da se splošno smatra, da bo postal general Ruskij v najkrajšem času naslednik ruskega vrhovnega poveljnika Nikolajeviča. General Ruskij je došel v Petrograd;, kjer ga je sprejel v avdijenci ruski par Nikolaj. Prebivalstvo zapušča Varšavo. H -!5«P111| Iz Petrograda se poroča: Dne 21. junija je začelo nevojaško prebivalstvo zapuščati Varšavo. Na povelje ruskega vrhovnega poveljnika* Nikolaj Nikolajeviča naznanja policijski predsednik vi,Varšavi, da smejo ostati v Varšavi le sa*mo državni uradniki, — nadalje vojaške osebe in osebe vojne uprave. Za sedaj bo čez 100.000 nevojaških oseb odstranjenih iz mesta. Ruski car , o vojski. Poročila iz Galicije in Albanije vzbujajo, v R?’ mu med ljudstvom nemalo razburjenje. List „Secolo“ prinaša poročilo svojéga posebnega ruskega dopisnika, ki je došel v Bukarešto. Dopisnik piše : Gaj* se je izjavil napram italijanskemu poslaniku v Berolinu. da bo Rusija vzdržala ter pričakuje od Italije-, da bo z a s e d la Trst (v k|aterem je blizu 100.000: Slovencev.!). Rusom je nemogoče poprej začeti z napa--etilnim prodiranjem, dokler ne dobijo več streliva, kaj- pa se bo zgodilo šele mesca julija. Rusi morajo Lvov izprazniti, ker Rusija tekom devet meseey, kar je v posesti Lvova, ni mogla mesta zavarovati z dovolj močnimi utrdbami. General Radko Dimitriew je odstavljen in je v nemilosti. Napadi na Dardanele, ki sta jih izvršili Francija in Anglija, so se posebno pri utrdbah Sabahr-Eddin p o n e s r e-č i 1 i, ker so se ruske čete, ki so bile zbr,ane v Se-bastopolu in so bile namenjene za boje ob Bosporu, morale poslati v Galicijo. Tudi na Rusko-Poljskem je položaj za rusko armado zelo neugoden, tako da je tudi tam rusko napadalno prodiranje sedaj nemogoče, (Vojni minister Snhomlinov bo odstopil. Na njegovo mesto pride general Kuropatkin. Kljub vsem ne-uspehopi na bojišču je še ruska mirovna stranka v ruski politiki brez upliva. delavstvom radii vedno večje- draginje'dan zal dnevom bolj vre. Med kniječkims prebivalstvom in vojaštvom, ki pripada kmečkemu stanu,, se opaža dan za dnevom, rastoče razpoloženje za to, ‘da se naj zemlja velepo-sestev razdeli med ljudstvo,. Vse to pa hoče vlada ne-kako prikriti s tem, da se organizira:: preganjanje- jiu-dov. Poleg tega se j udje v velikem številu iztiravajo z vojnega ozemlja. Ukrajinsko gibanje Rusija s silo zatira. Noben narod v ruski državi: ni sedaj i tako. podvržen raznim šikanam, kakor ravno: Ukrajinci. ITa pritisk pa vzbuja le razburjenje med nabodom in povzdiguje narodno zavest med Ukrajinci. Švicarski list o ruskih osvoboditeljih. Francozom prijazni list „Tribune de Geneve" preiskuje v svoji številki od dne 16. junija vzroke ruskega poraza vi Galiciji. V svojih izvajanjih je pa prišel piankar eto trpkega priznanja, da je neusmiljen,a ofenziva generala Mackensena, kplikor je ta pokazal svojo strategično premoč, povzročila ruski poraz. Imenovani list ne pripisuje glavne krivde na tem porazu več olepšanim porazom ruskih čet in pomanjkanju streliva, ampak zgrešani politiki napram Poljakom in Ukrajincem. Ob začetku vojske je Rusija naznanjala svetu, da je radi tega zagrhtbila za orožje, da osvobodi tlačene slovanske narode. In zaradi tega so, po mnenju tega lista, tudi vsi slovanski narodi z veseljem sledili ruskemu vzgledu. V Galiciji, tako prav?- list „Tribune de Geneve,“, so se zgodili velila pogreški, „V izhodni Galiciji so prišli Ukrajinci do žalostnih izkustev in so glede svojih „osvoboditeljev“ prišli do popolnoma drugega prepričanja.“ bojišče. Velik plen. Odkar so naše čete v Galiciji ob Dunajcu prebile rusko fronto (od 2, mlaja do 15.. junija), znaša plen, ki je padel našim armadam v roke, kakor poroča list „Bayrische Staatszeitung“, 444.600 ujetih Rusov, od teh samo v Galiciji 392.100 mož, 330 topov, od teh v* Galiciji 304< strojnih pušk 871, od teh v Galiciji 763. Skupno število ujetih Rusov znaša v Nemčiji in Avstriji do 16. junija 1,273,000. Kako je v Rusiji? Jekleni valjarji — novo orožje. Listu „Daily News“ se poroča ?z Petrograda: Na skrajnem levem krilu nemške bojne črte, v provincah ob Baltiškem morju, se je opazilo, da zbirajo Nemci zelo številne čete. Na to bojno črto spravljajo tudi težko artilerijo. Tudi ob reki Bzuri in pred Varšavo se je dognalo, da delajo Nemci take predpriprave, iz katerih se da sklepati, da je pričakovati zopet novega napadalnega prodirja Nemcev. Nemci se poslužujejo na tem ozemlju neke nove vrste orožja — prednje nemške napadalne kolone so opremljene z velikimi valjarji iz jekla. Iz teh valjarjev švigne meter dolg plamen, ki takoj raztopi bodeče žičnate ograje. Uspeh naše artilerije. Vojaški zdravnik pri ruskem generalnem štabu Lesgwissen, ki je obiskal gališka bojišča, pravi, 'da je sedem osmink vseh ranjencev zadetih od artilerij- Sofijski dopisnik lista „Ukrainische Nachrichten“ je govoril z osebo, ki se je ravnokar vrnila iz Rusije. V temnih barvah je dotična oseba slikala sedanje brezupne razmere v carevini, kakor tudi razburjenje, katero postaja radi nesrečnega vodstva vojske vedno večje. V Rusiji zelo pomanjkuje čaistnikov. Poleg visokih generalov razpolaga ruska armada e-ddno le še z večjim številom neizkušenih, svežeizvež-banih praporščakov. Tovarne za strelivo in orožje niso v stanu, da bi le približno ali deloma zadostile vedno večjim potrebam ruske armade. Carski dvor v Petrogradu (posebno veliki knez Ciril) in del ruske vlade silita na to, da bi Rusija sklenila z Avstrijo in Nemčijo poseben mir, katerega ti krogi smatrajo kot edino sredstvo zoper pretečo revolucijo. Drugi del vlade je zopet za nadaljevanje vojske in si mnogo o-beta od sestave novega koalicijskega ministrstva. V tem ministrstvu bi dobili sedeže tudi moskovski liberalci, kateri so po svoji večini za vojsko. Krogi ruskega izobraženstva so se že nlajvfeličali vojske; njih razpoloženje je postalo tiho in čmerno. Med ruskim Dogodki na italijanskem kojišen. Dne 21. junija. V noči na 20. junija so zopet okbile naše čete pri Plavah dva italijanska napada. Tukaj je prišel: italijanski častnik z belo zastavo v spremstvu trobentača pred našo, postojanko, da bi izročil prošnjo, svojega brigadnoga, poveljnika. Ker se pa stotnik in njegov spremljevalec nista mogla izkazati s pismenim, pooblastilom, da sta odposlanca, so ju prijeli in sta sedaj vojna ujetnika,. Na ozemlju severno-zahodno od Krha- smo zapodili sovražnika iz postojanke na sedlu, pri čemur so je honvedni pešpolk iz Debročina na Ogrskem posebno odlikovah V . boj je uspešno posegla naša težka artilerija. Ob koroški meji in sicer na ozemlju izhodno od pi elaza Plöcken je sovražnik tudi tokrat, kakor vselej, napadal brezuspešno. Na tirolskem obmejnem ozemlju se ni pripetilo nič