Spisal
Davorin Terstenjak.
187H.
NHtiiinila tigkarni-u iliuibe uv. Mvihuia v Celovcu.
Davorin Terstenjak.
1878.
Nutianila tiekami' a družbu uv. Muhura v Culovcu.
Predslovo.
Ai članki so podatki k mojim razpravam, katere so bile pod naslovom: „Slovanski elementi v venetščini" v Letopisih Matice slovenske 1874,1875, 1876 in 1877 objavljene.
Prebravši in preučivši mojstra Dieza, našel sem mnogo besed, o katerih izvrstni Diez razlagajo jih sam povč, da ne zna za njihov vir in početek, mnogo zopet, o katerih Diez sam dvomi, je-li je njegova razlaga istinita. Te besede sem skušal iz slovanščine razložiti, zato sem dal svojej knjižici naslov: „Slovanščina v romunščini".
Vem, da se ne bom imel samo s filologi, nego tudi s histeriki boriti, a tolažil me bode Goethejev izrek: einer neuen Wahrheit ist nichts schädlicher, als ein alter Irrthum. Kakor šče v filologii nšsmo prišli do neopoklicivnih rezultatov, šče manje v zgodovini, jaz pa nšsem prvi, in tudi ne bom zadnji, ki so in bodo trdili, da so na jugu in zapadu Evrope uže preje Slovani stanovali, kakor sedanja historična šola uči.
Kolikor mi moje razmera dopuščajo, nšsem preziral rezultatov, do kterih so prišli kritični filologi, pri dvomljivih in nedoločnih razlagah sem pa šel svojo pot, in pred očmi imel izrek sv. Avguština: ut somniorum interpretatio ita verborum origo pro cujusque ingenio judicatur.
Na Ponikvi v god sv. Cyrilla in Methoda 1878.
Spisovatelj.
Das frühere Schicksal des wohl grössten europäischen Völkerstammes der Slawen, und wie weit sie etwa schon vor dem Anfang unserer geschriebenen Geschichte nach dem Westen heimisch gewesen sein mögen, liegt noch sehr im Dunkel.
Schmeller, Bairisch. Wörterbuch.
IV. 111.
TTvocL.
Doslej se je od zgodovinopiscev in jezikoslovcev trdilo, da so Slovani (Veneti) najposlednje arijansko pleme, katero se je, iz Azije prišedši, v Evropi naselilo bilo. Tega menenja sem se držal tudi jaz, ali uže bistroumni poljski starinoslovec Lorene Surowiecki je trdil, da so Slovanje pred Kelti in Germani prišli v Evropo. On piše v svoji knjigi: Sledzenie poezatku naroddw Slowiänskih v Warszaw. 1824, stran 188: „da so Slovani prvi za Iberci se iz Azije v Evropo preselili, in ker so Iberci milejši jug obsedli, so se Slovanje morali proti mrzlejšemu severu obrnoti, odkod so se, in sicer od haitijskega primorja na eno stran črez Rhen do Ar-morike in atlantskega Oceana, na drugo stran pa do Italije in helvetskih planin razširili bili. Vidi se pa, da so Slovanje pred Iberci v Armoriko prišli, iz tega, ker so jih Rimljanje uže od slednjih našli obkoljene in podvržene“.
Za Slovani dd Surowiecki Kelte v Evropo priti, ki so ob Kavkazu in na sever-zapadu kaspiškega morja stanovali. Surowiecki misli, da so potovali kraj Dunaja črez južno stran herkynskega gozda v Gallio, in odonod v Britanio, pozneje okoli 390 pred Kristom iz Gallie proti iztoku v Illyrik in Panonio, in so tako haitijske Venete od jadranskih odtrgali. Vendar premoč Keltov ni bila popolnoma, zraven njih in med njimi so se obilne trume Iberov in Venetov ohranile. Po tem pomešanji, reče Surowiecki, je jezik Keltov in Iberov mnogo prijel venetskih življev, navad
in verskih reöi.“* Ta theoria Surowieckova ni smešna, tako se nam razjasnjuje, kako da je mogoče v valiskem kantonu ostanke Slovanov najti, kako je Bodensee dobil ime: ,,lacus v en e tiču s“, kako na razgranji švicarskih planin, v kantonu Uri in Unterwalden, nahajamo topična imena: ,,W e n d en tha 1“ in „Wendengletscher“.** Tako razumemo več besed v denešnji francoščini, o kterih jezikoslovci ne vejo, od kod da so, in ktere nam edino slo-vanščina razjasnjuje. Sledijo dalje dole.
Surowiecki za Kelti da Tevtone, pozneje Germani imenovani, v Evropi naseliti se, in sicer vzdolž Karpatov in Sudetov v severo-zapadu Evrope. To germansko pleme je deloma pokončalo, deloma dalje naprej Venete in Kelte porinolo. Velik del Venetov (Slovanov) je pobegnol v močvirnati svet ob Pripelji, in je Čude (Finne) dalje proti severu potisnol. Drugi del se je oklenil Karpatov, ostanki pa so od celote odtrgani črez Khen v Belgio vrženi bili, kjer jih v historični dobi nahajamo pod imenom: Slavi in Vi Iti, in sicer med strugami Khena, v okrožji utrehtskem; od onod so se v poedinih trumah naseljevali ob primorji iztočnega jezera (Ostsee), in tudi prešli v Britanio. Tako razumemo to prikazen, da v starofrizijskem in nizozemskem jeziku se tudi marsi-kaka slovanska beseda nahaja. Šafarik je v svojih izvrstnih „Sta-rožitnostih (II, 44. 2, 3. 4.) zgodovino in naseljevanje teh Veitov jasno popisal, tukaj samo omenimo, da se ne zlagamo z njegovo razlago besede: Veit. Resnično je, da Veit pomenja: velikana, orjaša, Riese, ali deblo ni: vel, in suffiks: et, temoč thema je: v 1 Tj t, staroslov.: vlati., gigas; in uže Miklošič je pri tej besedi kazal na novoslov.: vlat, litov. valtis, arista, Aehre. Prvotni pomen korenike: v a 11 je crescere; analogično gršk. yiyag, ktero
* Tako so solnčnega boga Belina od Venetov sprejeli Galli in Rimljani. Posebno je bil češčen v Akvileji prvotno venetskem mestu, in v okrožji denešnjih Benetk je mnogo (jaz jih poznam 10) rimskih spomenikov najdenih bilo, ki imajo napise: Belino augusto sacrum.
** Tudi bistroumni Landau je v svoji branja vredni knjigi: „Die Territorien“ iz načina poslopijskih strojev do prepričanja prižel, da gor od Bodensee-a črez Augsburg do Fulde vlada slovanski značaj v stavbi hramov, in Landau trdi, da so Slovani pred Germani tam stanovali (glej omenjene knjige str. 208—293). Peez pa piše, da v Westerwaldu se nahaja ista podoba v stavbi hramov, kakor na Kranjskem (glej Westermann’s Monatshefte 1859 str. 64).
Curtius (Etyin.4 p. 175) tudi iz: yer, erzeugen, izvaja, in staro-saks. wriso, novonemšk. Kiese, kar Zehetmaver primerja sansk. vrišas, mascula virtute praeditus, in analog, nemšk. Hune, ingens, robustus (vide Grimm Myth. 489), kar se primerja sansk. 9unas, iz: (ju, — tumescere, iz te korenike: 911 — 9va, tudi kvmr. c a ur, gigas. V ruski obliki: velet, volot, je svarabhakti, praslovansk. je valt — vlit, zato so Nemci pisali Wüten, in Ptolomaj: Ovtlrca.
Po Bedi Venerah, (umrl 735) se je po Vlitih mesto Utrecht : W i 11 a b u r g velelo. On piše: Donavit autem ei (s. Wil-lebrordo) Pippinus locum cathodrae episcopalis in castello suo illustri, quod antiqua gentium lingua: Wiltaburg, id est op-pidum Wiltorum, lingua autem gallica Trajectum vocatur (Histor. eccles. V. 12).
Jaz mislim, da je tudi Beda pod „Huni“ (lib. V, cap. 10): „sunt autem (in Germania) Fresones, ßugini, Huni, antiqui sa-xones, Boruchtuarii“ &c. na misli imel Vlite, in ker, kakor smo ravno slišali, „Hune“ v nemščini pomenja vlata, veleta, vo-lota, gigas, je „Huni“ nemška prestava slovanskega imena Vliti. Uže Thunmann je bil istega mnenja, da se pod Huni imajo razumeti: Slovani, zato Sweno Agonis Vol in (Vineta), glavno in slavno mesto Vlitov imenuje: Hynnisburg; drugi staronor-diški pisatelji pa: Jomsburg (glej Thunmann Untersuch, nord. Völker str. 131) in Grimm je jasno dokazal, da v staronordščini in starogermanščini: iom in: hyne, huna, označuje velikana, orjaša, vlata. Tako tudi Nemci na Švicarskem potomke slovanskih naseljencev v valliskem kantonu imenujejo: Hune. V kroniki Anonyma: „de Trajecto et Hollandia“, pisanej okoli 1477. spri-jetej v „Matthaei Veteris aevi analect. Hagae 1738. 8. V“ se Slovani v Hollandii večkrat omenjajo na primer: „ . . . quidam profecti sunt . . . ad partem inferiorem Geltriae (denešnji Geldern), qui populus tuno vocatus est de Wüten . . .“ ad istos Sl a v os et Wüten“ . . . „pugnavit cura Slaviš et Wüten“. . . „Wilti illi de aquilonari Hollandia et Slavi“ itd.
Tako se nam ne bode čudno zdelo, kako da slovenske besede: Sabot,* h a r e, h a r e t i n a, p a r k a n, t a s, m a r 1 i n ,** itd. na-
* Sabot franc. Holzschuh, slov. sabot (Janežič) Stelzschuh.
