DOMOVIN Stev. 27. V Ljubljani, 6. septembra 1918. Leto I. Gospodaril ali užltkarji? Na Dunaju in v Budimpešti postajajo gospodje mehkejši. Dan na dan prihajajo v svet poročila o izpremembi ustave in vsako jutro nam prinese nov načrt, kako ustreči raznim narodom naše države. Kakor dozoreva vojna in z njo vprašanje miru, ravno-tako tudi dozorevajo razmere v notranjosti Avstro-ogrske monarhije. Na vse moramo biti pripravljeni. Zgodi se lahko, da se vsede nekega dne ministrska gospoda na Dunaju ali v Pešti za mizo, sklene ustreči naši majniški deklaraciji in razglasi vesoljnemu svetu, da nam bo dala Jugoslovanom avtonomijo. Tudi med nemškimi in madžarskimi politiki je namreč nekaj dalekovidnejših mož, ki pravijo: Ustvarimo na jugu monarhije iz Slovenije, Banovine, Ercegbosne, Dalmacije in hrvatskega Primorja samostojno državo. V časih, ko postajajo mehki tisti, ki so bili z nami trdi kakor dolgo seže nazaj naš spomin, je neobhodno potrebno, da smo mi bolj in bolj neomahljivi ter da razmotrivamo politični položaj in ž njim vse ponudbe, ki prihajajo od Nemcev in Madžarov skrajno previdno in trezno. Danes ali nikoli! Ta izrek smo slišali med vojno že neštetokrat iz raznih ust in to ne brez upravičenosti. Svetovna vojna bo odločila usodo naro'dov. V svetovni vojni izginejo malenkosti, le velika načelna vprašanja, ki bodo merodajna za dolgo, dolgo dobo bodočnosti pridejo dO rešitve. Za narode je odločilnega pomena vprašanje, ali jim prinese vojna samostojnost in neodvisnost, ali ne. Sedaj ali nikoli se bo rešilo to vprašanje. Narod, ki bo zamudil ta trenotek, je izgubljen za vse večne čase. Tudi za slovenski del jugoslovanskega naroda še niso bili časi še nikdar tako resni in velepomembni, kakor so današnji. Nikoli ni bilo tako važno kakor sedaj, da stoje na čelu naroda voditelji, ki so nepodkupljivi, neupogljivi in nevstrašni v prizadevanju priboriti svojemu narodu lepšo bodočnost. Ravno tako neobhodno potrebno pa je, da stoji ves narod za svojimi voditelji kot zavedna in junaška armada. Jugoslovani smo junaki od narave. Kakor levi gremo v boj kadar nas pozovejo, da vršimo svojo dolžnost napram državi. Junaški smo in ostanemo tudi v boju za ohranitev in srečo svojega naroda. Tudi disciplinirani znamo biti Slovenci. Ustanovitev Narodnega Sveta, našega narodnega vrhovnega armadnega -vodstva, v katerem sodelujejo vse naše narodne politične stranke, je dokaz, da so minuli časi, ko so naši nasprotniki lahko z uspehom sejali med nas bratomorni boj, za to, da so oni lahko obdržali nad nami nadvlado. Naloga Narodnega Sveta je, da nevzdržema opominja in bodri vse vrste naroda, vse stanove in posameznike, da v velikih časih, v katerih nam gre za življenje in smrt, zapostavljajo 'vsik-dar in povsod malenkosti ter imajo pred očmi le veliki cilj narodnega ujedinjenja in ustajenja. Junaška in disciplinirana armada pa mora biti tudi zavedna. Kakor je potrebno, da ima narod kot celota jasen program, ravno tako je nujno, da se vsak posameznik izmed nas Jugoslovanov zaveda, kaj hočemo in kako hočemo. .Velike ideje, ki so se rodile med nami, morajo preiti v meso in kri nas vseh. Moč idej mora biti tista sila, ki nas dela sposobne za narodni boj. Ne podcenjujemo dejstva, da so v naši armadi visoki posvetni in cerkveni dostojanstveniki; ponosni smo in krepke se čutimo, ako vidimo na naši strani zbrane vse zastopnike naroda. Naša zavednost pa mora postati tako mogočna, da je zmožen narod dobojevati boj za samostojnost in neodvisnost tudi v slučaju, če bi danes izginil iz naših vrst ta ali oni posameznik. In če bi nam popadali na junaškem bojišču tudi vsi naši generali, je naša dolžnost, da zagrabimo za povelje tudi navadni ■prostaki, samo da dovedemo ideje do zmage. Zavednosti in političnega pouka pa so široke vrste našega naroda tem bolj potrebne , ker vemo, da bodo Nemci in Madžari še prišli k najn z ljubeznivim obrazom, s sladkimi besedami in velikimi obljubami. Kaj nam je storiti, ako prideta nekega dne Dunaj in Budimpešta ter nam ponudita avtonomijo, državo ali bogsigave še kaj? Mirni moramo osjtati in le vprašati jih moramo: »Ali hočete, da bomo na svoji zemlji svoji gospodarji, ali nam morda ponujate pod lepim imenom le užitek v naši državi.« Za kmeta ni večje nadlege kot užitkar-stvo. Gospodar ima z njim sitnosti, užitkar pa tudi ni skoraj nikdar zadovoljen. Nemci in Madžari, ki so bili do sedaj neomejeni gospodarji v naši državi, vedo, da prihaja zanje konec nadvlade. Oni tudi vedo, da se mi ne pulimo zato, da bi postali gospodarji na njihovem mestu ter morda napravili za hlapce Madžare in Nemce. Tudi nemškemu in madžarskemu narodu priznavamo kot pravi demokratje popolno pravico do vsega, kar zahtevamo za svoj narod sami. Nemci in Madžari pa si v zagati vendarle hočejo pomagati z užitkarstvom, kakor si pomaga z njim posestnik, ki bi rad bil za vsako ceno gospodar. Zelo verjetno je, da nam bodo Nemci in Madžari, da bi mi rajše segli po njem — hoteli prav lepo počediti kot, obljubili nam bodo dobro življenje in še marsikaj povrh — vse tako, kakor vid! no in slišimo po kmečkih kočah dan na dan. Gorje nam pa kmalu potem, ko bi zlezli v kot. Ali hočemo posestvo, ali kot ali hočemo biti gospodarji, ali užitkar ji? To so vprašanja, ki nas zanimajo, ako bi nam Dunaj in Budimpešta ponujala katerekoli vrste avtonomijo. Kaj nam pomaga avtonomija, kaj jugoslovanska država, če bi pa mi še naprej morali živeti le od milosti in nemilosti Nemcev in Madžarov. Ako hočemo biti na svoji zemlji res svoji gospodarji, moramo imeti mi sami izključno pravico odločanja o vseh prosvetnih, političnih in gospodarskih stvareh. Kaj koristi, če bi si na primer smeli graditi šole sami, če bi nam pa še naprej delali Nemci postave? In kaj bi bil naš narod, če bi tudi imel še to pravico, da si na znotraj daje postave sam, ako bi pa na zunaj zastopali naše koristi Nemci in Madžati, zlasti pa, če bi se preko naše zemlje lahko širila gospodarska podjetja, do katerih bi mi ne imeli vseh pravic? Ali bi bil sam svoj gospodar posestnik, na katerega zemlji bi smeli drugi orati, drugi ceste in železnice graditi, drugi mu delati nizko ali visoko mejo itd.? Užitkar bi bil, kakor bi bili le užitkarji Jugoslovani, ako bi se zadovoljili s takimi nemškimi in madžarškimi ponudbami. Pa še nekaj! Mi hočemo celo posestvo in hočemo biti gospodarji na vseh delih svoje' zemlje. Kar obvarujemo in pridobimo za narod med svetovno vojno, to bo naše, drugega nič. Zato moramo vprašati, ako bi nam kdo kaj ponujal, Madžare: Ali pridejo pod Jugoslavijo tudi naši bratje iz Banata? Ali ste zadovoljni, da se združijo z nami tudi ogrski Hrvatje in ogrski Slovenci? Nemce pa moramo pobarati: Kako jamstvo imamo, da otmemo čez stotisoč naših rojakov na Koroškem? Ne samo to. Celovec in druga mesta v slovenskem ozemlju — danes naše grobišča — so bila naša središča v preteklosti. Ali so zadovoljni, da bodo naša v bodočnosti? Vprašati je treba tudi, kaj je s Trstom, Reko? Se nešteto drugih vprašanj, ki so za naš narod in njega bodočnost živ-ljenske važnosti, je v takem slučaju zastaviti. Vse ali nič! se mora glasiti naš odgovor. Ali hočejo, da bomo res gospodarji na svoji zemlji, ali pa naj ne govore o reformah. Da bi pa bili Nemcem in Madžarom na ljubo Jugoslovani obsojeni postati iz hlapcev užitkarji, je bolje preje vzeti