bistvenega. Ogenj težke italijanske artilerije na naše utrdbe je brez vsakega učinka. Dne 19. junija je avstrijska torpedna ladja uspešno obstreljevala pristaniške napra/ve mesta Monopoli (leži na izhodni italijanski morski obal? ‘ med mestoma Bari in Brindisi), bombe naših avstrijskih zrakoplovov so pa poškodotvale kolodvore med Bari in Brindisi. Dne 22. junija. Uradno se razglaša: Pri Plavali je bilo zopet odbitih nekaj sovražnih napadov. Italijanski zrakoplovec je brezuspešno metal bombe pri Gorici. Na vseh bojnih črtah potrati sovražnik izredno veliko topovskega streliva, sicer se pa obnaša brezdelno. Dne 28. junija. V prvem mescu vojne, ki je sedaj potekel, niso dosegli Italijani nobenega uspeha.. Naše čete imajo tudi sedaj, ka'kor y pričetku vojske, v svoji oblasti vse postojanke ob meji ali v bližini meje. Na bojni črti ob reki Soči, na utrjenem ozemlju Boveo—Nabor-jet, na grebenih Karnskih alp in na vseh tirolskih črtah so bili odbiti vsi sovražni napadalni sunki, pri čemur so imeli Italijani prav težke izgube. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer, podmaršal. * • « Velike italijanske izgube pri Plavah. Kakor se iz Geneve poroča, so bile italijanske izgube v bitki pri Plajvah dosedaj zelo velike. Tudi na drugih točkah bojišča so imeli Italijani izredno težke izgube. V preteklem tednu je vozilo samo skozi mesto Verona 62 vlakov z ranjenci. Gorica. Vojni poročevalec lista „(Neues Wiener Journal“ «i je ogledal dne 22. junija ironto zapadno od Gorice. 'Mesto se naiiaja v miru. Italijani so najbrže uvideli brezplodnost svojega početja, da naše fronte ne morejo predreti. Napajd njihovih brigad Re in Pistola je bil vkljub malošitevilnosti naših čet v času od dne 27. maja do dne 11. junija odbit. Izgube Italijar nov so strašne, Južno bojišče je za naše čete nekak 'kraj počitka. V naprednejših strelskih jarkih vlada veselo zaupanje. Brezuspešnost italijanskih napadov ob JSoèi. Vojni poročevalec lista „Zeit“ poroča: Idoč iz "Trsta sem obiskal z malo skupino vojnega poročeval-nega stana našo Ironto ob Soči. Splošni vtis, ki ga je napravila na nas, je najugodnejši. Na celi fronti niso naše postojanke po laških napadih niti najedanje omajane. Vkljub temu, da Italijani pogosto napadajo z veliko premočjo, se vtis te premoči komaj opaža. Veliko prednost našim četam ne nudi samo ugoden teren, marveč tudi to, ker so najvajene na vojsko in pa dosedanje izkušnje; poseh/no kar so naši vojaki izkusili v gorski vojski, to sedaj ob Soči pridno upodabljajo. V umetnosti, maskirati postojanke in jih z vsemi sredstvi ojačevati, so pravi mojstri. Sovražna artilerija je prav dobra. Naši vojaki, ki so si pod močno ofenzivo vse kaj drugega predstavljali, so najboljše volje, posebno ker so življenjske razmere na južnem bojišču veliko prijetnejše kot v Galiciji in se dovoz vrši gladko vkljub zemeljskim težkočam. Ponesrečeni naskoki ob Soči. „(Anzeiger“ poroča: Od Soče prihajjajo za Italijo žalostni glasovi. En dian so Italijani devetkrat naskočili, toda le malo se jih je vrnilo — cele gore mrtvih leže pred italijanskimi postojankami. Celo italijansko „prodiranje“ se o-meji na ponesrečene naskoke, ki se vrstijo z boječim bližanjem. V armadi zadaj za fronto se kažejo že znaki velikega razočaranja. „Dalmatinci gotovi zmage.“ — Italijani brez glave. Vojni poročevalec „Neue Freie Presse“ brzoja-vlja dne 22. junija: Danes sem šel iz Gorice obiskat naše postojanke zahodno od Soče. Dalmatinske čete kažejo tu povsod nepreseglji-vo zaupanje v zmiago. Trije dosedanji, strašno siloviti napadi sovražne pehote so bili odbiti z ogromnimi izgubami za sovražnika, Mnogo njegovih mrličev leži še nepokopanih pred žičnimi ovirami. Način hoja Italijanov slikajo tu splošno kakor brez glave, njihovim napadom manjka vojne prožnosti in vstrajnosti. Vsi pravijo, da na tem mestu Lahi naše fronte ne bodo predrli. Alkohol in zahrbtnost med italijanskim vojaštvom. Tz vojnega časnikarskega stana se dne 23. junija med drugim poroča: V bojih pri Plavah so se .morale naše čete boriti s pijanimi Italijani. Mnogi u-jetniki 38. italijanskega pešpolka so namreč bili od žganja močno omamljeni. V vojaških steklenicah se je •še našlo ostanke žganja. V svojem divjem sovraštvu do Avstrijcev so italijanski vojaki na zverinski način z bajoneti prebodli večje število naših ranjencev, ki so zaostali v težavnem gorskem ozemlju. Verolomni Italijan? bodo s takimi in enakimi čini dosegli, da bo vsak Avstrijec italijansko ime izgovarjal v bodoče z istim zaničevanjem kot nekdaj — turško. Italija ni zadovoljna z balkanskimi državami. Iz Lugana se poroča: Vse italijansko časopisje se mnogo biavi z uradnim poročilom) načelnika italijanskega generalanega štaba, generala Cadorne, v katerem pravi, da so izgube Italijanov težke. Kar se pa tiče stališča balkanskih držav, je italijansko časopisje mnenja, da balkanske države bržčas ne bodo posegle v sedanjo svetovno vojsko in je mnenja,, da bodo ostale neodjenljive in nepristranske vse tiste 'balkanske države, ki so udeležene v Maeedoniji, — List „(Tribuna“ je mnenja, dia npa srbski ministrski predsednik Pašič, da bo posegla v svetovno vojsko le samo Rumunija, ki nima v Maeedoniji nobenih interesov. Toda poročila, ki prihajjajo iz Bukarešte, niso več všeč italijanskemu časopisju. llfÄ Bitka za usodo severne Francije. Po poročilih iz Ba,riza se razvijajo boji na o-zernlju višine Loretto v eno samo |velikansko bitko, v katero so pritegnili orožje vseh vrst, Francozi si prizadevajo s skrajnim naporom vseh svojtti sil zavzeti Neuville. Vse čete se borijo, ne zmeneč se za smrt, s tako nečuveno srditostjo, da ji ni pava v tej vojski. Število francoskih čet, ki se udeležujejo teh bojev, še sicer ni znano, vendar jih je pa veliko, govori se. da je udeleženih 10 armadnih zborov. Tudi Nemci dobivajo v enomer nova ojalčenjtai. Francoski vojaški krogi so mnenja, da je odvisna od izida bitke na p-zemlju višine Loretto usoda severne Francije. Boji se nadaljujejo nepretrgoma. Izgube na obeh straneh so velikanske. Francij i z * japonsko pom* c. Iz Geneve se poroča: Nekateri pariški listi zar htevajo od Anglije, naj doseže, da pride j aponska na pomoč. Za Francijo so napočili sedaj dnevi, ki so tako bridki in težavni, kakor še nikdar poprej, odkar traja vojna. Tri reči so odpovedale: Rusi, Angleži in načrti za izstradanje, Najbridkeje se pa občuti in-dustrijelna slabost Anglije. Patriotizem koroških Slovencev. Deželni predsednik 'dr. grof Lodron-Laterano je potoval minuli teden v spremstvu okrajnega glavarja dr. pl, Jessernigga po Ziljski dolini. Povsod se je zar mogel deželni predsednik prepričati o samozaupanju prebivalstva, ki je z veseljem pripravljeno, ustreči vsem