** Niederlandski: marlijn, engl. maiTine, franc, merlin, eine Art dünner
hajamo v nizozemskom in frižinskem jeziku, pa tudi v ostankih keltskega jezika v Britanii, kjer so se bili razve armorskih Venetov tudi Vli.ti naselili, in Se dendenešnji nahajamo grofijo: Wiltunshire, kakor tudi Venedotia, Gwineth. Einhard (Annal. ad ann. 786. ed Pertz) še teh imen omenja, ko povrat britanskih Venetov v Gallio poroča. Ime kloštra: Wüten pri Insbruku tudi sem spada. V nekej listini od 1. 1040 se ta klošter veli: W e 11 e n b u r g. Pripoveda se , da je ta klošter nek orjaš — velikan z imenom: Havmon, ki je leta 878 umrl, postavil. Ta narodna pravljica je leta 1571 tiskana bila (glej Mone Untersuchungen zur Geschichte der Heldensage str. 288). Historično osvedočeno je, da so do Brennerja nekdaj tudi Slovenci stanovali, in tirolsko nemško narečje shranjuje še v sebi marsiktero slovensko besedo. Omenim samo: Kitsch, Gitsch, Kitschrl, Gitschrl, puca, deklica, slov. čeča, čečej, iz: keča, kečej, neugebornes Mädchen, neugeborner Knabe (Janež.), tudi lilika, Docke, Puppe, venetsk. c ec in o, fanciullo, sansk. «ji^u, Junges.
Na Tirolskem je znana posebna močna juha (Mehlsuppe), ki se veli: Juten, Jäten, J aute n, in Pott (W. I, 1232) navaja latvijsko besedo: jaut, Mehl ins Wasser einrühren. Tudi kambrišk. iot, iotum, puls, (Zeus Gramm, celt. 1092). Ta beseda mora isto koreniko imeti, ktero slov. juha, litovsk. j uš e, schlechte Suppe von Sauerteig und Wrasser durchgerührt, sansk. jft.g — juš-as — juš-am, Erbsensuppe, lat. jus — j u s c u 1 u m (več poglej Curtius Grundz.4 p. 611).* *
Po tem uvodu hočemo one besede etjmologično pretresovati, katere nahajamo v romanščini, in so po naših mislih po občevanji Slovanov s Kelti in Rimljani v njihova jezika prišle, in po vulgarni latinščini tudi med druge sedaj sploh „romansko“ imenovane narode se razširile, kakor: Španjolce, Portugalce, Rumune, Francoze, Ttaljane, dasiravno vsi ti narodi niso iz početka bili rimskega, ali, ako se hoče, italskolatinskega plemena. Vmes je tudi nekoliko novih, no še doslej razloženih besed venetsko-
Stricke auf den Schiffen, rusk. morju, ich unterbinde, slovašk. moruvat. binden, sansk. m ur, umfassen, murv, ligare, nectere, venetsk. m erlin, specie di funicella, di cui servono in marinai per avvicinare il bastimento a terra.
* Kambrišk. iot, iotum je znalo se od armorskih in britanskih Venetov izposoditi.
italskega narečja sprijetih, katere na novo podpirajo naše tr-denje o slovanskosti starodavnih Venetov.
B a, r m e,
starofranc. h a Im a, prov. cat. in v novejših narečjih: ban m o, Grotte durch einen überragenden Felsen gebildet, šviearsk. balm, v gorenje italsk. barme. Diez reče: man hat dies Wort für celtisch gehalten, in seiner vorliegenden Ausprägung aber fehlt es den Sprachen dieses Stammes. * Stenb gibt als Urform das raethische: palva an, wovon derivata in vielen Ortsnamen vorhanden, hieraus sowohl das bairische nnd tirolische: halfen. Diefenbach (Origines europ. 239) pa reče: Auch in den Gebieten des Inns und der Salzach bedeutet halfen, palven, die Höhlung unter oder in dem Felsen.
Ako ta beseda ni keltska, in tudi v nemščini ne najde razlage, kje je bodemo indi iskali, ako ne v slovenščini? —
Ko sem leta 1857 potoval v Solčavo ^Sulzbach), najel sem si vodnika Krašovca, tega vprašam, kako pravijo pečevnatej votlini, ki je ravno pred nama zijala? On mi reče: parma, ali pa tudi zi j a v k a.
Pri Valvasorji pa sem bral, da na Kranjskem tudi nekteri zijavki pravijo: š k e d e n, in isti pomen ima: p a r m a pri Slovencih kraj Mure. Parmo imenujejo oni votli prostor, ki je tik gumna, in v katerega zlagajo posušeno snopje, pozneje pa slamo. Miklošič je sicer to besedo djal med tujke, in mislil, da je iz bavarsk. barm, bar n, die Banse, a Sohmeller (s. v. palfen) ima: bar n za ne-nemško.
Slovenščina nam daje tudi umno razlago iz: param, spalte, trenne, tedaj korenika: par,** suffiksom: m a, primeri: k os-m a, krč-ma, k »Vir-m a, itd.
Parma tedaj: der (Felsen) Spalt. P v naglasu prestopi v & primeri venetsk.: brognolo, italj. prugnuola, lat. prunum, die Pflaume, tudi v francošč. nahajamo: bal c o zraven: palco.
* V svoji Gramat. I, 35 pa piše: balraa, Grotte, altfran. balme, baume,
Ungewisser Herkunft.
** V sansk. p halami, dissilio, fiudor, iz te: onrjX-caov, spelunca.
Oblike: pal fen se tudi lehko izpričajo, ker uže vslovenžčini večkrat m prestopi v v* torej oblika: parva za parma mogoča, in v nemšč. tuji v prelazi v /.
Tudi romunščina glasnik v spremenja v /, na primer: italj. fia (adv.) = via. profenda, iz: providenda (glej Diez, Gram. 288), franc, fois (vicem). Da so stari narodi duplje po razkalitvi imenovali, spričujejo primeri, kakor sansk.: dari invidara, specus iz: d arami, divido, spalte, anglosak. ser uff, specus, niederbd. schruffen, Andere. V venetščini nahajam: palmada, pezzo di legno concavo, vtegnilo se je iz: parma — palma izobraziti. **
TCLS,
franc. Haufe, Schicht, anglosaks. tas, angležk. tass, nizozemski tas, Kornhaufe, gälsk. dais, kvmrišk. das, slov. tasa, eine grosse Menge aufgeschichteter Garben (Janež.). Kako je ta beseda prišla med Francoze, Anglosaksonce, Angleže, Nizozemce, ako ne po Venetih in Veitih? liavno taka uganjka je z besedo:
HcuričLelle,
franc, elendes, mageres Pferd, hennegavsk. h ar d el e, anglež. har-ridan, wallonsk. harr o t, normanski h ar in, idem. Diez reče: ,/Trotz dieser Varianten ist seine Herkunft nicht klar.“ Slovenski: h a r e, genitiv: h a r e t a, dalje h a r e t i n a, mageres Pferd (Janež.). Jz tega franc, h ar as ser, ermüden, abmergeln. V serbšč. haran (Vuk s. v.) abgenützt, tritus, slov. oh-haran, idem, rusk. dialekt. haritsja, utomljatsja, zciQixtvOrvca, abzehren, auszehren, halet, umirat, (glej Gilferding, O srodstvč &c. str. 151).
K confla,
franc. Hühnergeier, starošpanj. es cofi e, bret. skoul, kornsk. scoul. Uže sem omenil, da tudi codex Venedot. pozna to besedo, in mislil sem v njej najti skaženo slov. sokol, vendar franc.
* Primeri st-aroslov. čriiMi.in. in čri.een'o, srb. tamni iu tavni.
** Iz lat. palma, gräk. nakuf-irj, aglsk. folma, althd. volma, flache Hand, nemogoče, ker sta si pomena: planus, flach, in: concavus, hohl, gehöhlt, gewölbt, gekrümmt nasprotna.
ecoufle, in staroSpaiij. es c on П e govori za — s k ob el, ker e je znana prolhesis v grščini in v romanskih jezicih sploh navadna.
V	franc, zastopa glasnik f glasnik primeri franc, tref lat. trabs, (glej Diez Gramm. I, 465). Slovenski ssufliksom: ec — skobec (Janež.), Sperber, srb. kobac, tudi ruski, litov. kublvs.
V	slov. toraj korenika skob, sicer primeri gršk. iii'/.QÖg, in ojur/gdg, staročesk. spina, Schmutz in grško nivog, Schmutz, dalje: kopiti in skopiti, skoba in k oba itd. Diez si trudi: ecoufle razložiti iz nemške besede: Schupfer iz schupfen. — Težko!
CocJ tevis,
franc. Haubenlerche. Diez reče: „ein Wort schwieriger Deutung!“ Suffiksa ne vem razložiti, a deblo se vjerna se srh. kuk-ul-j-ica, kuk-mar-ka, avis cristata iz kuk-ma, Haube, Schopf.*
Francoščina ima tudi mnogo enakih imen za ladije, katera tudi v ruščini in venetščini nahajamo.
1.	B u s s e, starofr. anglež. bus, staronord. busa, nizozemski buise, venetsk. busi, ruski busa.
2.	Gab er e, franc., venetsk. g a var a, ruski gab ara, Diez pri teh imenih vpraša: „Aber woher?“
3.	C o q u e, starofranc., bret. k o k e d, althd.: k o c c h o, Ky-mriški coch, nizozemski: kog, venetski: eochi, rusk. koča, koč, k o č m a r a.
4.	Z at ar a, franc, spanj, venetsk. zattera (beri čattera), flacher Kahn, staroslov. katrn.-ga, navis, ruski: kator-ga, sansk.: kat or a, flaches Gofäss, slov. - herv. čutura, ploska, flache hölzerne Flasche, ča tar a (Janež.) Kanne.
5.	Pinque, franc, španj. pinco, portug. pinque, nhd. pinke, „eine Art schneller Lastschilfe mit flachem Boden und mit einem langen und hohen Hintertheil, wie Adelung das deutsche pinke beschreibt,“ ndl. pink, angl. pink, Fischerkahn, venetski: pigna, barca, specie di paglia in fatto in figura couica attorno ad un palo che i Toscani chiamano stocco, rusk. pinka, trimaö. sudno (ladja). Pomen te ladje je isti, kateri venetsko besede: p i gnat a, pentola, Topf, Kochtopf, in slov.
* Venetsk. scozzeta iz: scoccieta, Schopflerche, cocoguelo, Haar-zopf, srb. kukuljica, Haarflechte, venetsk. cuoar, einen beim Schopf nehmen, bulg. kačul, Kopfbund, sansk. kan kana, Schopf.
c(
pinja, Butterfass, Rührkübel, iz korenike: pin-pen, starostov, рвп^, rusk. dialek. pin-ut, tendere, sich strecken, dehnen, venetsk-ital. pign-ere iz: pinjere,* hervorstrecken, herausstehen, vorwärtsstehen, tedaj isti nazori, kakor v besedah za po-sodvo: staronord. stau p, staronemšk. stouf, rusk. slov. stopica, gršk. огаџгод, in podoba p i n j e, p i n k e barke, p i n j e, — piskra, in pinje motilnice — odgovarja poznamenovanji. Venetsk.: pinco, penis, slov. pinjka, die äusseren weiblichen Geschlechtsheile, naslanjajo se na iste nazore penjenja, pinjenja, des Hervorstreckens.** Sorodne so althd.: spannan, spinan, gršk. po zgubitku glasnika: v — алто, tendo, sansk. sphäyämi, ich gehe, ziehe in die Höhe (glej Curtius Grundz. str. 272).