konec. Pa zakaj se razburjamo? Na Dunaju in Pešti še dolgo ne bo resnih patriotičnih poskusov v interesu države rešiti narodnostno vprašanje pravično in na zadovoljstvo vseh prizadetih. Če kaj, bi le poskusili zabiti klin med nas in Cehe ter Poljake. Najpreje razbiti našovzajemnost, potem pa zopet vsakega zase oklestiti. K večjemu ta načrt Nemcev in Madžarov je mogoč. Kolo časa pa se vrti nevzdržema. Poča-kajmo in na Dunaju in v Pešti bodo še mehkejši. Slej ali prej se morajo tudi tamkaj zavedati, da imamo prav, ako nočemo biti užitkarji in če hočemo biti v državi samostojni gospodarji, kakor Nemci in Madžari. Stradanje na Mih. V današnjem času slišimo in beremo predvsem, da stradajo in trpe največje pomanjkanje ogromne množice prebivalstva po večjih mestih. Vse pa misli, da živi dežela, kjer je živež doma, kolikor toliko v blagostanju in izobilju. Marsikateri iztradan meščan gleda z zavistjo kmeta, ki je trenotni ve/j ni vo'jni položaj izrabil v svoj dobrobit in če ga tudi tepejo nadloge vojnega časa, mu vendar ni treba kot meščanu s praznim želodcem leči spat in s skrbjo vstati v jutro, kako bo preživel prihodnji dan sebe in svojo družino. Res je, da v številnih kmečkih do-meh ne poznajo gladu in pomanjkanja, še bolj res je tudi, da je tega kmečkega prebivalstva komaj polovico od celote deželenov. Druga polovica deželanov trpi veliko pomanjkanje in mogoče še večje kot demonstrirajoče množice mestnih ljudi. Veleposestva gruntarji in trgovci so si danes na deželi opomogli, dočim so polgruntarji, bajtarji in dninari izpostavljeni bedi, kot še nikdar preje. Bajtarji in polgruntarji že v mirnem času niso pridelali toliko živeža, in f pri dobili s kmetovanjem toliko denarja, j;da bi mogli preživeti svojo družino in plačevati davke. Pomagali so si s tem, da so hodili v dnino k večjim kmetom, ali so si poiskali dela v tovarnah in ; podjetjih. Bili so to napol kmetje, napol delavci- težaki- Danes so po večini vsi vojaki in so ostale doma le žene, starčki in otroci. Ti ne prineso domačemu gospodinjstvu sedaj nobenega denarja in zemlja ne more rediti polgruntarja in bajtar ima s svojo leseno podrtijo le stroške. Navezani so na edini dohodek državnih podpor. Kako se z državnimi podporami izhaja, vsi dobro vemo. Ves, ali večji del živeža si moraš kupiti in poleg tega še pošiljati denar in živež svojcem — vojakom, če nočeš, da trpe v tujini lakoto. Še hujše je za one, ki ne dobivajo nobenih podpor, to so vdove s kopico lačnih otroških želodcev, ki si ne morejo nič pridobiti in stari ljudje, ki si ne morejo nič prislužiti. Polgruntarjem in bajtarjem se pridružuje še tretji in največji revež, dninar. Ta pr^v nič nima, še svoje strehe, ne. V času poljskega dela mora garati od ranega jutra do pozne noči za tri do pet kron na dan. Prihraniti bi si moral za zimske mesece, ko ni veliko dela, denar in živež, a si ne more nič, ker živi iz rok v usta. Veliko jih je, ki so si v boljših časih prihranili s krvavimi žulji za stare petke par sto kron, da jim ne bo treba beračiti od hiše do hiše, a so danes brez krajcarjev in praznega želodca. Vse te neštete družine po cele mesece ne vidijo kruha in jedo brez zabele, kot živina. O mesu še govora ni. Preživljajo se s kornjem, repo in zeljem, samo da so polni želodci. Človeka srce zaboli, ko vidi upadle in blede nedolžne otroke, ki niti ne vedo, zakaj in ,čemu tudi njim ni zaprineslo vojno gorje. Pokriti v cunje, ker obleke se ne morejo imenovati, kar imajo na sebi, postavajo ob liišah premožnejših, če se jih kdo usmili s koščkom kruha. Marsikdo si bo mislil: Kaj pa aprovi-zacija? Nikjer aprovizacije slabše ne delujejo, kot na deželi. Razdeljuje se neredno in navadno kar po domače. Ta dobi malo manj, drugi malo več, nobeden pa toliko, da bi imel za najskromnejše preživljanje dovolj. Po perišče moke hodijo reveži po več ur hoda do svoijh aprovizačnih mest, da bi med potjo nazaj grede lahko snedel vse tisto, kar dobi. Centralna aprovizacijska mesta krivično pri-krajšujejo občinske aprovizacije na deželi, češ saj so ljudje sredi obdelanih njiv, polnih živeža, se bodo že prehranili, kakor se vedo in znajo. Poleg tega tudi nekatgre občinske aprovizacije in okrajna glavarstva ne vrše vsled nezmožnosti vodifeljev svoje dolžnosti, ker se ua pristojnih mestih ne zavzamejo za svoje revno ohčane tako, kot bi se morali. Gotovo bi marsikje na deželi izbruhnili še hujši izgrdi kakor po mestih, če bi ne bili reveži tako raztreseni po oddaljenih vaseh in brez vsake organizacije. Pri boljših kmetih si ubogi deželani tudi ne morejo kupiti' ničesar. Kmet proda — kar je čisto naravno — rajše živila prekup-cem, ki plačajo neverjetno visoke cenc, katerih njegov sosed — bajtarček nikdar zmogel ne bo. Sicer pa ima denar na debeli zelo malo veljave. Dalje prepusti kmet živilo mesijami, ki mu prinese' blago v zamenjavo, katerega tudi revček-dninarček nima. V splošnem jo prišlo že do tega, da kmetje sploh več ne prodajajo najvažnejših živil, ker jih jim je samim pričelo zmanjkovati vsled vedno strožjih rekvizicij, ki so po krivdi nam sovražnih vlad prav posebno zadele jugoslovansko zemljo. Da niso opisani nedostatki po malih mestih in trgih na deželi nič boljši je umljivo in tudi tam številno pprebivalstvo deli usodo s sosednim kmečkim proletarijatom, Kako odpomoči tej bedi! Predvsem je priporočati boljšim kmetom malo večjo ljubezen do bližnjega kot so jo izkazovali do danes. Oderuško grabljenje na kup in preziranje trpečih ne bo prav nikomur v'srečo. Pomagaj, kjer moreš, svojemu bratu, revežu, čefže drugega ne, vsaj gladnih otrfk se usmili. Ne dopusti gorja, da del naroda, hira, in umira, ker je narodova nesreča tudi tvoja. Zapomni si, predvsem si moramo sami med seboj pomagati, da - preži vimo vojno. Zastonj bomo čakali, da bi nam vlada priskočila na pomoč, ker nam je tuja in sovražna. To si zapomnite kmetje in mnogo solz bo izbrisanih in mnogo želodcev nasičenih. , Občinski zastopi naj temeljitejše organizirajo svoje aprovizacije in najodločneje nastopijo na pristojnih mestih, da dobi občina vse, kar ji gre po postavi. Vodi se naj sezname najpotrebnejših, da se od slučaja do slučaja posebno ozira na nje. Razdeljevati je živila vsem jednako in z največjo pravičnostjo. Ne pozabimo: kar ie narod dal dobro-voljno, ie zani izgubljeno na veke, a kar mu ie bilo vzeto z nasiljem, more v ugodnejših razmerah zahtevati, da se mu vrne! Frant. Palacky (1874). Glas iz Koroške. Zapostavljanje in preganjanje Slovencev v korist že davno nasičenih nemškutarjev je pri nas tudi v petem vojnem letu na dnevnem redu. Zunanje lice, katero so po prizadevanju in zaslugah nemškega birokratizma med vojno dobile nekatere naše zavedne občine, je sicer dokaj obupno: kar črez noč so namreč zginile po vaseh slovenske krajevne table, z javnih poslopij, zlasti z ljudskih šol pa slovenski napisi in povsod se šopiri bla-' žena nemščina. Toda tolažilno je pri tem dejstvo, da ta nad vse obupna zunanjost naših krasnih pokrajin ne odgovarja pravi volji našega naroda, temveč le germanizatoričnemu sistemu nemškega uradništva in nemške vlade. Akoravno so namreč tujci med vojno nadaljevali s potrojeno silo že v mirnih časih započeto penemčevalno delo in zabranjevali ter ovirali vsak duševni razvoj in vsako iz-omiko našega ljudstva, nevednost in neokret-nost pa vkoriščali