zahtevam v dolini se nahajajočih čet in ki neustrašeno in v zvestem izpolnjevanju svojih dolžnosti doprinaša neobhodno potrebne žrtve, ki jih žab te va. sedanji položaj. Koroški Slovenci se veselijo, da se jim je od te pristojne strani priznalo ono domoljubno čustvo, katero so j?m svoj čaš zlovoljni ljudje hoteli odrekati. — Hrib se omaje in hhaßt, zvestoba Slovencev ostane! V Franciji pol miljena bojazlji v cev. Večina pariških listov objavlja močno pristrižena poročila o sej? francoske zbornice dne 18. junija. Pariški list „iTemps“ označuje sejo, češ, da je nevredna francoskega parlamenta. V seji je prišlo do prav m/učnih dogodkov, Zlasti se mora obžalovati, da je zbornica s kričanjem prisilila generala Pedoyo, ki je hotel ožigosati in postaviti v primerno luč tiste francoske strahopetce, ki se skrivajo doma in nočejo na bojišče, da je moral nehati1 govoriti. „(Temps“ opominja republikance, da morajo ostati neodjenljivi. Ljudstvo vidi te bojazljivce, kojih število znaša čez pol milijona mož in katere bi rad vojni minister Millerand poslal na bojišče. Republikanci morajo postopati zelo previdno, ker prežijo v lastnem taboru nespravljivi sovražniki na ugoden trenutek, da bi strmoglavili ministrstvo. JTiemps“ obljublja, da bode objavil o tej zajclevi več podrobnosti za slučaj, če bi ostal njegov opomin brezuspešen. Vožnja nemškega podmorskega čolna. Iz Wilheliiiliafna v Dardanele, Berolinski listi priobčujejo pogovor dopisnika „Associated Press“, ki ga je imel s poveljnikom nemškega podmorskega čolna „št. 61“, kapitanskim poročnikom Hersingen, ki je dne 15. sept. 1914 potopil angleško križarko „Pathfinder“, potopil nadalje pet anglešikih trgovskih parnikov in mesca maja potopil v bližini Dardanel dve veliki angleški vojni laldji : „Triumpf“ in „(Majestic.“ Heising opisuje vožnjo nemškega podmorskega čolna iz nemškega pristanišča Wilhelmshafna v Dardanele sledeče: Domače pristanišče smo zapustili dne 25. aprila in smo pripluli pred Dardanele dne 25.. majnifca. Ko smo pripluli v morsko ožino Gibraltar, nismo srečali nobene anglešike vojne la,djo, kljub temu da smo plul? večinoma na morski gladini. V bližini Gibraltarja smo zapazili veliko angleško torpedno rušilko, toda pluli smo po noči in v prvih jutranjih urah na morski površini tajkorekoč mimo sovražne ladje. Ko smo bili od Gibraltarja že nekoliko oddaljeni, so nas še le opazili Angleži, toda naš podmorski čoln se je skril takoj pod vodo in utekli smo. Slično se nam je godilo v bližini francoskega vojnega pristanišča Bicerfa. Ko smo pripluli v Egejsko morje, smo pričeli takoj z delom in smo dne 25. maja zjutraj potopili angleško vojno lacljo „Triumph.“ Neka angleška torpedna rušil.ka je odplula ravno nad nami. Slišali smo prav razločno ropot propelerja sovra’ žne rušilke. Dne 27. majnika smo zagledali angleško vojno ladjo „Majestic“ prav blizu obrežja. S perisko- j oom sem videl, kako je posadka ladje ravnokar zav- | živela opoldansko kosilo. Premišljal sem nekoliko časa, ali bi ne pustil moštvu „iMajestiea“ toliko časa, da bi moglo zavžiti opoldansko kosilo, toda, rekel sem samemu sebi, da me veže 'dolžnost, da takoj oddam strele iz torpeda. Okrog vojne ladje „Majestic“ je bilo deset prevoznih parnikov. Moral sem streljati poševno. Ko se je naš čoln prikazal na morski površini, sem videl, da se je „(Majestic“ nagnila na eno stran 4 V obeh slučajih sta bili angleški vojni ladji zavarovani z varnostnimi mrežami proti torpedom, toda naši torpedi prederejo tudi najmočnejše mreže iz jekla. Vse, kar se govori o nemških podmorskih čolnih, češ, da imajo svoja opirališča v Irskem in Sredozemskem morju, je nesmiselno. Naši podmorski čolni so zgrajeni tako, da ne potrebujejo nobenih opira-l?šČ, kar dokazujejo njihova dosedanja podvzetja. In Anglija pač ne more nikomur imponirati s svojim domnevanjem, Češ, ona je neomejena vladarica na vsem morju. Ves čas, ko smo se vozili iz Wilhelmhafna proti Dardanelami, nismo videli nikjer niti ene angleške velike vojne ladje. Naša najtežavnejša naloga je pa, najti kako angleško vojno ladjo. Ko jo pa dobimo tu pred oči, potem ni več težko, jo ugonobiti. Skoraj neverjetna vest. Dunajski dopisnik jaVlja svojemu berolinskemu ; listu „Tägliche Rundschau“ vest, katero je prejel od j izborno poučene strani in ki se zdi skoraj neverjet-I na: Italija, ki je že začela uvidevati, da ne bode z vojsko nikdatr dosegla svojega smotra, ker je trčila na skoraj nepremagljive težkoče, se je zatekla k novemu političnemu sleparstvu. Po posredovanju neke politične osebe je namreč stavila prošnjo, da bi se naj avstrijska armada navidezno umaknila iz tistega ozemlja, ki ga je Ajvstrija pred vojško ponudila Italiji. Italija bi se nato zavezala, da bi ustavila vse nadaljne sovražnosti proti Avstriji in Nemčiji in bi to ozemlje le vojaško zasedla. Po končani vojski bi bila Italij'a pripravljena, skleniti z Avstrijo in Nemčijo novo trozvezo. Papež o vojski. V pogovoru z urednikom pariškega lista „Liber-te“ je papež Benedikt XV. označil tudi svoje stališče o vojski in vsled vojske nastalih prepornih vprašanjih. V kolikor se tičejo njegove besede Avstrije, se je izrazil: Kremonski nadškof mi zatrjuje, da je italijanska vlada vzela 18 duhovnikov seboj kot talce. Avstrijski škofje zatrjujejo, da je tudi ruska armada jemala duhovnike kot talce seboj. Zelo hudo se je izrekel 'papež o Itali,i: Italija spravlja interese sv. Stolice v nevarnost in povzroča papežu veliko nesigurnost Pismo beneškega patriarha je prišlo z odstranjenim pečatom na državno papeževo tajništvo; spovedni tribunal je dobil več pisem odprtih. Zveze z državami, ki so z Italijo v vojni, so pretrgane. Sicer je vlada dovolila občevanje s šiframi, toda pod njeno kontrolo.. Tudi njegovi telesni gardi niso prizanesli, ki bi naj skrbela za njegovo telesno varnost. Bodočnost je temna. Ura, da bi se delovanje za mir pospešilo, še n: prišla. Angleži pritiskajo Irce. Iz London^ se poroča: Dne 30. junija bi se že morala pričeti v irskem mestu Dublin veleizdajniška obravnava zoper 17 irskih voditeljev. Obravnajvo pa so sedaj preložili na negotov čas. V mestih Beifaßt in Dublin so proglasili obsedno stanje. Angleška vlada je na Irskem prepovedala vse politične shode. Turški sultan zbolel. Berolinski zdravnik in ranocelnik profesor dr. Israel je bil po posredovanju turškega poslaništva v Berolinu poklican K bolnemu turškemu sultanu v Carigrad. Profesor Israel stanuje vi sultanovi palači Jildis-Kiosk in bo ostal skoro gotovo do konca prihodnjega tedna v Carigradu. Kako crnovojniki, stari 43- 50 , let zopet dosežejo svojo častniško šaržo. Domobransko ministrstvo je dne 6, junija izdalo sledečo odredi» : Bfvši častniki, vojaški, mornariški ali deželno-brapibovski uradniki ter častniški ali uradniški aspiranti,,5 ki so vsled cesarske odredbe z dne 1. maja I. 1915 sedaj podvrženi črnovoj niški dolžnosti ter ustrežejo določilom, ki jih predpisuje § .17 Črnovojniških organizacijskih predpisov, morejo zopet doseči svojo Čajstniško šaržo, če so pri prebiranju spoznani za sposobne, ali pa če že poprej prosijo, da se jih imenuje za črnovojniškega častnika. Prošnjiki se bodo uvrstili, če ni kakega posebnega zadržka in sicer: nekdanji častniki (uradniki) v šaržo, v kateri so bili zadnji čas službene dobe, častniški (uradniški) aspiranti pa se bodo uvrstili med črnovojniške gažiste 11. činovnega razreda. 