Srb. pinjav, dosaden lästig, analogično grškemu nov-r^o-g, lästig, schlimm, ki je iz iste korenike. Primeri nemšk: „gespannt leben“. Iz te korenike je tudi litovsk: spi uta, škaf, in češki pinta, nhd. Pinte, franc, pinte, Spanj, pinta, rumunsk. pinta., slov. pint, ein Maass für Flüssigkeit, pa nikakor se ne vjemam z Diezom, kteri to besedo zmeša s španj. port. pinta, Mahl, Zeichen, kar je iz: pingere, pictus. —
TlinJcL,
Murko v svojem rokopisnem „Besedniku,“ Aussatz, in je pristavil vergleiche: izriniti se, hrv. run j a, in uže Miklošič je kazalna koreniko: ru, venetsk. rogna iz: runja, Aussatz.
Broulo,
Broglio, sploh v severo-italjanskih narečjih znano v pomenih: ograda, plot, ograjeno grmovje. Beseda je prešla v franc, b r e u i 1, v portug. b r u 1 h a, provenc. b r u e -1 h a in v nemško: die Brühl. Diez dvomi je li bi besedo razlagal iz kymr. brog, Anschwellung, ali srednjenem. brogen, erheben, ker je kakor stare listine pričajo, prvotna oblika: brogilus — „lucos nostros, quos vulgus brogilos vocat.“ (Diez Wört. I., 88.) V lat. srednjega veka tudi: brolium, iz: brogilium. Boerio pravi, da v
* Tako tudi italj. pignere, malen, iz pingere. V srb. penjati koga, in die Höhe heben, penjati se, ascendere.
** Isti pomen teči v latinski besedi: m en tula, razlaga se dalje naprej.
denešnji venetščini: bruolo označuje: „luogo piantato d’alberi fruttiferi, vicino all’ abitazione.“ Jaz stavljambrogil-bruolo-broglio k onemu deblu, iz katerega je česk. brah, broh, berh, lužičko-srb. brož-nja, Scheune, gumno, staro-slov. brčgčt z istim prvotnim pomenom, kterega ima got. bairga, custodia, s kterim je po Curtiu sorodno gršk. (fquy-vv-^i, schliesse ein, (fQÜy-i-ia, plot, in lat. farcio. Brogil je torej: b rog Ib, Hausobstgarten, Hausbaumgarten, okovarjen, ograjen kraj, in če se je rabilo tudi za gaj, — lucus, prišlo je od tega, ker gaje štedijo, gojijo, ogradijo, zato gaj, od gojiti, in Megiser ima: šedem, schlagbarer Buchenwald, to je bosta, ki se je štedila — ščedila — šedila. Iz tega debla tudi slov. breg, Ufer, ker varje pred vodo, nemšk. Berg in Burg. Grško deblo: (pqay in lat. fare, še je ohranilo izvirniši pomen ogradenja, opletenja, oklepanja. Prasorodno je menda starogadh. b r o g, domus.
I/ipCL
venetsk. pandolo, ein Schlagbrett im Kinderspiel, iz lupa, ker smo se pri mnogih besedah prepričali, da se venet, glasnik u osla-buje v i, slov. lupati, pulsare.
Ifmštei.
V	slovenskem jeziku označuje ta beseda one zdrobljene kose, ki neso pri mlatitvi pšenice ali rži iz vlatovja kot čisto zrnje odpadli, marveč, ker zrno nč bilo po vse zrelo, s plevami vred se osipali, — se skrušili. Krušiti poznamenuje isto, kar staroslov. kršiti, frangere, srb. krušiti, bröckeln, litov, k ruš ti. Korenika: k r h je stvarila mnogo besed, naprimer slov. krhet, frag-men, krhek, fragilis, kr h, kruh, frustum in panis, polsk. kruszič, rusk. kroha, mica, itd. Miklošič primerja sansk. k a r š, rädere, scabere in slično.
V	romanskih jezicih tudi nahajamo besedo iz te korenike, ali ne šče dokazano, da je ta beseda romanska, in sicer: c r usca, Kleie, otrobi, churwaelsch: c r i s c a, švicarsk. krtiš, švabski: g rusch e, franc, gruis, piem. gr us. Novoprovenc. tudi pozna glagol: c r usca, zermalmen. Diez ima to besedo, ker jo v švabščini in v švicarsko-nemšk. narečjih najde, za nemško; tako je tudi mislil
Muratori. Glossae florent. imajo opazko: furfur „crusc vel chliha.“ Chliha je res nemška beseda, novonemšk.: Kleie (zato bi se Kleihe pisati mogla), pa je li to tudi crusc, gr fische itd., bode se težko dokazati dalo, ker v nemščini ni nobenega tbemata najti, kateri bi nam razlagal to besedo. Vtegne beseda biti keltska; angležč. še pozna; to c r u s h , conterrere, irsk. c r e a s, macies, vendar znala je ta beseda tudi od armorskih in britanskih Venetov v angležčino priti. Altu. c ras s a, zerreiben, franc, e-c ras ser, zerquetschen. Naj se dalje preiskuje. * Jaz samo opozorim na ironijo, ki jo je napravila ta beseda. V Florencii se je bilo, kakor znano, ustanovilo učeno družtvo, ktero si je nalogo dalo vse ne italske (latinske) besede iz italjanskega jezika iztrebiti. To društvo si je dalo ime: „Ačadomia della crusca“, ker je kruške — otrobe odpravljalo iz italščine, a uže v naslovu je ohranilo tuji ne italski besedi: A c a d e m i a in crusca. Suffiks: ka je tako zapeljiv, da bi besedo slovanščini prisvajal.
„Spighe o bacceli separati dal grano, o biadebattute dopola prima trebiatura,“ pa se v venetšč. po Boeriu velijo: c a v e e 1 e, caveole. Uže sem omenil, da v litovšč. imamo še živo besedo: k i a v a 1 a s, die Hülse eines Roggenkorns, slov. š č a v j e, siliquae, mittelhd. Kaf, Spreu, bavarsk. Kefe, siliqua. Pšenico in žito so uže pred prihodom germanskih narodov v Italio Veneti sejali in mlatili, in za luske in pleve gotovo uže imeli svoje besede, ne pa da bi še morali do 5. stoletja po Krist, na nje čakati. Pleve Venet-ščan tudi imenuje: pula in bula, polski: pela, Spreu, srb. pa: palje, mekine, otrobi, litovsk. pelas, Spreu, rusk. pela, Spreu slov. pleva iz pelva, lat. pale a, ital. vigliuolo, lopa, lolla. Diez ne prav ravnal, da je pri razlagi neitalskih besed segal po nizozemskih, škadinavskih, gorenje- in srednje-nemških. V Jtalii so izmed nemških plemen le Goti in Longobardi (slednji anglosaksonskega porekla) dalje časa stanovali,** in tedaj se ima pri primerah le na oblike gotščine in starosaksonščine ozirati.
* V novoteltsk. jezicih se za otrobe sploh rabi: bran, brenn, tudi v genovskim, piem. b r e n n o, bran, Kleie.
** Tudi H er ul i kacih 60 let, a ten jezik, ki je brž ko ne tudi bil goliski, je imel mal vpliv na italščino.
Ј&дпо.
Miklošič ima v svoji razpravi: Die Fremclw. im Slaw., besedo jegno, aula Vorhof fürs Vieh, in misli, da bi utegnila ta beseda iz nemške: Hege, Gehege nastati. Ne verjamem. Nemški Hag Hege, si je priredil Slovenec v: aga, živi plot. Jaz trdim, da je jegno premeknjeno iz: gaj no. gejno, kakor: hrkelj frustum panis, iz: krhelj, reško (fiumansk): zajik iz jezik, in več tacih. Gaj n o pa še se v rusk. narečjih nahaja v pomenu: hlev (glej Gilferding „O srodstve“ itd. str. 18.) in tudi v patavin-skem narečji najdemo: gagno, hlev, (Patriarchi s. v.). V italšč. f/ pred n stopi, primeri: eignere iz lat. c ing er e, tako tudi gagno.
Troupe,
franc, italj. truppa, španj. port. tropa, Haufe Menschen, prov. trop, Heerde. Diez piše: „Schon die lex. Alam. kennt: troppus, Heerde („si enim in troppo de jumentis illam ductricem aliquis involaverit“); woher aber dieses Wort? Dieceltischen Sprachen gewähren keinen Aufschluss. Die besten Ansprüche scheint noch das lateinische: t u r b a zu haben, das vielleicht durch deutsche Ansprache in: turpa, endlich in: truppa übertrat.“ Ta razlaga, o katerej Diez sam ima pomislike, bode težko kedaj obče sprejeta. Latinska: turba se vjerna z gršk. ivQßrj, Lärm, TVQßu&o, lärme, rvQßüota, Wirrwarr, lat. turbare, in Unruhe bringen, verwirren, zerrütten, stören , a venetščina ima verbum: trupare, kateri sodržuje pomen: kopičiti se, sich anhäufen. Hoerio reče: trupare, truparse ammassarsi, sich häufen , anhäufen, in rabi tudi to besedo, kakor slovenščina v pomenu : coire (modo animalium), ker živina to djanje izvršuje skakajo, in se kopiči,— dela podobo kupa. „Biki, žrebci se tr upajo.“ Uže sem na drugem mestu rekel, da je slov. trupa, tropa, edno ista beseda sč staroslov. 11 % p a, rusk. tolpa, Schaar, Heerde, in daje v besedah: trupa, tropa, metath. oblika s starejim glasnikom: rom. Srbščina šče nam je ohranila glagol: trpat^ accumulare, trpanje, accumulatio, trpanac v sobi, nemože se čovek okrenuti; es ist alles vollgehäuft im Zimmer, man kann sich kaum umdrehen (Vuk. s. v.). Sicer tudi starofrauc. pozna:
atropeler, zusammenhäufen , španj. port. t r o p e 1 a r, über den Haufen werfen, a ta glagol je nastal iz substant. trop. Vsekako je znamenito, da le v slovaučščini nahajamo glagol: trpati, anhäufen, med tem, ko srbščina niti staroslovanskega in ruskega: tli. pa, in tudi slovenskega: trupa ne pozna. Trupp a, troupe je le mogla iz jezika Ve ne t o v v romanske jezike priti. K tli. p a, tolpa, tropa, trupa bi jaz stavil goth. thaurp, das Dorf, toraj mesto, kjer ljudje na kupih stanujejo, in staronord. thurpaz, congregari, in te germanske besede nam zopet pričajo, da se ima t r u p p a razločevati od t u r b a.