v svoj prid, je jedro nar roda ostalo vendarle dobro, nepokvarjeno in zdravo in med ljudstvom je opažati, da po--toki krvi, ki so tekli na bojiščih, naznanjajo tudi nam na najsevernejši meji dan vstajenja in svobode. Ob izbruhu vojne je moral pač tudi marsikateri koroški narodnjak, ki je zakrivil pred ivojno samo to, da ni zatajil svoje matere in snjenega jezika, koraksU, kakor največji hu-tdodelec v senci orožnisk'h bajonetov v ječo. Priznavamo, da so bili naši različni od-ličnjaki iz vseh stanov V ječi izpostavljeni živinskemu trpljenju. Smelo pa lahko trdimo, Jtla sc je baš iz tega ntučeniškega trpljenja porodila, velika misel majniško jugoslovanske deklaracije, ki je prešinila vkljub vsemu sstraho vanju, preganjanju in zatiranju tudi v našom lepem Korotanu slehernega Slovenca, od visokega razumnika do zadnjega rutar-v-koga kočarja. Imel sem priliko govoriti z našim dobrim ljudstvom in videl sem, da je beseda majniške deklaracije naših jugoslovanskih • poslancev tudi med našim zatiranim ljudstvom postala živo meso, in da je sveta ideja ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno, samostojno državno zmagovito prodrla v najširše sloje našega poštenega, zdravega in čvrstega naroda. Še so našim ljudem zamašena usta, še je ljudstvo vsled opravičene bojazni pred neza- slišanim nemškim terorizmom nekoliko preplašeno, toda z zanimanjem zasleduje vsako kretnjo naših jugoslovanskih poslancev in deklaracijsko gibanje med izvenkoroškim slovenskim narodom. Na Koroškem so vsi Slovenci deklaranti ' z dušo in telesom. Bojno pobratimstvo, ki se je sklenilo ter utrdilo in .poglobilo na slovanskihMlavnostih v Ljubljani med Jugoslovani in Poljaki na eni strani ter Jugoslovani in Čehi na drugi strani, pa je nam porok za to, da še bo z usodo bratskih narodov rešila tudi usoda obmejnih Slovencev, in da bi bila Jugoslavija brez Korotana in Gosposvetskega polja, te zibeljke slovenske zgodovine, liki oko brez punčice, liki človeški organizem brez utripajočega srca. V ljubljanskih slavnostnih dnevih ustanovljeni »Narodni Svet« bo imel baš pri nas polne roke hvaležnega dela. Težko je čakalo ljudstvo njegove ustanovitve, željno pa pričakuje njegove izdatne pomoči . . . Zatorej iščimo stikov z našim slovenskim koroškim ljudstvom, dajmo še tolažbe našim trpinom, da bodo zadnje dejanje velike drame, ki se igra baš sedaj v svetovni zgodovini, srečno in pogumno prestali. S čim je plačal slovenski kmet svoje dolgove! Hranilnice, posojilnice, zadruge in banke poročajo, da se denarne vloge vedno bolj množe in da je kmet plačal svoje dolgove. Zadnja leta pred vojno se je mnogo govorilo in pisalo o tem, da se kmet vedno bolj zadolžuje, da je treba proti temu kaj ukreniti. Vojna je rešila to vprašanje. Naš kmet ali vsaj oni del kmetov, ki je med vojno pridelal le količkaj več, kakor rabi zase, je poplačal svoje dolgove. Na K r a n j s k e m je postalo zadolže-nje kmeta zadnja leta pred vojno že precej opasno. Nič manj kakor za 7 milijonov kron na leto so se pomnožili dolgovi kranjskega kmeta, to je £1 kron na vsako osebo, ki je spadala h kmetijstvu. Ceni se, da je znašal leta 1914. skupen dolg vsega kmetijstva na Kranjskem nekaj čez 100 milijonov kron, to je 300 kron na vsako osebo, ki je spadala h kmetijstvu. Med vojno so se razmere popolnoma izpremenlle. Zadolževanje je popolnoma ponehalo, kmet je prodajal po visokih cenah svoje pridelke, plačeval ne le obresti svojega dolga, ampak tudi glavnico. Danes se lahko trdi, da je pretežna večina kranjskih kmetov ne le prosta dolgov, ampak da ima že prihranke. Iz tega se sklepa navadno, d a je naš kmet obogatil. Javno in privatno se zastopa mnenje, da je kmet plačal svoje dolgove in da mu je vojna prinesla blagostanje. Prva trditev je resnična, druga pa ne. Da ni vojna prinesla kmetu blagostanja, da ni kmet tekom vojne obogatel, hočem ^dokazati. Predvsem se je treba vprašati, s čim je plačal kmet svoje dolgove. »Tudi pred vojno bi mogel kmet zadostiti svoje upnike, ako bi prodal del svojega imetja. Moramo se torej vprašati, ali se niso morda plačevali dolgovi z inventarjem, to je z živino, poljskim orodjem, poslopjem, pohištvom itd. Da se to ugotovi, moramo primerjati to, kar ima kmet danes, s tem, kar je imel pred vojno. Že v predzadnji številki »Domovine« smo dokazali, da propada živinoreja na Kranjskem. Ugotovili smo, da je število goveje živine in posebno konj padlo. Kmet je namreč prodal en del svoje živine. Pred vojno je bilo na Kranjskem 27.000 .konj, sedaj jih je komaj 13.000 in število goveje živine se je zmanjšalo od 227.000 na 200.000 glav. Ne le število, ampak tudi kakovost živine se je poslabšala, tako da je tekom vojne padla gospodarska vrednost za 35 odstotkov, to je za 26 milijonov kron po cenah pred vojno. To pomeni ravno toliko, kakor da je krnel prodal za 26 milijonov kron konj in goveje živine. En del dolgov se je torej plačal z živino. Tudi pred vojno bi lahko kmet prodal svojo živino ter poplačal z izkupičkom dolgove. V predzadnji številki našega lista se jc nadalje konštatiralo, da je gospodarska vrednost kranjske prašičjereje padla skoro za dve: tretjini, v približni vrednosti 10 milijonov kron po cenah pred vojno. Pa tudi perutninarstvo, zajčjereja itd. je trpela vsled vojne; vrednost je padla najmanj za 2 milijotia kron,ž žavaib »^rv aiKam^oH Iz tega se vidi, da je kmet poplačal en del svojih dolgov z živino. Danes je živina na Kranjskem za celih 38 milijonov kron manj vredna, kakor leta 1914. (cenjena po cenah pred vojno). S tem pa niso izčrpani predmeti, ki so se tekom vojne prodali, oziroma ki so se poslabšali. K rednemu poslovanju spada, da si kmet nakupi vsako leto vsaj toliko obleke in perila, kolikor porabi. Ako tega ne stori, zmanjša svoj inventar. Tudi pred vojno bi lahko kmet sklenil, da ne kupi dve, tri leta niti perila, niti obleke, ter da bo s tem denarjem plačeval svoje dolgove. Med vojno je bil prisiljen to napraviti. Iz omare je izginila obleka, perilo je obnošeno in prepe-relo. Ta postojanka pa ni nikakor majhna. Na Kranjskem je porabilo kmečko prebivalstvo vsako leto za 16 milijonov kron obleke in perila. Že tri leta ni kmet skoro ničesar kupil. S tem si je prihranil najmanj' 30 milijonov kron. Ravno isto velja tudi glede obutve. Tudi tu si je pri-štedil kakih 5 milijonov kron. Redno obratovanje zahteva tudi, da si kmetovalec vsako leto nabavi najmanj toliko orodja, kolikor ga je v obratnem letu porabil. Sem spadajo orala, vile, srpi, košit grablje, nadalje vozovi, vprežna oprava, vrvi, verige, poljedelski stroji n. pr. mlatilni, čistilni stroji itd. Med vojno je kmet le malo nadomestil; tudi v tem oziru je porabil del svojega inventarja. Cenim, da se je tekom vojne vrednost tega inventarja z man j* šala za 11 milijonov kron (po cenah pred vojno). Ravnotako spada k rednemu poslovanju vsakoletno popravljanje in nakupovanje po hištva. Končno mora kmet tudi skrbeti, da se poslopje ne poslabša. Niti enega, niti drugega ni mogel tekom vojne napraviti. Danes je njegovo pohištvo in tudi poslopje mnogo manj vredno (po predvojnih cenah) kakor leta 1914. Na Kranjskem imamo približno 55.000 kmetij. Ako je padla vrednost pohištva in poslopja vsake kmetije povpreo no za 250 kron, znaša ta škoda na celem Kranjsktm skoro 14 milijonov kron. Tekom vojne se je torej vrednost