'Tozadevna, prošnja (s prilogami vred nekoleko-vana) se mora nasloviti na vojaško poveljstvo (skupino deželne brambe), V čegar področju se prošnjik nahjaja. Pošlje se pa prošnja na pristojno črnovojni-Ško okrajno poveljstvo. Crnovojniki, ki so že v črno-voj niški službi, pa morajo poslati prošnje svojemu poveljstvu ali zavodu. V prošnji se naj naiviede : natančno ime, rojstno leto, pristojna občina (okraj, dežela), kraj stanovanja (občina, okraj, dežela), poklic, znanje jezikov, poprejšnjo službovanje v armadi, poslednja Šarža; nekdanji častniki naj tudi navedejo svojo prejšnjo vrsto čete, pri kateri so nazadnje aktivno služili. Prošnjiki, ki so že bili pri črnovojnisfeem prebiranju, naj tudi s črnovojniško izkaznico dokažejo uspeh prebiranja. V velikih mestih naj prošnjiki navedejo tudi še natančen naslov svojega stanovanja. Vsi podatki naj se navedejo strogo po določenem redu. Prošnji se naj priložijo: domovnica, vojaški imenojvanjski dekret, potrdilo izstopa, spričevalo politične okrajne oblasti o neomadežovanem vedenju v moralnem in političnem oziru ter uradno potrjena listiria o prosilčevih živ-Ijenski.h razmerah. Prošnjiki, ki se potegujejo za častniško službo v črni vojski, še morajo prošnji priložiti reverz s sledečo vsebino: „Reverz. Izjavljam s častno besedo, da sedaj nisem član nikake tajne družbe in tud? v bodoče nikdar ne bom h kaki taki družbi pristopil. Datum. Pečat. Podpis.“ Podpis mora biti uradno potrjen. Nekdanji imenovani častniki ali uradniki sprejmejo pri vstopu v črnovojniško službo isto šaržo, katero so imeli pri svojem izstopu, nekdanji imenovani Častniški aspiranti dobijo šaržo črnovojniških praporščakov, neimenovani nekdanji častniki in častniš1-ki aspiranti pa Šaržo črnovojniškega narednika. V interesu vsakega prošnjikja torej je, da čim prej prosi, da se ga imenuje zia mesto črnovojniškjega gaži-sta. Dosedanja določila glede imenovanja za črnovojniške aivditorje, asistenčne zdravnike, poročnike-računovodje, nižje živinozdravnike, medikamentne akt-oesiste in inženirje Še ostanejo tudi nadalje v polni veljavi. Nekdanji častniki ali častniški aspiranti in pa bivši vojaški, mornariški, domobranski uradniki, ki so svojo šaržo zategadelj odložili, da se izognejo ča-stnosodnemu postopanju, ali so isto vsled sklepa častnega soda izgubili, so v posebnega) vpoštevanja vrednih slučajih tudi lahko zopet imenovani za črnovojniške gažiste in sicer če se jih, ako so bili častnih! ali častniški aspiranti, po določilih odloka vojnega ministrstva z dne 19. aprila 1915, štev. 6999, ako pa so bili vojaški uradniki, po pojasnitvi njihove zadeve, uradno za to proglasi sposobne. Nekdanji podčastniki, ki zadostijo določbam § 17 črnovojniških orgapizacijskih predpisov, se lahko imenujejo za črnovojniške poročnike, a najpoprej, — kakor je pač potreba — se imenujejo za Črnovojniške kadete, potem za praporščake in končno še le za poročnike. Uporaba kruha in moke za prihodnje leto. Z Dunaja se dne 23, junija uradno poroča: Danes je izšla cesarska naredba, ki prinaša potrebne odredbe za zagotovitev kruha in moke iz, nove Setve. Istočasno se razglašajo tudi Izpremenjena pravila „vojno-ž:ltnega prometnega zavoda“. Po temeljitem proučevanju in razmišljanju drugih možnosti se je vlada odločila za žitni monopol. Kajti samo enotno od države vodena organizacija prometa more dati potrebno jamstvo., da se bodo dosegle cene, ki bodo odgovarjale tako Interesom proizvajalcev, kakor tudi konsumentov. Žitni monopol. Ta cesarska naredba določa v svojem prvem paragrafu : Domače žito letošnje letine: pšenica, pira, rž, ječmen, ajda, koruza vseh vrst se proglasi za zaseženo v trenutku, ko se loči od zemlje. Vsi ti pridelki se zasežejo v korist države, M je nositeljica vse preskrbe. Ravnotakoi je v korist države zaseženo vse •staro žito in moka, kar je bo še 15. avgusta v zalogi, Istočasno se je določilo, da se s 15. avgustom odpravi cesarska naredba z dne 21. februarja 1915, s katero se je dejalo pod zaporo vse zaloge teh živil. Ker se vse žito zaseže, tedaj se zaseženi predmeti ne smejo niti podelavati,, niti porabljati, niti krmiti, niti prostovoljno ali zasilno prodajati, v kolikor, ta cesarska naredba ali posebne odredbe ne določajo drugače. Taki posebni predpisi se bodo izdali glede krme z žitom ali mlinskimi izdelki (otrobi in podobno), Izdali se bodo tudi posebni predpisi, v koliko se sme žito ali moka obrtno porabiti, kar pride v poštev pri tovarnah sladu in tovarnah testenin, Zaseženje preneha s tem, da se ti predmeti dopustno porabijo ali prodajo, zasilno odvzamejo ali zapadejo. Kupčija in prodaja žita. Zaseženo žito in moko bo prevzemal „Vojno-žik ni prometni zavod“, ki se bo pri izvršitvi tega dela posluževal podružnic, katere se imajo ustanoviti po vseh kron oviri ah. Zavod je dolžan kupiti ponuđeno mu in za zmletje primerno žito in pri prevzetju plačati vsaj do 50% kupnine, ostanek pa po izmeri vsakokratnega prevzetja. Na drugi strani pa je posestnik zaseženih predmetov dolžan te predmete — v kolikor mu po posebnih določilih nimajo ostati — prodati ,,Vojno~žitno prometnemu zavodu“ ali njegovim pooblaščencem za določeno ceno. Da se po sklenjeni kupčiji glede preostalih zneskov ustanovi mied poljedelcem in zavodom pravno razmerje, bodo zavodovi pooblaščenci za ostanek kupnine izdajali „dobrovpise“ bone). Poljedelec lahko dobi pri) zasebnih denarnih zavodih pred ujeme, Ce se posestnik brani zasežene predmete izročiti zavodu ali če se ne more najti upravičenca za razpolaganje, tedaj ima oblast razsoditi o dolžnosti izročitve zalog in v slučaju potrebe izreči, da se vzamejo s silo. Ce pride do tega, da se morajo predmeti odvzeti s silo, tedaj se ima oena znižati za 10%, Pooblaščen ei bodo kupovale!, ki bodo kot pooblaščenci v smislu te cesarske naredbe imeli javnopraven značaj, na drugi strani pa, bodo proti zavodu % zasebnopravnem razmerju komisijonàrjev. Vsi nakupovalci bodo imeli posebne legitimacije, da se tako odvrne nepoklicane osebe. Uporaba žita v kmečkih