JiCUlJCL.
Srbsk. Kauchloch, ne tuja beseda, kakor Vuk misli, nego spada k istemu them. iz katerega je: badanj, velika šupla (votla, durchlöchert) klada. Ker badja in badanj pozname-nujeta luknjasto, votlo stvar, moramo iskati koreniko, katera to izraža, in druga ne, nego starosl. bad-ajq,, pungo, kterej Fick in Curtius priravnavata lat. fodio. Kakor je iz f odi o lat. f os s a, iz: fodta, dalje: fodina, tako tudi badja in badanj iz: badajq,. Sem spada tudi rusk. badja, Wassergraben, litov. bedu , grabe, latvijsk: b e d r e, Gruft, slov. beden, Höhle im Baume, bedenica, Erdgrube,* gršk ßdllog, Tiefe, ßdü-wog, Grnhe, ßijoaa iz: /?//3ja, Schlucht. V sansk. badhas, Tiefe, Schlucht, Schlund. Bogata je venetšč. V njej nahajamo: baise iz: badise, in to iz b a d i c e (primeri venetski r a i s e iz: r a d i c e, radix), fauci del pešce, sbadagiar iz: sbadagliar, aprirla bocca, Maul aufsperren; sb ad agi o, Maulkorb. Iz venetšč. v druga romanska narečja in sicer: italj. prov. katal. badar, starofranc. baer iz: bader, novofranc. bayer, den Mund aufsperren, gaffen, vergeblich harren, da stehen mit offenem Munde, nach etwas trachten (das Maul darnach aufsperren, lechzen), starofranc. en bader, umsonst, analog, srb. badava, umsonst, vergeblich, tedaj ne tujka, kakor Vuk misli, temoč se ima iz: bada razlagati, primeri venetsko: star a badä, vergeblich warten, to je, kakor Diez dobro
* Tudi srb. badnjov, v.um Fasse, zur Wanne gehörig, to poznamenovanje je nastalo po votlini, slov. beden, Mostpottung v Vipavi, česk. bedna? Fassbinder, srb. baždar, iz badjar, der Aicher, kteri badje meri! Sem spada tudi ćesk bedna, Schacht.
razlaga: mit offenem Maule dastelien. Dalje iz: bada, franc, ba-daud, Maulaffe, liadin, scherzhaft, churw. baderlar, schwatzen, plappern, slov. badljat, badljavec, v istem pomenu.* У lat. in sicer v Jsidorovih glossah : badare, hippitare , oscitare = os aperire. Diez (Wtb. L, 44.) piše: es ist von nicht ganz gesichertem Ursprünge. Die celtischen Sprachen scheinen keine passende Wurzel zu enthalten. On misli na staroirsk. baith, Thor, slov. butelj, idem, vendar dvomi, kakor tudi nad nemšk. beitön, baidön, säumen, harren —
„doch hängt einiger Zweifel daran, weil es der offenbar ältesten Bedeutung von: badare, Maul aufsperren, nicht genügt.“
— Venetšć. še ima: badar, attendere, mit offenem Maul harren, badial, (adverb.) stupendo, Maul aufreissend, badinar, burlare, badaloco, badalone, sciocco, tölpelhaft, ker buteljni imajo sploh odprta usta itd. Ker keltšc. te besede ne pozna, in itak tudi gemanšč. ne, gršč. pa obliko ßuO in ßip, — lat. fod, ponujate, smemo imeti to besedo za pravenetsko, in iz venetščine je prišla v romanske jezike.
HrCLV.
Brav se rabi v staroslov. za: „animal“ sploh, novoslov. brav, aries, pa tudi: porcus castratus. Y novoprov. in katal. pa: bran,
Stier, Kalb, španj. bravi ar, brüllen, to je po bikovo, telečje se dreti, španj. bravo, wild, srednjelat. bravu s, bos, ein junger ■ o« t noch nicht ans Ziehen gewohnter Ochs, staroitalsk. „unde brave“, stürmische Wogen. Diez reče: „die älteste Bedeutung ist „unbändig, stürmisch, daran knüpft sich die Bedeutung: stürmisch im Kampf, tapfer, sodann: tüchtig, trefflich, stattlich. Die Herkunft von bravo ist nicht gesichert.“ Diez pri razlagi na tri besede opozoruje, na lat. pravus, verkehrt, unecht, na kymriSk. braw^ Schrecken, in na nemško: raw, roh. Ali pri vsakej teh besed ima svoje pomisleke, tudi na gršk. ßqiäv, stark sein, je mislil, vendar iz tega ne dobimo lehko oblike: bravo. Zakaj ne bi pa verjetno bilo, ako trdimo: bravo je nastalo po lastnosti brava, mladega živinčeta, ki je sogorno, živo, nebrzdljivo, jako, itd. Pri-
* Primeri Sče slovaško h a d a t, predskazirat po Sreznevskijem, balg. bede, klevetat. Po istem nazoru srb. z. v a 1 o, fauces , iz etym. i u - z u, zijati, zato litov. ž u v i s , riba.
a
meri: fora in ferne. Nemšk. brav je iz romanščine, in Še le v 17. stoletji v porabo prišlo. Iz bravo je bravonr, in druge romanske besede. Prvotni pomen besede brav je: Zuchtvieh, in med to spadajo bik, tele, oven, in prašeč, za to brav animal in genere. Grimm je mislil tudi na slov. pravi, recht, echt, vendar se Diezu in tudi meni ne priporoča ta izpeljava.
UrcLgcL,
polsk. b r a h a, česk. b r o g a, litov. b raž- k a, Branntweinmaische, Branntweinspülicht, med litov. Nemci: der B rag en, eine Bierart, ruski: braga, eine Art Bier, latvijsk. bradzinčks, Branntweinbrenner, braga, še tudi ol označuje: Gerstentrank, mit Honig gemengtes Wasser, vsako kvašeno, okisnjeno pijačo. У staroslov. o - b r i. - z - g - n {), t i in: o - b r e - z - g - n a, t i ogvveo&m , in acorem verti, rusk. dialek. a-brez-nut; mantuansk. b res ca, iz man-tuanšč. sard. spanj, b res ca, starofranc. bresche, Honigwabe. V lat. srednjega veka: brisca; v staronemšk. glossarih v „wir z“ prestavljeno, to je gewürzter Trank, mit Honig gemengtes Wasser. Diez ne nahaja v keltskih besednikih Villemarque-tove razlage, tudi mu ni Malinova razlaga iz proven?.: bruse, Bienenkorb, po volji, in če ravno v staronemških glossarih nahaja tolmačenje besede, vendar opazi: allein dieser Umstand führt uns der Quelle des Wortes nicht näher. (Wtb. I, 84.) Naj naravniša razlaga je iz slo-vanščine: b res c a je iz: b r e ž k a = ruski b raž-k a, in označuje skvašeno, okisnjeno pijačo.
Nartec.
Goriški Slovenci z besedo: nun e c, označujejo: očeta, kuma, botra, in kakor gorenski Kranjci duhovniku rečejo: „gospod oče,“ tako Goričani: „gospod nun ec“. To besedo nahajamo v gorenjesrb. (luž.), n an, oče, pri Malorusih: n a no, n an-k o, nan-oč-ko, oče, bolg. n e ni, nenčjo, reče mlajši brat starejemu, ker je po starih zadružnih postavah naj stareji brat prevzel pravice in dolžnosti očetove, srb. n an a, mati, rumunsk. iz slov. nanu., reče mlajša sestra stareji, nun, m.naš pa poznamenuje, kakor pri goričkih Slovencih: botra, tako tudi pri Malorusih: n a n a š k o, kum. Ker je beseda pri naj skrajniših zapadnih Slovanih doma, ne tujka, in magj. nene, slareja sestra, in turšk. neue, mater,
major frater, major soror, so iz slovanSö. sansk. n an a, mater, rusk. nanja, pestema. Tudi v venetšč. n en a, Ital i a, nutrice, pestema, n o n o, avo, Grossvater, tudi: vecehio, star mož.
Heseda je prišla tudi v druge romanske jezike: italj. n on n o, Grossvater, non na, Grossmutter, lotrinžkofranc. non non, no-vopravenc. n o u n o u n , ujec, Spanj, ii o ii o , steinalt; — Diez opazi: „von dem in das spätere Latein eingeführten: n o n-nus, nonna, einem Ausdrucke der Ehrfurcht hei Hieronymus und auf Inschriften“ (Diez Wörth. I., 291). Diez navaja iz nekega ca-pitulara iz leta 78!): „de monasteriis minutis ubi nonnanes sine regula sedent.“
Ker teh hesed klasični pisatelji ne poznajo, je gotovo provin-cijalizem, in ker je pri vseh slovanskih narodih tako živa, je mogla v latinščino in romanščino le po Slovanih priti. *
Ker se vsi jezikoslovci sedaj še vladajoče historične šole dr-žijo, da pred (!. stoletjem po Kristu Slovani neso bili mejaši Romanov, tudi neso pri razlagi neromanskih hesed se ozirali na sl ovanščin o. Diez nekolikokrat pokaže pri svojih razlagah na slične slovanske besede, a zopet mu dvome uzbuja „das Sprachgebiet“; kolikor je meni znano, je edini Fuchs slutil, daje tudi v romunščini kaj slovanskih hesed, pišoč: „vielleicht hat auch hier (im Illyricum und Pannonien) eine slavische Sprache das romanische Sprachgebiet durchbrochen“ (Fuchs, Roman. Sprach, str. 58).
JJCUPpCCL7X.