kmečkega inventarja na Kranj: s k e m, to je živine, obleke, perila, obutve, orodja, pohištva in poslopja zmanjšala za 98 milijonov kron. Upoštevati je treba še, da je kmet zaloge živil in krme izpraznil. Iz tega sledi, da je kmet prodal ve-# lik del svojega inventarja v približni vrednosti 100 milijonov kron. S tem je plačal svoje dolgove, ki so znašali pred vojno nekaj čez 100 milijonov kron. Približno iste razmere so na Slovenskem Štajerskem in Koroškem. Na Goriškem pa kmet ni plačal svojih dolgov, ampak je prišel skoro ob ves inventar. Ostala mu je le zemlja in le deloma poslopje. Sedanja vrednost premoženja sloven skega kmeta je mnogo manjša, kakor je bila pred vojno. Slovenski kmet ni obogatel, kakor se to velikokrat meni, govori in piš e, marveč vojna mu je prizadjala veliko škodo. ■1 "' ' ' 1 1 In izročajoči brigo za to narodovo dušo našo našim politikom, (ko je po daljšem času grobne tišine in političnega neživlienja bilo možno zopet vzdihniti), smo jim rekli samo to, kar je bilo stremljenje in hrepenenje njeno že tristo let. Kar so ti, ki so jo vodili in tormovali pred nami, povedali v verzih in v prozi, kar smo neštetokrat rekli mi. Pisatelj je vest in vid naroda, je hodnik in kaznova-lec, je učitelj, je duhovnik naroda. ' J. S. Mac h ar. Ob Soči. Begunske postaj©. V Gorici obstoji, kakor smo na kratko že omenili, urad z nalogo, da zgradi barake, kjer ni drugih bivališč. Ta urad more z lahkoto prevzeti vse vojaške barake, posluževati se transportnih sredstev itd. Nalogo ima to, da razdeli pravično barake po občinah in med ljudstvo. Dogodilo se je, kakor se govori, da so si posamezniki preskrbeli po 5 in več barak, v laški baraki za častnike je shranjeno seno, drugi begunci pa prebivajo v luknjah ali pa sploh ne morejo domov. Nasvetuje se županstvom, naj ugotove, koliko beguncev bi se moglo vrniti v hiše, ki se dajo za silo popraviti, ali v barake, ki bi se dale prenesti iz bližine (za take vožnje bodo na razpolago trije avtomobili). Sezname treba poslati omenjenemu uradu. Zupani naj torej store vse, kar potreba, bomo videli, kaj in kako bo nadalje. Voditelj urada je c. kr. okrajni komisar dr. Oskar Boucard, rodom Goričan. Šole v Gorici. Slovenska in italijanska gimnazija s konviktom bosta nastanjeni v prostorih osrednjega semenišča, moško učiteljišče in konvikt v Šolskem domu, žensko učiteljišče v šoli Frinta v Codellijevi ulici, nemška gimnazija in realka v poslopju prejšnje nemške gimnazije v Sabotinski uličic \,. v, H tvw j Potrebna je ureditev cestne zveze Gorica - Šempeter - Vrtojba - Bilje-Renče in gradnja mostu Rupa - Grabeč v Mirnu. Zadeva je toplo priporočena pri ob-novljevalni oblasti. Dar za obnovo Goriško -Gra-diščanske. Pomožnemu odboru za be< gunce z juga na Dunaju, ki je pod pokroviteljstvom nadvojvodinje Marije Jožefe, je dalo 62 darovalcev svoto 14.990'98 K za obnovo Goriško - Gradiščanske. V Gorici mrka solnce po šest dni v tednu zaporedoma, po deželi pa solnce sploh ne pride iz mrkanja. Ta izredni nenavadni pojav v g - astronomiji, ne povzroča luna, marveč naša aprovizacija. Toliko, da je človek sit mogoče, če ima slab želodec, en dan, potem je pa šest dni mrk. Nekateri so šli celo v koledar pogledat, če so ti mrki zaznamovani v njem. Toda prepričali so se, da so vsi koledarji sestavljeni le za nemške in ogrske kraje, nobeden pa ni za Goriške. Naša aprovizacija je sicer hotela preprečiti mrke, dajala je ljudem ovsen riž, češ, kar krepi konja, mora še v večji meri človeka krepiti, ker ima manjši želodec. Ali se jej ni posrečilo. Kljub temu zobljemo oves še dalje, do kler ne postanemo lepega dne centavri. Organizacija kolono v. Socijal-nodemokratična stranka skuša organizirati kolone. Shodi se vrše v Ogleju in se je tamkaj že dosegla organizacija za Oglej in bližnjo okolico. Na zadnjem zborovanju se je navajal slučaj, da je neki furlanski veleposestnik dobil za kmetijsko delo 16. volov, vojakov in denarja, na kar je takoj odpustil, kljub določbam kolonskega zakona, vse one kolone, ki mu niso prijali ali je mislil, da so odveč, ne vpoštevajoč okolnosti, da so ti nesrečni koloni delali na posestvu že de setletja. li Gospodarstvo. Vojno-kreditni zavod za južno vojno okrožje daje proti primerni varnosti ban-kovna posojila v svrho zopetne zgradbe ali poprave poslopij, vzdrževanja obrata, izvrševanja poklica, vzdrževanja gospodarenja in poslovanja itd.: hišnim posestnikom, kmetovalcem, trgovcem, obrtnikom, industrijcem, podjetjem za promet s tujci (hoteli, penzi-joni, gostilne itd.), občinam in občinskim zavodom, okrajnim bolniškim blagajnam, kreditnim organizacijam, distributivnim in produktivnim zadrugam, zdraviliščnim komisijam in priznanim zvezam za pospeševanje tujskega prometa. Na razpolago ima v to svrho od države 30 milijonov kron. Zato nudi bodisi glede obrestovanja, bodisi glede vracevanja posojila toliko ugodnosti, kakor jih noben drug zavod nuditi ne more. Vsak, ki je bil na Goriškem, v Istri, Trstu, Dalmaciji, na Kranjskem ali na Koroškem po vojnih dogodkih v svojem premoženju in gospodarstvu, v svojem podjetju in poklicu posredno ali neposredno oškodovan, se lahko z mirno vestjo za posojilo obrne nanj. Prošnje za posojilo je vložiti pismeno ali pa na zapisnik pri tajništvu krajevno pristojnega cenzorskega kolegija, za Goriško-Granl. V Gorici, via Seminario 5, za Trst z okolico in za Istro v Trstu via del Campanile 13, za Kranjsko v Ljubljani, Poljanska cesta 2 in za Koroško v Celovcu, Villacherstrasse 6. Pristojno tajništvo mu bo dalo rado vsa potrebna posojila in mu bo šlo tudi pri sestavi prošnje na roko. Pa, tudi ravnateljstvo zavoda, ki je v Celovcu, Villaelierstrasse 6, bo i prizadetimi strankam vedno rade volje postreglo s pojasnili in vso potrebno pomočjo, vsako prošnjo pa, seveda v okviru določil svojih pravil, blagohotno presojalo, Kam naj se obračajo po vojni prizadeti za podporo? Vojno kreditni zavod, o katerem pišemo rta drugem mestu, ne daje posojila za nabavo ali popravo poškodovane ali uničene hišne oprave, osebne oprave, živil, sploh za porabne namene; tudi ne za plačilo; davkov, zaostalih" obresti, posojil ali za katerekoli spekulativne namene. Za to je dala država namestništvu v Trstu ter deželnim predsedništvom v Celovcu in v Ljubljani na razpolago primerne fonde, iz katerih dobijo poškodovanci premoženju in škodi primerne podpore, katerih ne bo treba vrniti. Z dovoljenjem ministrstva za javna dela in za poljedelstvo presegajo te podpore lahko tudi 10.000 kron. Svetujemo, da se rojaki za te vrste podpore kar najbolj pridno obračajo s prošnjami pri pristojnih deželnih cesarskih oblastnijah. Koliko je vredno premoženje Avstrije. Znani profesor budimpeščanskega vseučiliča dr. Fellner je cenil pred vojsko premoženje cele Avstrije sledeče: nepremičnine (brez poslopij) 29 milijard kron, poslopja 15 milijard kron, rudniki 6 milijard kron, prometna sredstva 11 milijard kron, premičnine 26 milijard kron, terjatve napram inozemstvu 5 milijard kron, skupaj 92 milijard kron. Od tega zneska je treba odbiti dolgove Avstrije napram inozemstvu, ki znašajo 7 milijard kron, tako je bilo čisto premoženje cele Avstrije 85 milijard kron vredno. Cenitev se je vršila po.cenah, ki so veljale pred vojsko. Ako bi se danes cenilo premoženje cele Avstrije, bi izpadla cenitev višje, ker so cene poskočile. Ker ima Avstrija (brez Ogrske) sedaj približno 75 milijard državnega dolga, smo zapravili že 88% vsega premoženja. Letošnja žetev v Ameriki kaže še precej dobro. Lansko leto se je pridelalo tam 418 milijonov mernikov ozimne p .