gospodarstvih. Kakor v znani februarski naredbi, se je tudi v tej cesarski naredbi1 gledalo na stare, v potrebah kmetijstva utemeljene običaje s tem, da se je za žitne proizvajalce izdalo posebne naredbe. Poljedelci bodo, kakor doslej, smeli za svoje lastne potrebe porabljati zaseženo žito in moko v množini, ki se bo dotočila po ureditvi porabe. Žito za seme. Poljedelec sme tudi za setev potrebne množine žita shraniti. !Oblast bo določila, koliko največ se sme žita pridržati za setev. Razdelitev žita za setev je načeloma pridržana „Vojno-žitno prometnemu zavodu“. Žitne cene določi država. Ker država na novo urejuje promet, bo tako nakupne kakor prodajne cene zavoda določila država, in sicer bo to storil notranji minister v soglasju s poljedelskim, trgovskim in finančnim ministrom. Veliki interesi državnih finano zahtevajo, da sodeluje tudi finančni minister. Glede prodajnih oen je predpisano, da se jih določi'na temelju trgovskega preračun an j a stroškov, ki se imajo iz njih kriti. Mlačev in mletev žita. Posestniki žita so dolžni žito omlatiti in koruzo oropkati. Omlačena slama ni več zasežena,. Glede mlinov se določa, da morajo po oblastvenem ukazu žito hraniti in mleti ; pristojbine hrambe, in za mletev bo določila gosposka. Končno se je sedaj tudi javnopravno določilo gotove, dosedaj samo pogodbeno ugotovljene dolžnosti pooblaščencev (komisijonàrjev). Popisovanje zalog. S motre n a razdelitev je le tedaj mogoča, če se ima pregled čez vse obstoječe zaloge, in zato je notranji minister pooblaščen, da vsak čas po vseh ali posameznih kronovlnah odredi, popisarije zalog žii\a in mlinskih izdelkov. Ravno tako se lahko naloži podjetnikom kmetijskih obratov, da dajo pojasnila o površini svoje žetve in se jim tudi naloži, da vodijo za-beležne knjige o uspehu žetvie in mlačve. Kako se ho uredila uporaba žita. Notranji minister določa, po katerih načrtih se razpoložljive zaloge izročajo prebivalstvu v porabo. Poleg tega splošnega cesarskega pooblastila se je na koncu te cesarske naredbe tudi določilo, da Ima do nadalnjega ostati v veljavi naredba skupnega ministrstva z dne 26, marca 1915 o splošni ureditvi porabe žita in moke, Tako se tedaj na obstoječih predpisih glede ureditve porabe, kakor n. pr. glede krušnih kart in predpisov glede peke in mletvo nič nie iz. premeni. Glede zvišanja dnevne porabe kruha in moke se ho dalo storiti kak nov sklep Šele, ko bo natančno znano, kaj je prinesla nova letina. P,ač pa se misli za cas te nove ureditve zvišati množino dnevne porabe za osebe, ki imajo težkjo delo, n. pr. delavci ob žetvi in v gotovih obrtih. Preustroj vojno-žitnega prometnega urada. Za izvršitev splošnih okredb glede porabe zaseženih predmetov v poslovnem oziru se notranji minister poslužuje „.Vojno-žitnega prometnega zavoda“. Pravila zavoda so se izpremenila primerno novim nalogam. Določeno je, da zavod, ustanovi pddružnioe. Ta centralizacija odgovarja tudi želji, ki jo je izrazi-a komisija, katero je „Vojno-žitni prometni zavod po. stavil za posvetovanje glede nove žetve, V novem statutu so naloge zavoda določene podobno kakor doslej, Dač pa se jih je razširilo toliko, da, ima zavod spre. emati tudi ogrsko žito in moko in sklepati potrebne poslovne dogovore z ogrsko vlado. V organičnem sta- lišču je „Vojno-žitni prometni zavod“ podrejen notranjemu ministrstvu. Osrednji odsek zavoda ima v svoji ‘roki- vsa važna vprašanja organizatoričnega značaja. Nove, snujoče se podružnice morajo biti vpisane v trgovski. register- in urediti svoje poslovanje po pred-: piših ministrstva. Cesarski namestnik pa daje poclruž_. niči. naročila glede preskrbe dežele. V delokrog podružnice spada posebno organizacija nakupovanja v deželi, nastavljenje za to potrebnih pooblaščencev, skrb za pravilno ravnanje z žitom itd. ! - Kor so tudi vsi vmesni členi tvorjenja cen od države ali zavoda določeni (nakup, mleffev, hramba itd.), zato bo mogla oblast uspešno določiti podrobne ! cene, in zato je v cesarski naredbi oblastem naroče-• no, da določijo tudi prodajne cene. Cenjenim naročnikom „Straže.“ Izdajanje čar : sopisov dela zlasti sedaj velike težave in povzroča ; tem večje stroške. Dočim je vstavito mnogo podjetij ; liste, smo. se mi \fedno trudili, dia obveščamo svoje {čitatelje o vseh najvažnejših svetovnih dogodkih. U-; parno, 'da se cenjenim naročnikom ne zamerimo, da. jih pozivljemo glede naročnine, Vse, ki niso plačali do mesca julija tega leta naročnine, opozarjamo na to dolžnost z rudečim križem in jih prosimo, da do-pošljejo denar, ker bi sicer morali ustaviti list. — ..Straža.“ stane za celo leto 10 K in za pol leta 5 K. Poštne priložnice smo priložili listu. Ce bi se mogoče vrinila pri katerem naročniku pomota, maj blagovoli to naznaniti takoj po dopisnici upravništvu lista „IStraže.“ Raznoterosti. Prestolonaslednik Karl Franc Jože! je prevzel protektorat nad avstrijskim brođovnim društvom, * Nadvojvodlnje pri procesiji. V BenešOvem na Češkem je bila dne 20, junija velika prošnja, procesija za srečen izid vojske. Procesije sta se poleg drugih odličnih oseb udeležili tudi nadvojvod in ji Marija Terezija in Marija Anunciata, nadalje otroci pokojnega prestolonaslednika, princ Maks, Ernst Sn prinoezmja Sofija. Obrekovanje katoliškega škofa. V zadnjem Času so se o tridentskem škofu dr, Celestinu Endrici širile različne obnekovaine govorice. 'O škofu Endrici se je govorilo, da je bil zaprt in mnogo sličnega;. Sedaj pa prinašajo tirolski listi uradno poročilo, katero je duhovniško obrambno društvo dobilo od vojaškega poveljstva v Inomostu. Poročilo se glasi: „Na Vaše cenjeno vprašanje z dhe 2. junija naznanja vojaško poveljstvo, da tukaj ni o tem nič znano, da bi se bilo knezoškofa Endricija zaprlo. Daniel, podmaršal.“ Tirolski cesarski namestnik, baron Toggenburg, pa je poslal društvu sledeče, naznanilo: ,/Odgovarjajoč na Vaše vprašanje z dne 4. junija 1915, sem v prijetnem položaju, da oenj. društvu naznanim, da lahko vele-častiti tridentinski knezoškof prejkoslej nemoteno izvršuje dolžnosti svoje vzvišene službe. Govorice in sumničenja, ki krožijo o njem, so brez1 vsake podlage. Župnik S vat on pred deželnim sodiščem v Celovcu. Kakor smo že svoj čajs poročali, isa vojaške bazenske oblasti ustavile postopanje proti župniku Svatonu in sicer na podlagi razsodbe vrhovnega: domobranskega sodišča. Kazensko zasledovanje je potem začelo državno pravdništvo v Celovcu, ki je dvignilo proti župniku Svatonu obtožnico. Dne 23. t. m. se je vršila pred deželnim k)ot kazenskim sodiščem v Celovcu proti župniku Svatonu glavna razprava, Ki je končala s popolno oprostitvijo. Odlikovani slovenski* vojni kurat. C. g. Marko Sagaj, vojni kurat na severnem bojišču, je bil v priznanje junaškega zadržanja pred sovražnikom odlL kovan z duhovniškim zaslužnim križcem 2. razreda na belo-rudečem traku, *,• ... .. Dosedaj je že bilo devet du- hovnikov naše škofije odlikovanih z vojnim odlikovanjem. Častno kolajno za zasluge pri avstrijskem Ru-dečem križu sta od nadvojvode Franca Salvatorja debbila čč, gg. župnika Franc Gartner na Planini in naš štajerski rojak Fraine .Vuk v Borovljah na Koroškem, Bogoslovci IV. leta goriške nadškofije, preden odidejo v pastirstvo, dobšjo v dar knjigo: „Koch: Die Alkoholfrage.