Ta beseda v slovenščini poznamlja: ograjo, plot, zid okoli britofa, Zwinger, ima jo Janežič, in je živa še danes med Slovenci oh Muri stanovajočimi. Pri Malorusih: park an, Planke, Rand, Gesimse, Mauerband, rusk. park an, polski: park an, dolenjesrb. parchan, madj. iz slov. p&rkany, rumunski: prt kan, margo, Rand, Grenze, Bord eines Dinges.
Ker se ta beseda najde pri Malo- in Velikorusih, lužičkih Srhih in Slovencih v toliko različnih pomenih naprimer: Planke, Rand,
* Hieronym, doma iz slovenske Panonije, je tudi dolgo živel v venetski Akvileji, in je znal to besedo, ki je prišla od panonskih, ali karnskih (kranjskih) rimskih podložnikov v vulgarno latinščino, v pismeni svoj latinski jezik vzeti.
Gesimse, Band, Friedhofumzäunling, gotovo шз tujka. — Ker nam slovanSöina ne da primernega themata poglejmo, v sorodne jezike. Poznamenovanja za: ograjo, plot, vezilo, so le mogla iz korenik postati, katere izražajo pomene: vezati, plesti, graditi itd., in v sansk. najdemo koreniko: pare, conjnngere, prnačmi, verbinde, pra^nas, Geliecht, in nže Curtius je (Gnmdziige str. 157.) iz te korenike, ki se vjeina z gršk. лМ-л-пМк-со, flechte, nlov.{j, Geflecht, izvajal tudi grško:	Netz, proprie: das Geflochtene,
Verbundene, in Walter: Parca „als Flechterin des Schicksalsknäuels“ (Kulm Zeitsch. XII. 378). Prvotni pomen vezanja je tudi bil znan Slovanom, ker polica (Gesimse) se imenuje: par k an, vsaj polica ni druga, nego vez okoli zidovja;* in ker je ta naj-skrajniši del zida, je lehko nastal (obviknol) pomen: margo, Kand. Park a n v pomenu: planka se razjasnjuje iz ograjevanja, opleto-vanja, kar je tudi vezanje, češčina iz iste korenike ima: prkno, Planke, Latte. Staroslov. pr^knčnu,, adjekt. iz četverorobate deske, tedaj zopet pomen: planka, Zaunpfahl, der zum Umflechten dienliche Pfahl. Iz park, prk je novonemäk. Pferch, Viehhürde, ograja, v katero se živina zapira. Nemščina ne more vlast-nine te besede dokazati. Ker se se sansk. koreniko: parč, gršk. nit/., lat. pleč (pleč-1-o), plio (plic-o), starogorenjenemšk. flihtu, novon. flechte, po trdenji vseh kritičnih jezikoslovcev vjema, in ti tudi slov. plet-it iz: plek-t-it sem stavijo, smemo tudi trditi, da je nekdaj tudi v slovanščini oblika: park — prk navadna bila. V venetščini nahajamo procoio, Pferch, ograja za živino. Procoio pa je nastalo iz: procorius, ali tudi: pro-c or in m, tedaj: prok-or; — primeri zaradi suffiksa: st ob-or, grah-or, lap-or; in p rok or ne označuje druga, nego: das Geflecht, nlm.i, p ra? nas. Iz tega themata tudi gršk. ubqwfi, fibula, cujus hastae ferrum cum ligno ooercetur.
Podajmo se v romanščino. Tam nahajamo it. parco, spanj, port. parque, provenc. pare, pargue, p argou, franc, pare,** Umzäunung, Thiergarten. Uže zgodaj v latinščini srednjega veka:
* Primeri analog, lat. lori ca, Gesims in: lom m, Band, liieinen, Stajer-skouemSko in tudi slov. Fatschen, fa6a, Gesims, Mauerliand, iz furlanskega: fača, in to skaženo iz fascia, Band. V nemSk Fatsche tudi: Wiegenhand.
** Franc, parquer, in einen Pferch stellen.
p ar cus, par ri cus, in v starej nem§6. pfarrich, pferrich, anglosaks. pearroo, tudi v novokeltskih narečjih, gälsk, pairc, kvinrišk. pare, paru e g, oblike, katere uže izpričujejo, da beseda ne italska (romanska), ne germanska, ker ti jezici nam dajo sorodnice: pleč, p lic — flacht, fliht.
Diez ne ve, kaj bi s temi besedami napravil, in piše: „Scali-ger hielt es für eine Entstellung aus: pale, diess wie p a 1 u s, Pfahl, in Beziehung auf die Einzäunung, andere leiten es vom deutschen: bergen, aber der Anlaut ist entschieden die tenuis, althd. Pf) andere vermuthen celtischon Ursprung, * aber auch in dieser Sprache steht es da wie ein F r e m d 1 i n g“ (Diez Wörterb. 1.305). Slednjič reče: es wird zu bedenken sein ob es nicht vom lat. parcere, herstammen könne, so dass parco etwas schonendes bedeuten würde,“ pač: „zu bedenken“. —
Beseda je lehko prišla v Britanijo po armorskih in britanskih Venetih, tudi slovenskih Vel e tih, kateri so se ne samo naselili med strugami llhena, v okrožji Utrehta, temveč so tudi jadrali črez morje — v Britanijo (glej Šafarik: Slovansk. Starožitnosti II. 44 seqq.) Nekateri jezikoslovci so hoteli oziroma na venetsko: Barco, ktero Boerio popisuje: „un coperto di paglia a pendio, infilato a sostenuto da quattro stili di leguo diritti e piantati in terra, sui quali s’ alza, e s’ albassa per tenore al coperto una massa di fieno o di paglia;“ a barco je iz: b a 1 c o, it. tudi: palco, Gerüst, Stockwerk, španj. port. palco, franc, bal con, Erker, vse iz staronemšk. bal c h o, paleho, Balken, slov. iz nemšk. polka, der Fensterbalken, staronord. bälkr, Verzäunung, po analogiji, kakor venetsk. p a la n e a, Zaun in Pfahl.
Cccneto,
fascetto die lana cardata per filarsi, omikana volna za prejo, v ruščini pa nahajamo: kanat, tolstaja vrv. k a n a t n i k , rastlina, abutilon avicennae.
* Keltske oblike so zopet z naglasnim fom kymr. fflasg, geflochtenes Gefäss, franc, pa: 1 e p 1 ai s, sept um, starofranc. p 1 e s s e i' s, iz: p l e k s e i s, Park , nemšk : F 1 a c h s iz istega themata, kar pričuje, da : P f e r c h ne nemško.
TJogcLČCL.
Miklošič je djal to besedo med tujke, in mislil, da je italj. focaccia, venetsk. fugazza, a slovenščina italj. naglasni/, obdrži, primeri slov. fornjača, Dörrofen, iz: foni a c e ali pa ga spremeni v &, na primer: barva, iz nemšk. Farbe. Pogača druga ne nego: ein knolliger runder Kuchen, isto kar nemško: Gugelhupf.
V sansk. imamo : p u n d ž a, glomus, der Ball, Klumpen, v rušč. p u go vi ca, Knollen, Knopf, p u go vi na, grmek , hol-mek,* ein runder Hügel, isto, kar kom; staroslov. pitg-va, globulus, polsk. pjfcg-v-ica, lederner Knopf, isto označuje tudi venetsk. po n ga, gozzo, Kropf, ripostiglio appie del eollo degli neceli. Tudi: la borsa dei danari, foglia, Geldbeutel. V german-ščini nahajamo staronord. pungr, Beutel, anglosk. pung, goth. puggs ali pugg, staronem. fung, Geldbeutel. Tudi v srbšč. v slabej obliki: pogača, okruglo drvo, in okruglo mjesto na dnu tjesta.
Tudi v rumunšč. punge, Beutel, v gršč. srednjega voka: novyyt^ novyyiov, novogršk. Ttovyyi v istem pomenu. У sansk. brez nosnika: puga, Haufen,** in uže Bopp je primeril gršk: дауг; in ттуџгј, in slobodno se tudi priravnava lat. p u g n u s , die geballte Faust. Curtius (Grundz. str. 268.) tudi sem stavi ahd. f u s t, Faust, staroslov. pQ-stt, in reče, da je pri obidveh goltnik izpadel, tedaj F u s t, faust, iz: fiih-stus, fauh-stus, kakor Mist iz: maih-stus, staroslov. pa iz: p e ng - s t s. Ker v staro-slovanščini nahajamo toliko poznamenovanij, katera izražajo pomene: okrogel, gomuljast, knollig, knotig, in celo za okrogli sdd: pdigy, corymbus, in: malimi punieum, tudi moramo pri tej besedi Miklošičevo trdenje, da je tujka, zavreči. Diez pri venetski besedi: ponga, Kropf der Vögel, vpraša: „aber aus welcher Quelle?“ (Wtb. II, 55.)
lJoišit ICL.
Janežič ima: p o 1 š i n a, Dachsloch. Med Muro in Dravo: p u-šina (ne kje pftšina), Lager des Hasen. „V želji ima zajec rad
* Slov. Pogel, Po g uš, topično ime okroglih hreiiiev, prebivalci ra takem holmcu pa se pišejo: P o g e 1 š e k.
** Sorodno ahd.: pigo, piga, mhd. bige, nhd. beige, boi g, cumulus.
svojo puši no,“ govori ljudstvo, tedaj iz: polščina, in to se vjerna s staroslov. plastnica, cubile. Thema je p It. st b, coactile, Filz, Wolle von Haaren, srb. pust, iz: pltst, česk. pl st’, polsk. p i 1 š e, gorenjesrb. (luž.) p j e 1 s e, weiches Thierhaar, rumun-ski iz slov. pT.s 1 t. iz: polsti., gršk. mlog, lat. pileus, althd. filz, agsak. felt. У venetšd. nahajamo: poltron, Faulenzer, Weichling, poltrona Kuhebett, italj. p o 11 r o, träge, feige, verweichlicht, portug. poträo, franc, poltron iz italščine, kakor Diez sam opazi. Diez (Wtb. I, 328) reče, da ima ta beseda svoj vir v starogorenjenem. polstar,* Pfühl, in pridene: „dessen Deutschhcit nicht zu bezweifeln ist“; pa indogermanski: p, sansk. p, ph, je v gotšč. /; v starogorenjenemšč. pa: / tudi: v, zato oblike: filz in felt. Tudi epenteth. .s v besedi: polstar pričuje, da je: polstar iz slovanskega: plasti, — polsti.. Ita-Ijanske, portugalske in franc, besede so torej iz venetšč., katera enako nemščini nč šče vrivala pred glasnikom: t glasnika s. Nekaj sličnega nahajamo v litovšč. primeri lit. sz er y s, ščetina, se slov. šrT>st'j.. Poltrona je toraj s pl s tj o nadeta postelja, analog, franc, lodier,** Bettdecke, in: Faulenzer, nemški: loden, grobes Tuch. Svojo prvo razlago iz: p It. ti», caro, torej popravim; italjanskih filologov razlage iz: „pollicem truncare“ in iz: „pulius, pullitrus“ je uže Diez kot neprikladne zavrgel. Pač pa je iz nemškega italj. feltro, Filz, feltrare, filtrieren, durch einen Filz durchseichen, durchlassen. Ker je v besedi nemški: polstar thema polst, in: ar suffiks, uže oblika: polst govori zoper nemškost besede, ker nemški thema je le: fel-t, in ne samo venetšč. tudi italščina sploh ne izpehujete « pred glasnikom: t, kakor francoščina.