š e n i c e in 232 ■milijonov jare pšenice, skupaj 650 milijonov mernikov. Letošnja letina pa se ceni na 557 milijonov, oziroma 334 milijonov, skupaj 891 milijonov mernikov pšenice. Amerika porabi za se okoli 550 milijonov mernikov, tako da ji preostane okroglo £40 milijonov mernikov za eksport. Lansko leto je izvozila Amerika, ker je bila letina mnogo slabša, samo 130 milijonov mernikov, letos pa bode lahko skoraj trikrat več izvozila. Vse to žito je namenjeno za Anglijo, Francijo in Italijo. Ako se prevozi vse to žito, ne bode ententa prihodnje leto izstradana, ako pa potopijo nemški podmorski čolni velik del amerikanskih žitnih transportov, bo prehranitev ententnih držav ogrožena. Proti plesnivosti. Na kraje, kjer stvari rade splesnijo, postavi posodo z živim apnom. To naredi zrak suh, cist in odpravi plesnobo. Kdaj je očistiti sadno drevje? Najboljši čas za čiščenje sadnega drevja je v poznem poletju, ko se je sadje pobralo. Ako čistimo sadje pozimi, ne vemo dobro, katere veje naj se odstranijo in katere naj se puste, na- dalje, katere veje so suhe ali napol umrle in katere so čvrste in zdrave. Koncem poletja se to lažje spozna. To delo drevesu nič ne škoduje. Rana, ki se napravi v avgustu ali septembru na drevesu, se celo boljše zaraste. Nekatero drevje, kakor je n. pr. oreh, se ne sme niti drugače obrezovati in čistiti, razen poleti. Zato priporočamo našim kmetovalcem, naj gledajo, ko bo kaj več prostega časa, nekoliko okoli svojega sadnega drevja in naj ostramjo na njem vse one veje, ki se križajo, nadalje one, ki so se posušile ali usihajo in sploh vse, kar je drevesu škodljivo in odveč. Varnost pred ognjem. Mnogo požarov nojstane vsled neprevidnosti; zato ne moremo nikdar dovolj previdno ravnati z ognjem in lučjo, da se ovarujemo nezgode. Skrbna gospodinja hrani užigalice, špirit, petrolej in druge slične stvari na varnem prostoru, kamor ne morejo otroci. Reči, ki se lahko vnamejo, naj niso blizo peči ali ognjišča, tudi ne blizu dimnika pod streho. Ne dopuščaj nikoli, da bi prilival kdo petrolej gorečim svetilkam! Ne čakaj nikdar, da bi pogorelo vse olje, nego snaži svetilke po dnevu. Gospodinja naj ne dopušča hoditi z lučjo v hlev, skedenj ali pod streho, kjer bi lahko nastal ogenj. Dežnike lahko dolgo ohranimo dobre, če ravnamo z njimi tako-le: Moker dežnik zaprt, a ne zvit se postavi s kljuko jpvzdol. Ko se je odkapljal docela, se še-le sme razpeti, da se posuši. Kdor tako ravna, bo ohranil dolgo dobro palico in ogrodje, ki pri napačnem ravnanju rado zarjavi in strohni. Sedanje cene na Angleškem. Po sporočilih civilnih vjetnikov, ki so se vrnili iz Anglije, stane tam sirovo maslo 7 K 50 v kilogram, meso 2 K 60 v, jajca po 50 vin., moške obleke 170 K, tona premoga pa 32 K. »Arbeiter Zeit.« pravi: Angležem bi bilo vsako nadaljno zvišanje cen strašno, nam se sline cede, ko beremo te številke. Podražitev zlata. Angleški dobavitelji zlata so stavili svoji vladi zahtevo, da jim zlato dražje plača, kakor sedaj. Pridobivanje zlata se namreč draži od dne, a zlato ima vedno isto ceno. Dasi je to malo čudna zahteva, ker zlato nima cene nego je ono samo cena, vendar je razumljivo, če pomislimo, da so tudi angleški papirji v svoji vrednosti nižji od onih nekaterih nevtralnih držav. Dobavitelji zahtevajo torej samo izplačilo v zlatu ali pa v papirju, ki bo imel isto vrednost, kakor zlato in to bi bili dolarji ali pa holandski denar. Z večih ozirov bo angleška vlada te zahteve najbrže sprejela. Kruh brez moke. »Berliner Tagblatt« piše: »Speči kruh brez moke se čuje res nekako zagonetno. Vendar se je pa v resnici posrečilo najti način, ki nenavadno olajšuje in izboljšuje peko kruha. Glavna skrivnost leži v tem, da se žito sploh ne zmelje, nego se samo zrna oproste luščin ter se z valji zmečkajo v testo. To testo je s primesjo vode ali pa brez nje že godno za peč. Tako ostane od vsega prejšnjega dela le dvoje: Zrno in peč.« Tako piše ta list. Čudno se nam le zdi, da v prejšnjih časih nismo čuli o peki, ki bi bila boljša, takrat namreč, ko smo bili {razvajeni in smo lahko svobodno poskušali, kar se je komu zljubilo. Vsled samih iznajdb že kmalu ne bodo vedeli, kaj je res dobro. Novi davek. Na Angleškem mislijo uvesti nov davek za vse stvari, ki niso za vsakdanje življenje neobhodno potrebne. Vse take predmete bodo razdelili v tri dele in sicer:"Prvi del bo obsegal vse lepotičje in v drugi del se všteje jed v klubih, hotelih, restavracijah in večje pojedine v privatnih hišah. V tretji oddelek spadajo obleke, oprava, avtomobili itd. Koliko bo dal ta novi davek v enem letu državi denarja, še ni do-gnano, vendar pa se z ozirom na njegovo obsežnost lahko računa na več milijonov. Oviran iJvoz iz Avstralije. Radi pomanjkanje ladij je izvoz iz Avstralije tako skrčen, da so se nakopičile v tamkajšnjih skla- diščih velikanske množine blaga. Na ladje in ivoz čaka, kakor poroča angleški list »Times« 1,250.000 zabojev volne, 5200 vagonov zmrznjenega mesa in 100 vagonov surovega masla. Raiiventega leži še v Novi Zelandiji 600.000 zabojev volne in 2000 vagonov sira. Bolhe se rede v prahu in nesnagi. Zato je najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti bolham — častost. Pometaj, pomivaj, briši, iztepavaj, krtači in zrači temeljito, pa gtovo ne bo v hiši bolh. Dobro sredstvo zoper bolhe je caherlin, ki ga nabrizgaj po tleh in v postelje. Tudi kamilce baje zamore bolhe. Potrgaj jim cvetove, katere natresi v postelj in po tleh. Mi smo prepričani, da nasilje Nemcev in Madžarov, ki traja že 1000 let, ne bo prenehalo; edino dobro sredstvo proti temu pritisku je v tem, da se več slabih narodov združi in drug drugega podpira, tako da potem z združenimi močmi prisilijo velike narode k pravičnosti in da morejo tako braniti skupno svojo svobodo, neodvisnost in svoje pravice. Mi torej ne vidimo rešitve nikjer, razven v združenju z drugimi manjšimi narodi, S Srbi, Hrvati, Slovenci, Slovaki, Rusini in Poljaki, ki so menda zdaj po trpkih skušnjah spoznali korist naših načel. K. Havliček. Zdravstvo. Solnčarica nastane vsled neposrednega vpliva solnčnih žarkov na našo glavo, in sicer na možgane. Boleti začne glava, pojavi se omotica, tema pred očmi, slabost, bljuvanje, omedle.vica. V težkih slučajih zadene nesrečneža smrt. Kogar zadene solnčarica, tega se mora nemudoma spraviti v senco, na glavo mu je devati mrzle- ob-kladke in uvesti je treba umetno' dihanje, še predno pride zdravnik Da se obvarujemo soln-čarice, je dobro, če nosimo široke slamnike. Vročinska kap. Kakor smo povedali, pro-vzroČajo solnčarico solnčnl žarki. Vročinsko kap provzroča pa prevelika vročina sama. Kap nastane, če se zrak malo giblje, če je torej zelo miren in vlažen. V takih soparnih poletnih dneh izhlapeva telesni znoj le počasi, vsled česar se koža dovolj ne ohlaja. Omeniti je še, da nastane vročinska kap tudi v vročem zraku, če se voda, izhlapevajoča iz telesa v obliki znoja, ne nadomesti s pitno vodo. Kri se vsled tega nekako zgosti. Prva pomoč pri kapi je kakor pri solnča-rici, dokler ne pride zdravnik, ki ukrene vse potrebno. Da se