“ Tia knjiga, pisana seveda s krščanskega stališča, je pri tem obsegu najboljša nemška knjiga o alkoholizmu. To 'dejstvo moramo le z naj večjim veseljem pozdraviti in se zanje častitemu vodstvu semenišča zahvaliti. Na ta način vodstvo mladim gospodom omogoči in jim priliko v roke da, da alkoholno vprašanje prouče. Ali bi ne bilo mogoče to kot v goriškem, jako po vseh slovenskih in hrvatskih semeniščih ? Osebne vesti. Štajerski deželni odbor je profesorja na deželni gimnaziji v Ptuju Ö. g. Antona Kolarič in g. dr. Antonia Tiangl pomaknil v osmi Činov-ni razred. Iz učiteljske službe. Nadučitelj pri Veliki Nedelji Ivan Žolnir je imenovan za nadučitelja na pet-razredni deški šoli okolica Ptuj; začasna učiteljica v Zibiki Karolina Zajc je Imenovana za stalno učiteljico; začasna učiteljica /v Loki Marija Lavrič je i-menovana za stalno učiteljico. — Premeščena je stalna učiteljica Desimira Dolžan od Sv. Eme v šmarskem okraju na ljudsko šolo pri Sv, Križu, pri Ljuto- meru; premeščen je stalni učitelj Ivan Zagazen iz Dobrne na ljudsko šolo pri Sv. Emi. Iz davčne službe. Davčni pristav Anton Petek je premeščen iz Marijinega Celja v Maribor. Iz in*vatskcga sabora. Radičev „Dom“ poroča, da se srbsko-hrvatska koalicija, v kateri, kakor znar no, dominirajo Srbi, pri pripravah za sedanje saborsko zasedanje proti opoziciji ni vedla obzirno in da je odbila vse njene predloge, tudi,da se prekliče svo-ječasna izključitev nekaterih pravaških poslancev. Le umerjenosti opozicije se ?m,a zahvaliti koalicija, da se je zasedanje sploh lahko vršilo. Radičevi list tudi poroča, da je dr. Srdjan Biidfeajvljevič zatvor-jen in obtožen veleizdaje, dr. Hinkovič zatožen vele-izdiaje in da je saborski predsednik dr. Miedakovič sedaj v Zagrebu in da je vladi „(sam dobrovoljno pristao, da ne ide nikamo iz kuče.“ Siidmarka je izdala letno poročilo o svojem delovanju v letu 1914. Iz tega poročila je razvidno, da je društvo samo za svoje namene v naselbini St. Ilj in okolici porabilo 200.421 K 17 v, in n|a drugih delih jezikovne meje 109.000 K 86. v. Društveni dohodki so se močno skrčili. Razpuščena društva v Trstu» Tržaško namestništvo je odredilo razpust sledečih društev: Società alpina delle Giulie, Società ginnastica triestina, Associazione triestina per P educazione fisica, Lega degli insegnanti ili Trieste, Addate podistico; italiano, Circolo di coltura, Fascio giovanile friulano, Club ciclistico popolar, vsa y Trstu. Società d’ abbellimento Progresso per la citta d? Gorizia, Unione ginnastica goriziana, Unione dei docenti italiani Gorizia, vsa v Gorici. Società ginnastica Pairentiina, Club nautico Parentino, Associazione italiana! di beneficenza v Poreču. Circolo di lettura v Visnjanu in slednjič še šolsko društvo Lega nazionale in njene podružnice v Prmorju. Glede te poslednje družbe pravi odlok ministrstva za notranje zadeve, na podlagi Eaterega je namestništvo odredilo razpust, da je „družba razvijala delovanje nevarno za državo in da torej ni več odgovarjala zahtevam zakonitega obstanka.“ Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu se je začasno preselilo v Wels na Gornje-Avstrijsko. En del ravnateljstva pod vodstvom, ravnatelja državnih železriio, dvornega svetnika dr. Rudolfa Schmitz, pa uraduje v. Ljubljani. Slovenski begunci iz Pole so se naselili v Do-brojevasi v fari Kiralyfalva. Kakor poročajo i„}Novi-ne“, se zelo zanimajo- za ogrske Slovence in za njih časopis. Begunci iz Goriške so se razkropili po raznih notranjih deželah države.. Prav mnogo jih jenaKranj-skem : v Ljubljani, na Gorenjskem in Dolenjskem, v Novemmestu je cela kolonija Goričainov. Okoli 2000 beguncev iz Furlanije, Brd in Kanalskega so odpeljali te dni iz Gorice v Lipnico na Štajersko. Dr. Rybar se nahaja, kakor poroča tržaška „E-dinost“, sedaj v Radencih kot poveljnik neke delavske stotnije. Dr, Rybar ju je bila zopet podeljena častniška šarža, katero je pred leti odložil. — Kakor poroča „Slovenec1“, je bil dr, Rlybar. te dni premeščen iz Radencev v Kranjsko goro na Gorenjskem. Prebiranje 42- do SOletnih. Zveza avstrijskih industrijcev objavlja sledeče: Predsednik in podored-sednik ‘Zveze sta bila dne 22. junija pri ministru za •deželno brambo in sta mu predložila prošnjo, naj se pri prebiranju 42- do 501etnih ozira na vzdrževanje o-brti tudi v onih slučajih, kjer se ne gre za obrtnike, ki dobavljajo vojaštvu. Posebno se naj upoštevajo o-brati, ki bi se radi vpoklicani a lastnika morali ustaviti. Zastopnika omenjene Zveze sta prosila ministra, n’ai se prošnje za oprostitev kolikor mogoče Še pred vpoMicanjem prošnjikov rešijo. Ob enem pa sta prosila ministra, naj se črnovojniki, ki so že nekdaj bili vojaki, tudi pritegnejo k prebiranju, prodno se jihv-pokliče pod orožje.. Minister je opozarjal na (veliko število prošenj za oproščenje in je obljubil, da se bo dobro utemeljene prošnje kolikor mogoče upoštevalo. AEo pa velik del teh prošenj pred rokom, ikj je določen za vstop v vojaško službo, ne bo rešen, je krivo to, ker je velik del teh prošenj bil vložen še le zadnje dni ali. pa ne službenim potom pri pristojnem vojaškem poveljstvu, ampak naravnost na domobransko ministrstvo, vsled česar se rešitev prošenj po nepotrebnem zavleče. Minister je izjavil, da črnovojni-ld omenjenih letnikov (42—50), ki so svoj Čas služili pri v.ojakih, ne bjodo klicani k prebiranju, ker se bo vsjafc pri svojem vojaškem oddelku natančno preiskal, ali je sposoben za vojaško službo ali ne. Nadalje je izjavil minister, da bodo pri prebiranju 42- do 501et-nih navzoči tudi uradni civilni zdravniki. 