Tudi islandska oblika: b o 1 s t e r , danski in angl. b o 1 s t e r pričujejo, da je: p o Is ter izposojena beseda.
JVIcu'1 lcl.
Kraj Mure in pri ogrskih Slovencih se s to besedo označuje
* V novokelt. narečjih in sicer kanih, p o 11 i s k e r, mastrnca , izposojeno iz : polstar.
** Lat. lodix, grober Wollenzeug, aglsak. 1 o d h a, die Bettdecke; staronord. 1 o d hi n, zottig, hirsutus, villosus, 1 o d d a r i, der Faulenzer, primeri šče island. slinili, der Faulenzer, bavarsk. Selile n n, Lagersfiitte.
vozna, plužna živina. Habdelič in Jambrošič imata: m ar h a v pomenu: armentum, Pflug— Zugvieh. Vuk ima m ar v a, pocudes, ker srbšč. rada glasnik h spremeni v v. Tudi v maloruščini: m ar ha, pecus; iz slovanšč. madžarski: mar ha, pecus. Miklošič je to besedo med tujke postavil, pa ne reče iz katerega jezika bi jo Slovani sprejeli bili, on le primerja madžarsko: mar h a in althd. m e r h a, m a r c h, mittelhd.: m a r c h, nhd. bav. m e r c h, keltsk. marka in irski: m are. V germanšč. in keltščini označuje ta beseda konja,* in jaz mislim, da je Avg. Scheler (I)iclion. etvmol. s. v.) pravo zadel , ko je za razlago teh besed postavil starofranc. m a r c h e r, den Fuss auf etwas setzen, mit dem Fusse pressen, treten, stampfen. **
Iz tega pomena so se izobrazili: m ar c her, sich vorwärts bewegen, besonders von Truppen, franc, mar che, Gang, Tritt, italj. marciare, marcia, in iz romansk. jezikov nemšk. marschieren, marsch. Marsch, marca, mare, konj bi torej poznamenoval: das tretende, stampfende, die Erde pressende Thier. To poznamenovanje ne samo naravno, nego tudi prilično, ako se pomisli, da se je murha nekdaj rabila in še se zdaj rabi za iz-teptanje snopja, — ker konji imajo navado z nogami v zemljo kopati, in ker njihove stopinje napravljajo vtise v zemljo. Koreniko : mark — march smemo tedaj staviti k sansk. m a r 9, tangere, kteri pomen se vjerna z gore omenjenim franc, m ar eher.
Kaj bodemo sedaj storili s slovansko: m a r h a ? Jaz to besedo imam za tako samostalno vlastnino slovauščiue, kakor ger-mansko-keltsko : march — m a r c. Uže ta okoliščina, da se v slovanščini sploh rabi za: armentum, in ne izključljivo za konja, pričuje za njeni samostalni početek. Dalje so m arh a bolj rabi za poznamenovanje goveje živine, nego konjev, in kakor štirski Slovenci kraj Brežic z besedo blago, tudi označujejo govejo ži-
* Iz tega them. marskalk (šveds.) servus ab equis, pozneje: Mar schal, ime visokega vojnega činovnika.
** Iz korenike: m ar c, mit dem Fusse pressen, treten, je tudi starofranc. mare, ausgepresste Hülsen, Bodensatz. Ista korenika v slovanski obliki: marš, marš, m a r h , je stvarila rusko : mors, ausgepresster Beerensaft, primeri analogično nemško: traben = marcher, in: Traeber, srb. t r a p a t i, temere incedere , litovsk. t r e p -1 i, stampfen, staroprusk. t r a p t, treten, in slov. tropine, Trester, gršk. iQtmtio, Wein austreten.
vino, tako tudi ogrski Slovenci in Hrvati z besedo: m arh a, zato Habdeliö in Jambrošič pri besedi: niarha imata tolmačenje: шегх, in liumuni so od Slovanov prijeli svoj: m ar vi., merx, ravno tako Madžari: m a r h a, merx.
Primeri analogične nazore v lat. p e c u s, p o c u 1 i u m in pecunia, nemšk. faihu, Vieh, goth. faihu, Habe, bav. War, das Vieh, in Ware, merx, slovansk. skot, pecus in thesaurus, starofriz. meidm, equus in pecunia, merx, Waare. Tudi slovanski jezici poznajo glagol, kteri ima isti pomen, kakor franc, m ar eher, in sicer česk. mrs-k-ati, brsat, vdarit, slovaški mrš-t-it, vdarit o zemlji (glej Gilferding: O srodstvč itd. pag. 252.).* Sansk. £ in germanskokcltski glasniki: eh — c (k) v slo-vanščini odgovarjajo glasnikoma .s in h. Vendar jaz razločujem slov. mrha, Aas, staroslov. mrša, cadaver, mršav, macer, mrse n, foedus. Tem besedam je thema: marš — mršiti se, foedari, sich besudeln, beschmutzen, beflecken, novoslov. o mrs ni ti se. Te besede jaz primerjam sansk. mrš, irrigare, tako da v besedah: mrha,** Aas, merša, cadaver, mrsiti, teči prvotni pomen mokrote, gnjilobe. Korenika: m a r 9, pa tudi v sansk. označuje: capere, prehendere, ligare, in iz te je staroslv. m r rt s k 'h, flagellum, die Geisel, proprie: die Gebundene, srb. mrsiti, intri-care, Zwirn verwickeln, mrska, die Kunzol. Srbsk. in slov. mrsiti, Fleischspeisen essen, dalje: koza mrsiti, den Ziegen Salz zu lecken geben, se je izobrazilo iz pomena mokrote, tedaj: mrsi ti = fluido vesci, cibos lluidos edere, nasproti postnim dnevom, v kterih se ob suhem kruhu in suhih jedilih živi, zato Srbom: suboti n j a, i1aste, suhi petek; s u h o t a n, der nichts hat als Fastenspeisen. Da tudi venetščina pozna besedo m ar h a v obliki: m alga, grex, bodemo se pri razlagi besede: m alg a, prepričali. Latinske
* Rusk. dialekt, m or h, loskot, strepitus, torej iz dejanja mrska ii ja, des Schlagens, Stampfens. M a r li a tudi leliko označuje živino, ki b r 5 e , aus-schlägt.
** Mrha, Aas ima se, kakor uže rečeno, razločiti od m arh a. Kakor slov. m arh a zmirom označuje živino, tako keltsko m are, konja sploh, ne pa kje slabega konja, haretine. Tudi novokeltsk. m ar c h, m e i r c h, m are, konj. Tudi althd. marhe, meriha mhd. merhe, od konca 17. stoletja: märe, mere, mähre, agls. myre, angl. mare, škand. miirr, equa. Iz teh jezikov koroškoslov. mora, equa, rusk. m er in, cantherius, polsk. m i e r z y n , mittelgrosses Pferd.
sorodne besede gerraansko-keltsk. march — mare — slovansk. mrs — mrh v pomena: vdariti, teptati itd. so: mulcare, prügeln, schlagen in tudi mn leer e, streicheln (glej Corssen, Beiträge 382). Menda tudi lat. m ar c us, m ar e el 1 us, Hammer, iz te korenike in označuje prvotno : bijoči, derschlagende, tako Uidi franc, m a r k, ausgepresste Hülsen. Diez je tudi, sicer dvomljivo, sem poteguol franc, mar che, Markt, march and, Kaufmann, italj. merca-tante, a to spada k onemu deblu, iz katerega je lat. merx, mer ca tor — Mer curi us, custos mercatorum (conf. Liv. H,
27. Preller, röm. Mvth. 596), kar Pick stavlja k sansk. mrif-ami, in misli, da označuje: merx prvotno: die Fassung, was man einstreicht, drugi iščejo v besedi: mercator uže prenošeni pomen korenike: mar?, katera označuje: considerarc, reputare, mar^ana, cognitio, analogično nemšk. fassen, capere in intelligere, vendar primeri: m ar 9 — capere, z lat. sum er e iz: su-emo — e m o, ich kaufe, tako da jo merx ono, kar se vzame, kupi, ali pa, kar se presodi, jeli bi se kupilo, vzelo.
Tttlšosp.
Megiser ima besedo : t r u š a r v pomenu: dapifer = dapes ferens, der die Speisen aufträgt. Miklošič je mislil, da je ta beseda nemški: Truhsess; vendar ne glede na to, ka bi Slovenec iz nemškega: T r u h s e s s ne bil napravil oblike: t r u š a r, ampak: t r u ž e s, * — tudi nemški: truhsess ni bil „dapifer,“ temveč: praeses agminis, iz staronemšk. t r u h t, agmen, Schaar, in s a z a = sed, primeri staronord. For-seti, frizinsko: For-site = der • Vorsitzende (glej Grimm, Mvth. 212. in Tacit. Germ. cap. XIII. ed. Schweitzer — Sidler). Janežič ima tudi verbum: t ruš a ti, ätzen, füttern, das Wild mit Speise versehen.
Prvotni pomen besede nam razlaga ruski trušu, t r u s i t, trn šivat, sipat, spargere, fundere, streuen, katera beseda pa se razločuje od staroslov. t r Q s <t, novoslov. trosim, tresem, rusk. trjasu, latvijski: triset. V srbščini nahajamo iz tega them. truš-ina, o-truš-ina, panis furfureus, Kleienbrot, torej truša, otrobi, otrušena stvar, osipki. Tudi thoma truš
* Tako iz nemšk. I n s a s s se je napravilo slov i n ž e s , mali posestniki okoli grajščine.
nema nič opraviti z besedami: trošiti, strošek, trošen ij e, ta spada k besedi: troha, sausk. trh, scindere, biedere, ferire, zato srb. trošiti, zerbröseln. Patriarchi, spisatelj slovnika pa-tavskega narečja ima: trn s s a, Schmauserei, in Biondelli besedo iz mantvanskega narečja: s t r u s s i a r, dissipare.