obvarujemo vročinske kapi, je dobro, če nosimo ohlapno, svetlo obleko. Pozor pri kopanju! Profesor dr. Kutvirt opozapja na nevarnost pri kopanju, ako se kopajo ljudje, ki so kdaj trpeli na vnetju ušes, zlasti ako jim je teklo iz sluhovoda. Pri skoku v vodo, zlasti na glavo, se lahko pokvarijo notranji deli ušes, vsled česar se povzroči zopetno gnojenje in tok. Zelo nevarna je morska voda, ker je zelo razdražljiva. Še večja nevarnost preti kopajoče-mu, če voda vdere v' one dele sluhovoda, ki vzamejo človeku zavest, kje se nahaja. Ce je še tako dober plavač, pa naj izgubi v vodi čut za to, kje se nahaja, je lahko hipoma vtopljenec. Več slučajev smrti, o katerih se je svoj čas mislilo, da so posledica srčnih krčev v vodi, je bilo bržčas posledica razdraženja živčnih koncev v ušesih. Proti tej nevarnosti se lahko zavarujemo, ako ne potapljamo glave pod vodo, ali pa zamašimo ušesa z vato, ki smo jo nekoliko namočili v olju. Suha vata ne sme biti. V trgovinah se dobi tudi nalašč za to pokrovke za ušesa. Za silo se tudi lahko zaveže glavo in ušesa z ruto iz ne-premočljivega blatna. Prva pomoč pri utopljencih. Ce hočemo utopljencu še rešiti življenje, položimo ga na zemljo, odstranimo mu vso obleko, usta in nos mu očistimo peska in blata. Cel život drgnimo s suhimi, gorkimi cunjami. S koncem volne šče-getajmo utopljencu nos, da ga pripravimo do kihanja. Najvažnejša stvar pa je, vzbuditi mu zopet dihanje. To se vrši na sledeči način: T. najprej pokleknem nad ponesrečenčevo glavo; 2. potem zgrabim obe njegovi roki nekoliko nad komolcem; 3. roke vzdignem nato enakomerno in počasi preko ponesrečenčeve glave; 4. v tem položaju zadržim roke par sekund, nakar jih spravim zopet nazaj in jih tiščim par sekund trdno na prsni koš; 5. to se ponavlja približno 16krat v minuti. — V srečnih slučajih začne ponesrečenec kmalu sam dihati; z dviganjem rok se izzivlja. vdih, s pritiskom na prsi izdih. Če vidimo, da se začenja nesrečnežu zopet kri pravilno pretakati, kar spoznamo po barvi na licih in dihanju, mu ponudimo za okrepčilo skodelico gorkega vina, čaja ali kake druge močne pijače. — Zelo pametno bi bilo, da bi čitatelji takoj ko to prečitajo, poskusili, kako se ima ravnati, če se hoče umetno Vzbuditi dihanje. Če pride nesreča, se potem lahko takoj pomaga. Umetno dihanje, kakor se mora pri utopljencih uvesti, je treba provzročiti tudi še pri vseh sledečih slučajih: če koga zasuje, če vanj udari strela, električen tok, ali če ga zadene kap ali solnčarica. Iz tega je razvidno, kako važno je, če zna vsaj v vsaki vasi en človek izzvati umetno dihanje, ker se da na ta način marsikomu rešiti življenje. Strela zadene večkrat na polju delavce. To se dogaja, če iščejo zavetja pod drevesom. Tudi sicer ob poletnem času večkrat udari strela v ljudi. Ti nesrečniki so navadno le na videz mrtvi. Poskusi obujenja k življenju so mnogokrat uspešni. Posamezne vrste dreves so kaj različne glede nevarnosti strele. Tako je na primer najmanj nevarna bukev, hrast najbolj, med tema krajnikoma so druge vrste dreves. Pri nevihtah ostanimo vsaj 5—6 korakov proč od najdaljših drevesnih vej. Ogibajmo se tudi bregov voda in vrhov gričkov. Počakajmo raje kar na prostem, da se nevihta poleže, če ni drugega zavetišča. V kogar je udarila strela, pomagajmo mu v prvi sili s tem, da mu izzovemo,. kakor že povedano, umetno dihanje. V vročem letnem času se sliši ponekod pri kmetovalcih mnogo tožbe nad bolečinami v prebavilih, v želodcu in črevesih. Te bolečine, ki so nemalokrat precej resnega značaja, provzroča neizmerno pitje mrzle vode med napornim, znoj provzročujočim delom, kakor tudi v uživanju nezrelega sadja. Kako naj uživamo vodo? Človeško telo je zelo potrebno vode in človek naj jo uživa, kadarkoli začuti žejo. Mrzličavim je treba vsekako zelo veliko vode. Pri visoki vročini v poletnem času lahko nastopi solnčarica, ako telo ne dobi dovolj vode. Sicer pa so za uživanje le zmerne množine vode prikladne. Večje množine mrzle vode težko prebavimo, želodec se preveč napenja, njegovi notranji deli pa preveč ohlade. Pri človeku, ki iz navade pije preveč vode ali piva, premočno trpe ledice, srce in žile, zaradi česar rade obole. — Pol ure pred obedom zaužit kozarec vode jako ugodno vpliva na prebavo želodca. Šele eijo ali dve uri po kosilu je zdravo zopet vzeti vase nekaj več vode. Bojuj se proti muham, kajti te raznašajo na svojih nogah milijone zarodkov bolezni. Proti kačjemu piku. Najuspešnejše sredstvo proti kačjemu piku je klorovo apno, ki hipoma uniči kačji strup. Seveda zaleže to sredstvo le, če se takoj rabi in ne čaka, da se strup razlije že po vsem životu. Kogar je pičila strupena kača, ta naj si takoj obveže dotični ud nad rano z jermenom, žepnim robcem ali kako slično stvarjo. Nato se mora vbrizgati klorovo apno v rano. Z natančnim navodilom opremljeno sredstvo se lahko naroči v vsaki lekarni. Politični pregled. Razmerje med Špansko in Nemčijo se pooštruje. V kratskem se sestane španski kronski svet, ki mu bo predsedoval sam kralj. Razpravljal bo o sporu med obema državama. — Cesar Kari se je z vsemi silami zavzel za skorajšnjo obnovitev Galicije. — 8. septembra bi se morala vršiti v Upsali na Švedskem mednarodna verska konferenca. Ker so zavezniške države svojim podanikom odrekle potne liste, je bilo zborovanje onemogočeno. — Baje je bil kmalu po ustrelitvi ruskega carja umorjen tudi carjevič od bolj-ševikov. — V Italiji je prišlo zaradi jugoslovanske države do ministrskega spora, Iti ga je moral končno rešiti ministrski svet. Kralj je sprejel predsednika jugoslovanskega odbora, dr. Trumbiča, ter baje ublažil sporne točke. — Na deželnem zborovanju jugoslovanske socijalno-demokratične stranke na Spodnjem Štajerskem je delavstvo sprejelo resolucijo, s katero zahteva združenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v lastni demokratični državi.— Na Ogrskem so zopet pričeli s političnimi preganjanji Čehov. Aretl-ran je bil vodja ogrskih Slovakov, dr. Štro-bar. — Na Hrvatskem hočejo odstraniti Madžari dosedanjega bana Mihaloviča. Koalicija se je izrekla, da bo stala ob banovi strani, da v slučaju negove odstranitve izsili ostro krizo. — Napovedan shod poslanca Vrstov-ška pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini je bil prepovedan. Kljub temu so ta dan manifestirale množice iz Savinjske doline za Jugoslavijo. — Mandati državnOzborskih poslancev bodo vnovič podaljšani. — Čeho-Slo-vaki so ustanovili v Sibiriji novo vlado, ki se imenuje Centralna vlada sibirske republike. — V kratkem se sestanejo v nadalje- vanje ljubljanskih posvetovanj jugoslovanski, češki in poljski narodni zastopniki v Jirakovu. — Zastopniki Ukrajinske zveze zahtevajo, da se Galicijo razdeli, da se osnuje ukrajinska kronovina in da naj se obnove od vojne razdejane ukrajinske naselbine na državne stroške. — Pojavili so se znaki novega spora med Nemčijo in Norveško zaradi norveških ladij od Nemčije potopljenih. Zadeva bo #v kratkem natančno preiskana. — Odeška mirovna zveza je poslala mirovnemu uradu v Bernu V Švici poziv, naj se skliče mirovna konferenca. Dokler tega vojujoče se države same ne bodo hotele, so taki nameni zelo dvomljivega uspeha. — Koroški Nemci poživljajo svoje zastopnike, naj bodo kladivo, ki naj stre slovanske težnje. Pravijo, da je to edina rešitev za bodočnost. — Hrvaška