42 do 50-letni črnovpjniM bodo vojaško izvežbani ločeno od drugih letnikov in 'da jih bodo nastanili skupno v šolah za podčastnike. ISletnl črnovojniki lahko dobe pravico enoletnih prostovoljcev, če so obiskovali vsaj šesti razred kake srednje šole ali vsaj drugi letnik kakega učiteljišča. Prošnje je vložiti najkasneje sedem dni pred nastopom vojaške službe pri pristojnem dopolnilnem okrajnem poveljstvu. Za podmorski Čoln se je na oklic mariborskega (knezoškofijstva nabralo 1280 K 62 v. Dve smrtni obsodbi. Domobransko vojno sodiš-e v Gradcu je obsodilo ključavničarja Nikolaja Nu. dastija zaradi motenja javnega miru in reda, storjenega s prepovedanim klicem, na smrt, a pristojni zapo vodnik ga je pomilostil na 15 let ječe; drugi^ obsojeni na smrt je topničar. Rudolf Ullrich. Gbsojen je bil zaradi dezertacije, a tudi on je bil pomiloščen na .8 let ječe. * Hofrickter poizkušal uiti. Znani Hofrichter, ki je hotel svoje tovariše iz generalnega štaba zastrupiti, da bi hitreje avanzimi, je poizkusil dne 14. t. m- preoblečen pobegniti iz Steinhofa. Neki finančni organ ga je spoznal in prijel.. Preskrba invalidov in rodbin padlih, vojakov. Vlada razglaša, da smatra to preskrbo za eno svojih najvažnejših dolžnosti.. Določbe, ki veljajo v tem oziru sedaj, nikakor več ne zadostujejo. Ker pa sedaj ni mogoče vsestransko in definitivno urediti celokupno \ ojaško preskrbstvo, se bo provizorično ukrenilo, kar treba vsaj v najbolj nujnih ozirih, Deloma se bo vlada držala tega, kar je že sedaj vpeljano, deloma bo poleg postavno določenih prejemkov, dajala še državne podpore. Po § 1 cesarske naredbe z dne 12. junija 1915, bo rodbina invalida, ki je doslej uživala podporo, dobivala tisto še naprej, invalid pa bo sam dobival pristoječo mu preskrbnino. Tistim, M nimajo . ostavi;e pravice do preskrbnino, se bodo dajale pod-: ore. Koliko bodo te znašale, se bo šele določilo dogovorno z ogrsko vlado.. Za invalidne gažiste se bo : osebej preskrbelo. Invalidni oficirji bodo poleg preskrbnine dobivali še podporo tako, da bodo skupni prejemki znašali največ 2000 K na leto. Zoper špljone. Basiravno so izdane po vsej Avstriji stroge odredbe, posebno glede tujih in sumljivih oseb, vendar so prišle Oblasti na mnogih krajih na sled vohunom, ki so po skrivnih potih ovajali razne važne reči nam sovražnim državam. Praško cesarsko namestništvo je sporazumno z vojaškim poveljstvom izdalo pred dnevi odredbo, po kateri dobi vsak, ki zar sledi aii zanesljivo ovadi oblasti kakega vohuna, nar grade 100 K. Na Dunaju pa so oblasti prepovedale iotogratiranje, risanje In slikanje dunajske okolice. Kar dva! V Budimpešti so zaprli dva vojna liferanta, Evgena Drechslerja in Hajnalko Fenyveša, ki sta z drugimi, že prej pod ključ spravljenimi somišljeniki preskrbovala armado s suknom. Koliko je ta družba goljufala, še ni dognano, a so morale biti znatne svote, Fenyvešove hčere so namreč obdolžene, da so pri hišni pr-eiskavi, pri kateri se je dobilo pot no denarja, izmaknile 200.000 kron, Drechslerjeva žena pa je priznala, da je iz jeze zaradi hišne preiskave več kupov bankovcev vrgla v ogenj. Spremembe v štajerskem telefonskem prometu. Ustavljen je zasebni telefonski promet severno od črto Radgona—Koralpe in sicer v gostilnah, kavarnah in hotelih. Poštni uradi Wildon, Strass in Peggau i-majo zopet telefonske zveze. * Pisma na Koroško se morajo odslej oddati odprta. Zasebna pisma, ki se pošiljajo na Koroško, pregleda vojaška oblast. Zasebnim poštnim zavojem se ne sme pridjati nobeno pismo in se tudi na spremnič- n.e odrezke ne sme ničesar d m/ega napisati, kot na+-slov odpošiljatelja. Isto velja tudi za poštne nakaznice, Zasebna denarna pisma se morajo oddati nezaprta m se ne sme priložiti nikak spis. Poštni promet z južnimi deželami. V prometu je zopet dovoljeno pošiljati zasebne poštne zavoje v Trst, Rovinj, Katinatr, Bazovico in "OlpČino in sicer ne sme teža posameznega! ,zavoja znašati več kakor o tkg in označena vrednost ne sme znašati več kakor 100 K, Prepovedano je prilagati zavojem zasebna pn sma in tudi odrezki poštnih spremnici se ne smejo popisati. V poštnem prometu s Trstom je dovoljen: 1. pisemsko-poštni promet v neomejenem obsegu ; 2, poštne nakaznice in promet poštne hranilnice do 1000 K ; 3. zasebni poštni zavoji do 5 kg in z označeno v-rednostjo do 100 K; 4. denarna pisma do 1000 kron. V denarnem pismu ne sme biti pridjanega nobenega pisma. Naredba glede pošiljanja sadja in zelenjave po železnici. V poletnem Času se sadje in zelenjava, ki se pošilja po železnici, mnogokrat pokvari, posebno še tedaj, a|ko blago delj časa leži na kakem kolodvoru. Železniško ministrstvo je izdalo pred kratkim na železniške uprave odredbo, po kateri se naroča, , da se morajo sadne in zelen jadne pošaljatve kolikor mogoče hitro poslati na določeni prostor in se mora z istimi sploh zelo skrbno postopati. * Plačevanje davkov. Finančno deželno ravnar teljstvo za Štajersko v Gradiču razglaša! v zadevi o-brokbv za vplačilo neposrednih davkov v III. četrtletju 1915: Tekom III. četrtletja 1915 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli, oziroma plačni, v naslednjih obrokih: I, Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski daivek ter petodstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemnins-kega davka in sicer: 7. mesečni obrok dne 31, julija, 8. mesečni obrok dne 31. avgusta in 9. mesečni obrok dne 30. septembra. II. Občna pridobnina in pa pridobnina podjetij, podvrženih javnemu dajanju rar Čunov: III. četrtletni obrok dne 1. julija. Krušne karte za izletnike in kopališčne goste na Štajerskem. Štajerska namestnija nam naznanja: Osebe, katere sicer ne opustijo svojega stalnega bivališča, a svoje gospodinjstvo za nekaj časa premestijo v kako drugo občino (n. pr. na letovišče ali kopališče), lahko dobijo v občini, kjer začasno stanujejo, Če imajo po obstoječih predpisih sploh pravico do krušnih kart, izkaznice za krnil, a Še le tedaj, ko so karte iz prejšnje občine izgubile svojo veljavo, T e o-sebe se morajo v nqvem stanovališču izkazati z odpovednim listom krušne karte svoje stare občine. Se le tedaj dobijo v novi občini krušno karto. 'Odpovedni listi se dobijo pri odhodu iz občine pri občinskem uradu ali v prostorih, ki so določeni za izdajo krušnih kart, V občini, kjer dotična oseba stalno prebiva, se s tem izdaja krušnih kart za dotičnika tako dolgo ustavi, dokler se zopet ne priglasi, da se je vrnil v občino in je tudi vrnil odpovedni list. Ista določila veljajo tudi za Niž j e-Avstrij siko. * Bodeča žica za vojaške potrebe. Ker je v trgovini bodeča žica, katera se za utrdbe postojank na bojišču nujno rabi, pošla, je vojaška oblast izdala poziv na prebivalstvo, da naj zasebniki, ki imajo v zalogi bodečo žico, isto proti plačilu 5 do 7 vinarjev za meter oddajo vojaški stavbeni upravi v Gradcu. * Poljedelske stroje je treba naznaniti. Ministrstvo je odnedilp, da morajo tovarnarji in trgovci naznaniti najpozneje do 28, junija, koliko in kakšne poljedelske stroje imajo v zalogi. Kmečkim posestnikom in zadrugam tega naznanila ni treba podati, Vlada hoče potom teh naznanil dobiti pregled, koliko strojev M se še laftko dalo poljedelcem na razpolago. Pivo in zaseženje slada po vojaški upravi. Vo-laška uprava je na podlagi