Bogata jo venetščina. Boerio ima: s t r u s s i a r — la roba, scialacquare, prodigalizzare, sparnazzare, durchbringen, verschwenden, verschweigen = verzehren, verfressen, daljo: st rus si ar la roba d’atorno, consumare, dissipare, strussion, mangia, guadagno, kdor. vse poje, posnede, požre, kar si pridobi. Kdor pa vse poje, zapravi, ta strada, zato v venetšč. tudi nahajamo: s t r u s s i a r v pomenu: bistentar, Noth leiden, in strussia, stento, Noth, Hunger in Kummer.
T ruša r je torej ona oseba pri gostiji, katera trusi, t r u-š i v a jedi, jedi vsipava pred gosti, in slov. t r u š a t i, ätzen, füttern , das Wild mit Speisen versehen, lepo poznamenuje pomen vsipavanja, primeri: klaja iz kl ad ja, Viehfutter, iz: klati a m, legen, lege vor. Ker druga italjanska narečja teh besed ne poznajo, tudi jih ne rabi pismena italščina, in domovina teh besed je le zemeljsko okrožje starih Venetov, so besede gotovo prave-netske, in mi imamo nov dokaz za slovanskost Venetov.
J\£cClgcL.
V venetščini označuje m alga po Boeri-u: čreda, Viehheerde, in ta spaka se je izobrazila iz : m a 1 h a in ta iz m a r h a , hrv. m ar ha, v srb. v kterej h rad prelazi v: v (primeri muva iz muha): — marva, pecudes, das Vieh. * O zmeni glasnika ra z lom ne po-mislika, pač pa se ima dopričati, da romanščina tuji glasnik h spreminja v f/. Mnogo italjanskih besed to potrduje, jaz za priklad samo navajam italj. a-gazz-are iz nemšk.: hetzen (glej Diez Gram. I. 351) venetsb. g a r h o iz nemšk. h e r b. Tako je tudi venetskoit. s t r u g g e r o, schmelzen , nastalo iz str u j e r e, srb. strujati, facere ut effervescat, in Diez reče: „das eingeschobene yy erklärt sich aus dem früheren hiatus tilgenden,/;“ zato tudi v lat. srednjega veka najdemo: s trn gos, za strues, Scheiterhaufen, kjer je tudi h rad prehajal v y, zato najdemo:
* Habd. Jambr. m ar ha, velika, armentum , maloruski: mar h a, pecus,
Heerde vom grossen Vieh; obSirniše predi pri razlagi besede : m a r h a.
s u b t r a g e n d u m , za: s u b t r a h e n d u m (glej Diez 1, 179.) Primeri šee starofrauc. b e h o r d o r, iz katerega je Italjan napravil: b a g o r d a r e.
Tudi portug. spreminja h v r/, staroport. träger, novo-port. trazcr, iz: t rali er e. Iz venetšč. je m alga pretila v narečje sosednih Lombardov, v družili italj. in romanskih jezicih ne znana.
1 tabel j.
Janežič ima rebelj, Spitze, Streifen, iz istega them. slov. reber, Bergspitze, Berganhöhe, v gorenjesrb. (luž.) jeziku, mutato r in l\ leb-j a, Spiess = der spitzige. V slovenšč. s predstavljenim: ta-ta-leb, Messerrücken. To predstavko nahajamo šče v množili družili besedah, na primer: rakat in tarakat, schreien, srb. trkat in: tot r kat, klopfen, slov. m o 1 z n u t in: tarn o 1 z n u t, mit der Ruthe streichen ; Janežič krivo piše : t a m u z-n u t, mesto: t a m o 1 z n u t, korenika: mly ; 1 a ž i t i, in: tolažiti, trösten, erleichtern, log in talog itd.
V	venetščini zopet nahajamo: rebbio — iz: rebelj, Zinke der Gabel, Gabelspitze, in Diez pri tej besedi pristavi: „von ungewisser Herkunft.“ Razve nemščine nikjer ne najdem sorodnic, in sicer: r i f f e 1, gezackter, gespitzter Berggrat, riffeln, serrare, hecheln, iz tega slov.: r i h e 1, r i h 1 a t i, die Hechel, hecheln, saks. r e p p e n, serrare. Slov. reber, Anhöhe, Bergspitze, torej ne nhd. österr. Leber, Grenzhügel, kakor Miklošič misli; temveč österr. Leber, in mhd.: lewer, Hügel, je iz slovanščine; nemške oblike so: r i f f, r i f f e 1, r e p p e n.
JCLclL, kl&tno.
Janežič to besedo ima s pomenom: Kotli, v venetšč. in tudi v pismeni italj. crotte, crota, Gassenkoth. Diez je mislil na škand. k 1 o t = nemšk. k 1 o s s; vendar k I o s s označuje, globus in gleba, ne pa: blato. Slov. klat je priličniši; glasnik l ve-netščina rada spreminja v r na primer : s p r e n d o r == s p 1 e n d o r, in a stopnuje v o na primer: soma iz: sag m a.
V	edini sansk. sem doslej našel sorodnico : k i r t i, coenum, blato, rusk. dialekt: k alt-us, Koth , Schlamm.
.Paliti, zapaliti, popaliti.
Teh besed nema Se, kolikor je meni znano, noben slovenski slovar v pomenih: verleiten, mit Schlamm überziehen, in vendar je že dendenešnji živa pri Slovencih kraj Mure, Ščavnice in Pesnice.
Sliši se: „Pesnica je črez breg stopila, in vse travnike popalila.“*
Iz debla: pal — je: Pal ta, ime reke na gorenjem Štirskem, ki izvira iz močvirne imenovane: „Stücklermoos,“ in napravlja nad mesticem Rothenmann, katero se v starih listinah veli:	i.
Cirminah, to je: „v črminah“ (črmeni = črveni, roth), '>• dosti muž in mlak. Teče memo Strahovo (Strechau) in Jantschner-berga (jančni breg, Schaf-, Lammberg), in pri soteski Klause teka v reko Anas (Enns). Dalje je iz te korenike ime reke: Pal te v,
Pel te v, ki teče mimo gališkega Lvova (Lemberg), in znano je, da je Pal te v blatna reka, in tudi svet okoli Lvova blaten. Suffiks: ta je slov. nahajamo ga v besedah: p<j-ta, Ferse, svi-ta, vestis, iz korenike: s vi, umwinden, če-ta, iz korenike: či, colligere, m i. č -1 a, Imaginatio, iz korenike: mak (primeri: za-mak-noti, za-mak-njen, za-mak-nje-nost) itd. Besede iz toga korena so znane v grščini: irp-o-g, Lehm, nrjPivo-g, aus Lehm, v lat. pal-u-(d)s. Bopp primerja sansk. palala in pal vala, a niti gršč. niti latin. in sansk. ne poznajo nobenega glagola, kateri bi izražal pomene slov. paliti, popaliti, zapaliti itd. Tudi nemško: Pfuhl, Sumpf, sem spada. To besedo nahajamo tudi v venetščini: paltan, fango e porcheria, ehe genorano le paludi, pal t an os o, paludoso, schlammig, sumpfig. Tudi v lombardšč. palta, Sumpf, Schlamm, v piemont. narečji, in iz tega v južno-franc., kjer se glasnik t posamoglasi ter iz al— poslane: an —: p a n t a.
Vendar po mojem presojenji italj. Spanj, portug. pantano, Sumpf, Schlamm, ne spada sem, marveč je, kakor je uže Diez menil, sorodno z gršk. mkog, тпџш, Kotli z vrinjenim i/om.
Sicer v italščini glasnik n rad v l prestopi, tako: veleno, iz: venenum, Bologna iz: Bon oni a, Giro! a mo iz: Hieronymus, te mol o iz: thyminus, venetsk. alzano iz: ansula, primeri šče st aro portug. L o r m a n o s = N o r m a n i, 1 o m e a r =
* Tudi Hom slišal: „Povoden jo toliko palii prinesla na travnik, da bom
imel dosti dela, dokler ga proč ne splavim.“ —
n om i n ar e, vendar Diez v svojej gramatiki ne navel priklada, da bi £ v ii. prelazil;* in vendar nahajamo besed, v kterih je n namesto stopil, in sicer venetsk. nombola, Niere, iz: lomi» o la, nanfa it. lanfa, monzer italj. mugnere, iz innigere, munaro iz: mol in ar o, mlinar, in ker to stori edina venetščina, in ta tudi ima obliko: pantano, muža, tako je vtegnila ta izvirno venetska oblika v druzih romanskih jezikih prednost dobiti, in tako tudi v srednjega veka latinšč. priti, kdor jo v obliki: pan tali um nahajamo (glej Diez Wtb. J. vox pantano).
Mcü-zirr, MaSkoter.
Slovenci stanovajoči ob Muri in Ščavnici poznamenujejo s tema besedama: pil um, pistilluni, Stampfstössel, in pa šaljivo tudi: niembrum virile. Korenika: mak obznačuje: stossen, knetten, li-tovsk. mak o ti, knetten, slov. maca ti, rusk. macat, bit rokami, česk. mačka ti, daviti; iz tega debla malorusk. makitra, polski: m akut ra, posoda, v kterej se testo maca, venetsk.: m astra iz: mak-mač-t ra, madia, Backtrog, specie divaso di legno, in cui simpasta il pane. Slovansk. mak-m a c pa se vjerna z grškim: [luv.-iuxiHHo, knette, iz: /udxjoj, zato v albanščini: /.laaaovQi, mem-brum virile, analog, venetsko-italsk: cazzo, membrum virile, iz: cazzar: stossen, puffen, slov. k e enoti, rusk. keknuti, vdariti. Tudi v močnej obliki litovsk. minkau, knette, (starosl. ima močne oblike v besedah: m^ka, т^кгкт.), in uže sem iz te oblike razložil venetsk. mine h ion. Iz tega them. tudi venetski: minchia, mentula, a minchia nikakor no morebiti lat. m en tu la, ker ta zahteva venetskoit. obliko: menza, menzia. **
У latinščini srednjega veka nahajamo: mine o. У starogorenje-nemških glossah se „c er s“ (k er s), membrum virile, prestavlja v: m inčo (Graff V, 707). Diez vpraša: „soli diess m ing o, m i n g o n i s sein“ ? Nikakor! M i n c o je isto, kar albansk. џаоаогџ, slov. mak ur — mak o ter, der Knetter, Stosser, Puffer, iz them. minic, m Q n k. V sredovečnolat. je beseda prišla iz venetščine. Mentula je Pott najsrečniše razložil iz: mineo, pr o mine o, odkod tudi: me n tu m, toraj: das hervorstehende, hervorstreckende.