seljačka stranka se je na svojem shodu v Zagrebu odločila za predlog svojega vodje poslanca Radiča, da se sprejme stališče narodne samoodločbe in se dela z vsemi močmi za ujedi-njenje Jugoslovanov. — Naš Narodni Svet je imel 29. t. m. svojo prvo sejo. — Večji del poljskih listov v Nemčiji se zadnje čase obširno bavi z Jugoslovani in njihovimi razmerami. — Predsednik jugoslovanskega kluba, dr. Korošec je bil 1. t. m. poklican k ministrskemu predsedniku baronu Hussareku. Ministrski predsednik je sploh pričel pogajanja z načelniki strank. — Dr. Stanislav Glombinski se je v posebnem pismu zahvalil za prisrčnost, s katero je bil v Ljubljani sprejet. — V Zagrebu se je sestala poljska, češka in jugoslovanska omladina in se izjavila za tesno, bratsko skupno delo vseh treh narodov. — V Petrogradu je bil pri atentatu nevarno ranjen vojni komisar Lje-nin. Ljudski komisar za notranje zadeve Usickij je bil ubit. — V Pulju bodo otvorili nemško ljudsko šolo na deželne stroške. — Nemška »Domovin, stranka« razširja svojo propagando za nadaljevanje vojne po šolah med otroci z raznimi listi in oklici. — Poljski narodni svet v New-Jorku je bil razpu-ščen, češ da so njegovi voditelji Nemcem prijazni. — Nemški državni tajnik za zunanje zadeve von Hintze je dospel na Dunaj, kjer se vrši nadaljevanje konferenc, ki so se pričele v nemškem glavnem stanu. Ni nobenega dvoma, da se ob tej priliki prav resno razpravlja tudi o miru. Vojni dogodki. Italijansko bojišče. Dp včeraj ni bilo sporočenih z bojišča nikakill večjih bojnih dogodkov. Sinočno poročilo pa naznanja, da so naše čete nenadno iztrgale sovražniku sredi ledenikov pri Tonalu višine Punta di San Matteo", 3692 m, Mantello, 3326 metrov in neki ledeniški vrh 3502 m visok. Poroča se o velikih zračnih bojih zadnje dni ob Piavi. Tako je dne 1. t. m. 7 velikih italijanskih zrakoplovov in 25 letal skupno hotelo napasti letališča naših letalcev ob Piavi, pa so bili pregnani. Zadnje dni se trudijo Italijani tudi mnogo z ofenzivo na Jadranu s svojo mornarico in letali, ali vedno brezuspešno, kakor naznanjajo uradna poročila. Na francoskih tleh se je ofenziva angleških in francoskih čet tudi pretekli teden močno razširila. Sedaj sega od Flandrske do Aisne. Na severnem delu fronte so Angleži napredovali v kotu nasproti Lillu, južno od Ypresa, kjer so zavzeli strategično važno gorsko skupino Kemmel ter prodrli ob reki Lys proti vzhodu. Tudi ob kanalu La Bassee so napredovali za več kilometrov. Vso svojo silo pa so ententne čete zastavile na cesti iz Arrasa v. Cambrai, kjer so prodrli Angleži pretekli teden že skoraj do črt, iz katerih so se bili morali umakniti pred veliko nemško ofenzivo. Pri Arleuzu so to črto celo že prekoračili. Cambraju se približujejo s severozapada, zapada in jugozapa-da. Po padcu strategično važne točke Bapaume so Angleži in Francozi napredovali proti Peronnu, zavzeli ta kraj ob kanalu Somme, prodrli preko Nesla ob zeleznici v Ham ter se polastili tudi mesta Noyon ob Oisi. V silno težkih bojih so prekoračile francoske čete levi dotok Oise, Ailetto ter se ustavile na desnem bregu reke nasproti Coucy le Chateau. Neposredno severno od Soissonsa so napredovali Francozi pri Bu-cyju. Nekaj časa so bili nemški vojni poročevalci mnenja, da bo tak rek in kanalov onemogočil najhujšemu sovražnemu orožju, tankom, napredovanje, toda tanki so premagali tudi te ovire. Računati je, da bodo morali Nemci svojo fronto še nadalje umakniti, kar razni nemški oficijalni vojni poročevalci tudi že napovedujejo. Umikanje je doseglo na nekaterih točkah fronte Arras - Soissons, ki je bila pred pričetkom angleško - francoske ofenzive nad 150 km dolga, globino kakih 30 km. Na severu, ob Lysi, pa ententne čete niso prodrle delj, kakor kakih 8 km. Fronta od Arrasa do Soissonsa se je vsled umikanja ententnih čet skrčila za kakih 30 do 40 km. O umikanju samem pišejo iz nemškega glavnega stana, da prvotne nemške črte niso bile primerne za obrambo in da vsled tega za obrambo tudi niso bile zadostno pripravljene. Nemško armadno vodstvo je spoznalo sovražni namen, napasti nemško fronto na dveh krilih, vsled česar jo rajši samo izvršilo skrajšanje fronte no samo na črti Arras - Soissons, marveč tudi na severnem delu fronte južno od Ypresa. Tedenski pregled. Zmes. Kmečka posojilnica in hranilnica v Doberdobu naznanja svojim članom, da je potom »Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev« njeno delovanje zopet v polnem teku. — Prošnje za oprostitev od črnovojniške službe, ali za podaljšanje oprostitve, ali čakalno dovoljenje, je treba kol-kovati s kolkom 2 K za vsako polo. — Nemški listi, predvsem oni iz malih mest na naših tleh (Maribor) ' divjajo z vso silo proti škofu Jegliču, ker podpira stremljenje po narodni svobodi. Pravijo, da je treba poslati k nam par nemških polkov, da stvorijo red. — Iz Maribora^ poročajo, da zopet nebroj ljudi, plačanih menda od policije, prisluškuje pogovorom v javnih prostorih in na cestah. — Navadna pisma, dopisnice in darila se odslej lahko pošiljajo avstro - ogrskim vjetnikom na Ruskem potom Nemčije. — Deželni odbor je proti glasu dr. Trillerja sklenil razpustiti občinska zastopa Brusnice in Kropa, češ, da sta ti dve občini najbolj odločno zavrnili znano resolucijo deželnega odbora glede Trumbičevih letakov. — Slovenski fantje gorskega polka št. 2. so nabrali v Ennsu v veselju nad lepo uspelimi slovanskimi dnevi v Ljubljani 200 K za »Glasbeno Matico«. — Zadruga krojačev naznanja, da se dobi v Gosposki ulici št. 5. pa-vola. — Kovaški mojster Anton Šušteršič je našel v gozdu pri Turjaku italijanski pri-vezni zrakoplov, ki ga je veter zanesel s fronte. — Mnogobrojna ljudska predavanja o vseh možnih predmetih se vrše v varaždin-ski okolici. — V Ribnici, Brezno na Štajerskem je pričela griža razsajati kot kuga. — Goriški kolodvor je dobil samo nemško ime. — V Ljubljani se je vršil shod učiteljev in učiteljic o gmotnem položaju njih stanu. — Absolvirani pravnik in hišni posestnik Franc Steinbauer v Kranju je zapustil 10.000 K »Planinskemu društvu«. — Ptujski magistrat kupuje iz Hrvaškega vtihotapljeni fižol in zasluži s tem baje po 15.000 K pri vagonu. — Nadporočnik Smolek je v Ptuju v pijanosti zaklal gostilničarja Emeršiča v čeljust in vrat, ko ga je prej opsoval z jugoslovanskim izdajalcem. — Poveljnik srbskih čet, Petrovič je umrl na Krfu. — Vojno ministrstvo ustanovi v Opatiji bolnico za obolele na malariji. — 21. in 22. septembra se vrši v Ljubljani narodni blagdan za uboge, gladne otroke. — Baje čakajo na Nizozemskem 3 vagoni cigaret in en vagon smodk, da jih peljejo t osrednje 3rzave. — Na Češkem goje nedeljske šole za matere o vzgoji otrok. Šole so se dosedaj bogato obnesle in so jih pričeli ustanavljati tudi Nemci. — V municijski tovarni v Bolevcu na češkem je zmanjkalo zadnje čase 60.000 ročnih granat. Nemški listi širijo vesti, da se Čehi oborožujejo in so dobili tudi tiste granate v svoje roke. — Z £)unaja poročajo, da so pokupili madžarski agentje v Opatiji in okolici za 52 milijonov zemljišč. — Letos pozimi se bo izdajalo manj petroleja, kakor lansko leto. Politične in tedenske vesti. Za pravico In bratstvo! Predsednik Češkega svaza, poslanec Stanek, je izrekel ob priliki ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani, pomembne besede: »Nemci so prišli med nas, med tujce in k vsem narodom s silo, z ošabno smernico: Nemčija nad vse! Mi Slovani pa prihajamo drugače. V času, ko se odloča o našem življenju, prinašamo naše slovansko bratstvo med svet.