zakona o vojaških dajatvah zahtevala, da se ji dokončno prepusti del zalog na sladu, ki jih imajo sladne tovarne in pivovarne. Učinek se ni le pokazal s tem, da se je pivo znatno podražilo, ampak ga že zdaj občutno primanjkuje. Vsled pomanjkanja surovin so plzenske pivovarne skrčile izdelovanje plzenskega piva. Češka delniška pivovarna v Plznu je svojim odjemalcem z okrožnico naznanila, da bo vsled pomanjkanja surovin in zasežen] a sladnih zalog od 1, junija 1915 naprej odjemalcem pošiljala le sedemdeset odstotkov one množini©, katero so ob istem času lanskega leta dobivali. Podobno so ukrenile tudi druge pivovarne na Češkem;; nekaj manjših p ivo vare n je pa obrat že popolnoma u-stavilo. — Radi ponovnega zvišanja pivnih cen grozijo solnograški gostilničarji uvesti bojkot piva, SoL nograški gostilničarji so na pivovarne posebno hudi. Že o Veliki noči so namreč le-ti podražili pivo za 5 K 80 v pri hektolitru, gostilničarji so takrat „zaokrožili“ to svoto pri drobni prodaji na 8 K in državno pravdništvo jih je prijelo radi draginje. Razprave se vrše te dni., , Pivo za nemško armado. Poveljstvo prvega bavarskega armadnega bora je odredilo, da morajo pivovarne v Monakovem poslati za armado vsak teden 140 vagonov sodčkov piva in 60 vagonov piva v steklenicah. Ostale pivovarne morajo poslati armadi 50 vagonov piva v sodčkih. * Tri vagone mesa se pokvarilo. V neki graški hladilnici za meso je bilo spravljeno tri vagone zmrznjenega inozemskega mesa, ki je bilo namenjeno za vojaštvo* Komisija, ki je meso pregledala, j© spoznata, da se je vse tri vagone mesa pokvarilo. Meso je bilo vredno 34,000 K, Sodi, v katerih je bilo meso spravljeno, niso bili dobro zadelani. Mestni konjederec je meso zagrebel. Maribor. Slavlje zavzetja Lvova po avstrijskih četah se je tudi v Mariboru obhajalo zelo slovesno. Ko se je dne 22. t, m, zvečer raznesel po Mariboru glas, da je Lvov zopet naš, so bile hiše takoj okinča-ne z; zastavami. V sredo zvečer pa se je vršila po mariborskih ulicah slovesna bakljada z godbo na čelu. Skoro vse hiše so bile razsvetljene in mnoge tudi okinčane s cvetlicami, V petek, dne 25, junija pa se je v stolnici vršila ob 9. uri slovesna zahvalna služba božja, katere so se udeležili zastopniki vojaštva in mariborskih uradov. Maribor. V mestnih prodajalnah za moko jo moka za kuho skoro popolnoma pošla. Stranke dobijo zelo zmanjšano mero te moke, Maribor. V Maribor je došlo te dni 5 vagonov sladkorja s Češkega, 'Strah pred pomanjkanjem sladkorja je torej prazen. Maribor. Na trgu je sedaj vsak dan več vozov črešonj na prodaj. Prodajajo se po 40 do 60 v liter. Maribor. Od dne 23. junija se je na progi južne železnice upeljal zopet' stari vozni red, kakor v mirnem času. Iz Maribora proti Gradcu vozijo naslednji osebni vlaki: ob 5.23 zjutraj, 9.47 dopoldne, 1.02 in 4,14 popoldne ter ob 8.05 zvečer, brzovlaka vozita ob 2.44 popoldne in 3.15 zjutraj. — Iz Maribora proti Ljubljani osebni vlaki : 8.13 zjutraj, 7.30 in 12.00 po noči, brzovlakfa ob 3.03 zjutraj In 2.28 popoldne. — Iz Maribora proti Celovcu osebni vlaki: 3.25 zjutraj, 10.14 dopoldne in 7.615 zvečer ter brzovlak 1.50 zjutraj. — Iz G r a dea pripeljejo v Maribor osebni vlaki: ob 7.39 zjutraj, 9.56 (dopoldne, 12.30 opoldne, 7,06 in 11.09 po noči ter brzovlaka 2.42 zjutraj in 2.20 poppldne. — Iz Ljubljane v Maribor osebni vlaki : 4.59 zjutraj, 9,09 dopoldne in 7.41 zvečer ter brzovlaka 2.53 zjutraj in 2.36 popoldne. — IŽ Celovca v Maribor ob 3.07 zjutraj in 11.18 dopoldne. — I z Maribora v Ptuj ob 7.45 zjutraj in 1.15 popoldne. — Iz Ptuja v Maribor ob 6.57 zjutraj in 12.10 opoldne. (Navedeni čas odhoda in dohoda vlakov vpija za Maribor.) Maribor. Mestni svet naznanja, da namerava iz mestnega okoliša na dveh mestih napeljati v Dr ar vo dva nova velika glavna kanala, ki bosta odvajala odpadke iz stranišč in greznic. Cevi, ki bodo položene v kanale, bodo železne. Prvi glavni kanal se bo stekal v Dravo pri .starem lesenem mostu, drugi pa v bližini mestne klavnice. Lokalni komisionelni ogled, katerega bo vodil komisar namestpišba £o»«*nUegojozđravif(. o! e he a naduho* ....... X Oseba « kroničnim keferom beankijev, «k Skrofuzni ofroci pri kararih učmkuieSiroi lenom na sptosni pocuf«k JlWpR**« « AASCk t ugodnim vsp Se debt v c, vseh iekarnuh è K. tj — Velika svota denarja 86 zagore siaklj učiti vsakomur, ki postene naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkova© zastopstvo 14, Ljubljana. Prva in naj večja delavnica za cerkvena deia na slovenskem jugu K. Trainili specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in posode Maribor Pf arrhofg.3 se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognjH. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Mitoma, aimetute® iti s^tniiiiiiiiie» Goričar ^Leskovšek ......Celie------------ trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX Zii Papirnate servi jete vsled novih predpisov namestnije v Gradca po zelo nizkih cenah. POZO»! POZOR! Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec J. N. Šoštarič Maribor» d®Sg»@S8ia Ulica % da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj. Pozor kmetovalci ! Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znano in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri 2 domači tvrdki I. RAVNIKAR CELJE Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih vodà. fOF" Solidna in točna postrežba. •‘ipj Edina šiaferska steklarska narodna trgov**«*. Na debelo! Na drobno! FMAHC STRUPI ::: CELJE Graška cesta priporoča po naptižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah. Nafsolidiiefša šn točna postrežba. kbsmmsammsssamasa Spodnještaj. ifudska posojilnica v Maribora » '.z. s n»«» '$■§**«*flil*• «prejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 47,*/„ proti trimesečni odpovedi po 4*/«*/•■ Obresti se pripisujejo h kapfcg&i *"■iltiiü v *4W|{tS 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekini». Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Kentni davek plača posojilnica gama fl %i5?i18 klanom *“ »icer: «a vknjižbo proti papilarni varnosti po S'/iV« »a vknjižbo sploh po S’/t°/o, na vknjižbo in poroštvo p« a vavjssu 2 ta od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama. 4 Dale posolilo na vknjižbo, na osebni kredit m na zastav© vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji Prošnje za vknjižb© dela posojilnica brezplačno, stranka plača ie koieke. Uradno uro za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - f lastni hiši (Hotel «Pri belem vefw8! v Celju, Graška casta 9. Lnadstr Izdaj atei i lr> založnik: Konsorcij „Straža.* Odgovorni urednik: Franto Sobot, Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.