« In baš v tem je obsežen veliki pomen Slovanstva za celo človeštvo. Kjer se je prej govorilo samo o kupčiji in računalo z zemljo, kakor da je sanio last oblastnikov, povsod tam je bilo o nas Slovanih vedno le malo govora. Danes pa, ko se že peto leto preliva kri po bojiščih, stopamo v ospredje in vsi prinašamo s seboj pravico In bratstvo. V vseh stoletjih sužnosti smo se vede ali nevede pripravljali na ta čas, ko bodo vsi tako izmučeni od krivice, kakor smo bili mi skozi stoletja izmučeni in bodo torej vsi tako globoko občutili bratstvo človeka, kakor smo se ga mi učili čutiti. Zato so naši narodi danes zreli, ker je prišel pravzaprav njihov čas. Nemci so že večkrat premišljali o tem, da mora priti enkrat doba, ko bodo morali tudi Slovani biti sprejeti v krog ostalih narodov kot enakovredni. A morda se niso nadejali, da bo to baš sedaj, ko morajo, če so pošteni, priznati, da ne prinašajo krvi in ne sovraštva, nego pravico, golo človeško pravico. Kaj ni zato bodočnost njihova? = Tržaško vprašanje in socijalna demokracija. V kratkem se prično razgovori med italijansko in jugoslovansko socijalno demokracijo v Trstu glede vprašanja, kakšno naj bo razmerje tega važnega obmorskega mesta do italijanskega in jugoslovanskega naroda. Iz socijalnodemokratskega časopisja se da sklepati, da se hočejo socijalisti obeh narodnosti v Trstu izreči za to, da postane Trst samostojno in neodvisno mesto, v katerem naj bi si avtonomno delila politične, prosvetne in gospodarske praviee oba prizadeta naro-> da na podlagi najbolj demokratične ustave. Potem takem bi Trst ne pripadel bodoči Jugoslaviji, a obenem bi se pa že v kali zamorile sanje, da bi Trst kedaj mogel priti pod Italijo. S tako rešitvijo bi bili bržčas tudi zastopniki nemškega naroda zadovoljni, ker je nemški socijalni demokrat Kenner svoj čas v državnem zboru zahteval, da mora postati Trst samosvoje mesto, do katerega imajo svoboden dohod vsi narodi naše države. Ako je popolnoma zajamčei a enakopravnost, enakoveljavnost in svoboda življenja našega naroda v Trstu v isti meri kot italijanskega, se nam zdi taka rešitev mogoča. Brezdvomno bi bila v največjo korist tržaškega prebivalstva samega, vse kar spada pod zaledje Trsta bi se pa še naprej moglo neovirano posluževati vseh gospodarskih dobrot, ki jih nudi svetovno znamenito pristanišče. Tako se spoznavamo. V najbližji preteklosti se je v poljskih listih še malo ali skoro nič bralo o nas in naših zadevah, dočim se danes obratno skoro vse časopisje bavi z našimi vprašanji. Poljska javnost spoznava vedno temeljiteje jugoslovanski narod in njegov boj za svobodo, kar je najboljša pot do tesnega, medsebojnega zbližanja. Zidovi, ki so nas prej ločili, padajo, ker so bili skoro vsi le umetno zgrajena slepila naših skupnih nasprotnikov. Tujec nas je razdvajal, da nas je nesložne in odtujene med seboj mogel vladati in izkoriščati zase. Važen čas piše zgodovina časa in — hvala bogu — mi se dra- mimo. Želeli bi še, da. b! ludi zlasU naša dnevno časopisi« objavljalo splošno razumljive in točne podatke o Čehih in Poljakih. Naj pri nas vsakdo spozna narode, s katerimi smo sklenili zvezo za skupen boj. Čim globlje bo medsebojno poznavanje In čim večje bo zanimanje za razne pojave na političnem, gospodarskem in kulturnem polju, tem boli se bo utrjevala zavest skupnosti, ljubezen in mo& .rf)-J, ^ ;ia9m ajovsoi;: ' Ako bi kričali z Nemci, bi klicali sami nase narodno smrt. Slovenci pa hočemo živeti in nič ve3 ne bo prilike, da bi nam nemški tujec odtu-j jeval naše otroke in ž njimi polnil vrsto bo-j jevnikov za nemštvo. Ali ste razumeli, krščanski gospodje pri »Karntner Tagblattu«? == Čeho - Slovaki rešili Pariz? >Journal de Geneve« piše: Ceho - Slovaki so v bitki pri Amiensu drugič rešili Pariz. V času, kq je vse omahovalo, so stali Ceho - Slovaki, ki se bore v francoski armadi, čvrsto kakor častna straža. Padlo je 100.000 Nemcev, Ceho - Slovaki so imeli 40.000 mrtvih in 80.000 ranjenih. Po bitki je vzel vrhovni poveljnik Foch svoj največji red s svojih prsi in ga pripel na prsi poveljniku Čeho - SJo-vakov dr. Kaderabku. Nato so defilirale francoske in angleške čete pred Ceho - Slovaki. — Tako francoski list. Kje so se vzele čeho - slovaške čete v takem številu seveda nei^oitoisiičBn si zui ooiuT .voiiiflioiqa£n I = Dober nauk za Nemce. Kakor smo poročali, so nemški alpski socijalni demokrati priznali pravico samoodločbo vsem avstrij- skim narocii)ta. Seveda So s fem izzvali r»U!t rihar med lastnimi rojaki in v odgovor so sklenili nemški narodnjaki, da na morajo trpeti nobene spremembe v državi in da bi rsaka narodna pravica škodila avstrijskim Nemcem. Socijalno'- demokratski list »Ar-beiterwille« jim dobro odgovarja: »Vedno ste kričali, da je treba vzdržati do konca in samo vzdržati. Toda sedaj je prišel čas, ko boste morali te stvari do konca razmisliti, če nočete, da potonete v lastnem gnoju.« Isti list svari vso to vročekrvno gospodo, naj pomisli, da se bo če treba tudi nemško delavstvo borilo proti njihovi sirokoustnosti, ker noče odnesti v bodočnost madeža ti- rangv. 0^s9rx,n„ rnoafiaSho baid rlid -»i i A , = Italija se boji Amerike. V zadnjem času je nastala v Italiji prava borba po časopisju glede italijanskih zahtev in jugoslovanske države. Kakor je znano, sta bili vzrok teh prerekanj mnenje Orlanda in Soni-na. Prvi je namreč privolil,.. da Italija odneha od svojih zahtev po zemlji, kjer prebiva jugoslovanski narod, dočim je Sonino vzdržaval hrepenenje po Dalmaciji in drugih naših pokrajinah. Sedaj poročajo, da je Italija v okrožju zavezniških držav doživela težek politični poraz s Soninovimi zahtevami, ker jih ni hotela pripoznati Amerika. Ta noče dopustiti, da bi sploh katera država imela po vojni prednost v Evropi, zato tudi ne dovoli, da bi se Italija povečala s tujo posestjo. Vsi večji italijanski listi pišejo, da je treba urediti politiko, ki bo ugajala tudi Ameriki, ker, ima ta država danes izid vojne v rokah. »Ce se ne bomo ravnali po ameriških navodilih in volji, ne dobimo Italijani sploh nobene amerikanske pomoči na svoje bojišče in to bilo usodno za nas,« tako pi-JiS ajnsoil =• Ljubljanski ^Nemci in Jugoslavija. Kakor se čuje, se je vršil pred kratkimVljub-ljanski kazini shod Nemcev, na katerem se je podrobneje razpravljalo tudi o jugoslovanskem vprašanju. Zborovanje je napravilo na udeležence najslabši vtis in ljudje so se baje vračali s tega shoda, kakor odi' pogreba. Podrobnosti o,poteku tega slavja nam niso znane, le to vemo, da je shodarjem glavni govornik končno dejal: »Me i ne Herren, packen wir zusammen«. (Gospoda moja, pospravimo svoja šila in kopita.) Kaj je priznani nemški voditelj s temi besedami mislil, nam ni znano, res pa je, da so začeli ljubljanski Nemci zadnji čas resnejše zavzemati stališče napram Jugo-t slaviji, kakor preje. Nemškega hišnega posestnika v Ljubljani kmalu nobenega več ne bo. Sedaj je prodal hišo tudi znani ravnatelj trgovske šole Artur Mahr, ki je bil v ljubljanski nemški fronti na skrajnem levem krilu. Zelo potrti so nemški uradniki. Nekdo je pred dnevi vprašal: »W aswerdenwir nun, a r m e D e u t s