* V vulgarni latinščini se prelaz glasnika l v n tudi najde, primere glej v knjigi: Der Vocalismns des Vulgärlateins von Dr. Hugo Schuchardt I, 1 IG.
** Tudi pismena italšč. ima kakor lat. mentula, membrum virile.
Deblo mak ima v romanšeini dosti vejic, iz tega: it. macco, Gemetzel, po pravem: Zerquetschung, komask. mach, gestampfte Gerste, primeri slov. mekine, Hirsenkleie, starofranc. maque, Hanfbreche (Werkzeug zum Quetschen), henneg. maca, dicker Hammer, slov. macel, genet. macla, Holzschlägel (Jan.), rusk. macovat, mit dem Hammer schlagen, bret. verbum: mächa, pressen. „Für diesen gemeinromanischen nur den Portugiesen fehlenden Stamm, piše Diez (Wth. 1,257) scheint sich in den nahe liegenden Sprachen kein taugliches Etymon zu finden.“ Pelledier je mislil na židovski: makkah, das Schlagen, die Niederlage im Kriege, pa kako bi taka beseda prišla v roman-ščino iz židovščineV Diez piše dalje: „dass das Zerquetschen die Grundbedeutung ist, bezeugen die aufgestellten Wörter, daran ist festzuhalten.“ Diez opazi dalje: Halj. macco, Schwere, Menge, altli. maquet, Haufe, wallon. a mak, in Menge, scheinen sich der Bedeutung „etwas Gestampftes, Zusammengedrängtes“ anzusch Hessen. Iz tega tudi venetsk. mucchio (primeri slov. ш u iška ti, pressen, quetschen), ammassamento, mucchiar, ammassare, torej ne drugo, nogo kaj nam uč ka n ega. Vtegne tudi rusk. mak-uša, makovka, verhuški, vršniki, staroslov. makovica, fasti-gium, Anhöhe, das Oberste einer Sache, iz istega them. biti, ne pa: „caput papaveris“; vendar naj se primeri tudi gršk: џог/.цбд, lang, ii/jzog, Länge, fißxedwg, schlank, sansk. mayita, gross, litov. mak ans, grosser Stab, tako, da Curtius vtegne prav imeti, ako: fu'f/utv, althchd. ni ägo, slov. mak, Mohn, iz istega debla izvaja in reče: „vielleicht der langen Stängel wegen so benannt“ (Grundz. str. 153). Primeri šče srbsko: „tjera mak“ na konec, na kraj, mak are, lazila, das Baugerüst, rusk. makovka, Wirbel am Kopfe.
УУ? '1x1 ja,, bi'lx lja.ča,.
Brklja po Vuku: Sturmpfahl, „udariti brklje po šaneu,“ špičaste kole nastaviti, brkljača isto, pa tudi „od drvela kao malo muljalo (Stange) na kraju od tri ili četiri rogova, čim se mješa prga“ ; Janežič ima brk la, Rauhigkeit, brki a st, rauh uže metamoforičen pomen, prvotni je: špičast. V veuetščini nahajamo broca, speoie di piccolissimo chliodo, mal žrebelj, broca de legno, hölzerne Zwecke, lesen žrebci, ccrti aguti di legno,
con eni i Calzolai conficcano i ealeagnini delle scarpe, Selmsterzwecke. Tudi v teli besedah je fodržan pomen fipičastega. V slov. b r o k (Janež.), Schrott, h r o k a v n i c a. Schrottbüchse, menda zaradi tega, ker so nekdaj špičast brok rabili, in ne okroglega. V italSč. brocco, spitzes abgebrochenes Hölzchen, starofranc. broc, Spitze, Spiess, lir o che, hölzerne Nadel, it. br o c car e, franc, brocher, stechen, sticken, zato: broccato, ein mit Blumen durchwirkter (durchstochener, gestickter) Stoff. Diez ne ve odkod bi to besedo izvajal. (Wtb. I, 87.) Iz lat. broccus, ne more, ker ta ima drugi pomen, dicklippig, hochlefzig, hochmundig. Galsko: brog (verbum), stacheln, brog, Ahle, bi menda kazalo, a Diez sam opazi: „wenn dieser Stamm nicht aus dem Bomani-schen entlehnt ist.“ Uže sem na drugem mestu rekel, da imamo v slovenšč. hren o ti, stossen, (primeri ital. broccata, Stoss), srb. bron u t i, attingere, malo samo dohvatiti, ein wenig nur anstossen.
Prvotni pomen torej: bosti, stechen, stossen, in iz tega poznamenovanja za zbadanja in bodala. Iz tega them. brez dvombe starogalsk. brac, kornsk.: brech, kymr. b reich, Arm, brachium, pa tudi: razsoha, Ast, tudi v parmezanskem narečji brodi, Ast. Diez opazi: „des Baumes Aeste sind seine Arme,“ jaz pa bi tukaj gledal na lastnost razsohe, ki je špičasta. Kako so Čehi dobili: brk, Polaci: bark, roka? Jeli so keltske in českopolsk. besede ,	prasorodne? Tukaj nas zopet sreča venetsk. ital. bran c a, staro-
španj. staroport. prov. franc, bran c h e, tudi mase. brane, Kralle, in: Zweig, Ast, rumunsk. brence, Hand, Vorderfuss, srednjega veka lat. „branca leonis“, Löwenklaue (rastlina), nemšk. Pranke iz romanšč. Diez ne da veljati izpeljave iz: brachium, vendar pripoznava zavezo z galsk. brac, Arm; českopolski besedi: brk, bark, mu niste bili znani.
Pomen Spičastega nahajamo v venetšč. bran c o, rebbio, una delle punta, della forca, Spitze der Gabel; pomen roke ima v venetsk.: b ranca, manata, rokojet, eine Handvoll, brancata, Hieb mit der Klaue, Kralle, Vorderpfote, branchetto, kleine Heerde, je gotovo: Heerde von Kral len thieren, brancolare, herum tappen, auf allen vieren tappen, wie die Krallcnthiere sich bewegen, tedaj izvirni pomen le: bosti, škrampati, všeknoti; venetski ribiči s to besedo tudi rakove škarje poznamenujejo. Tako bi kakor je uže Diez mislil, bran ca bila nazalirana oblika, in thema: brk; —
srk brčiti, speichen, Špice v kolo staviti, gotovo iz istega them. Razlagal sem uže tudi branca iz beri|,, capio, fasse, analogično besedi: zampa.
OrrtCL, OTCCL.
Janežič ima orna v pomčnu: vedro, Eimer, pri Vipavcih: or ca, kad. Te besedi nas opominjate na Varrovo: or ca „ubi conditum novim vinum o r c a e in Hispania fervore musti ruptae, nec non dolia in Italia.“ (Varro R. rnst. 1, 13.) Kot ime za po-sodvo se najde tudi pri Pliniji (Hist. nat. XV. l‘J) Columelli (XII, 15.) in pri Persiji (Sat. v. 50). Isidor, ki je marsiktero besedo prav smešno razlagal, je mislil, da je o r c a postranska oblika lat. ureeus. Tudi v grščini nahajamo:	vas olearum, ali Diefenbach
(Orig, europ. str. 392) misli, da je grška b'^ iz latinščine prišla, kakor tudi iz latinščine v Hišpanijo, in pristavi: „wo sich so manches italische Bauernwort, länger erhielt, als im Mutterlande.“ Njemu je tedaj o r c a italska seljaška beseda, čuda, da se več den-denešnji v italščini ne najde, v slovenščini pa z dvema različnima pritiklinama: ca in na. Or ca se prestavlja v: Tonne, Fass zum Trauben nach Hause führen (ta pomen ima tudi vipavska: orca) rabi se šče tudi orca za: Würfelbecher, Feigenkorb, v anglešč. pa: the ork, navigium , in zopet v bolgaršč. isti etymon samo z drugima suffixoma: or-av-ica, ladja, zelo blizo stoji sansk. alu, hydria, menda je korenika: ar, sich erheben, aufstreben. Naj se dalje preiskuje, vsekako so to za starino- in jezikoslovca prav zanimljiva imena.
Brst,
slov. Zweig, Sprosse, berst et i, sprossen, brstiti se, sprossen, keimen, brstje, junge Sprossen, Knospenmenge, srb. brst, junge Sprossen, frondes, brsnat, frondosus, brstina, brstiti, abweiden, depascere, „koza brsti, goveda brste. Znamenito je, da v starofranc. nahajamo hrust, Weide, Blätterabfall, bretansk. b r o u s t, Strauch, b r o u s t a, abweiden, in v starejsaks. b r u-stian, sprossen, kymr. brwys, üppigerWuchs, se zopet vjerna se slov. brsen, üppig, brsnost, Ueppigkeit im Wachsthum (Janež.). Jeli prasorodno, ali pa izposojeno po Venetih in Slovanih, kateri so se v Britanii naselili? —
S
danit,
ruski: smešit, (Dali. s. v.) kričat, upit, verhöhnen, lächerlich machen, litovsk. goniti, beschimpfen* (Geitier, litau. Stud. str. 84) öeski: hanöt, verspotten, hanba, Spott, venetskoit. gogna, in s prothetič. gom: sgogna, derisione, sgognar, farsi hefte, schernire, gufare, far bochi in derisione d’ alcuno. V stare ji sredovečnilatinšč.: g a n n a t, xkevatei, verhöhnt, verspottet, gannum, Spott, gannatura, Verspottung (glej Diez Wtb. I, 237), rumunsk: ingenä, verhöhnen. Diez misli iz althd. gam an, Spiel, Scherz, ali iz: gaman težko dobimo ital. obliko: gogna, sgogna, sgognar, in srednjelat. gann are, marveč bi dobili gam an ar e, gam an o in slično. Gogna. sgogna, Boerio tolmači v: beffa, burla, derisione, Bärin, Posse, Verspottung.
Bilo,
staroslov. tintinnabulum, tudi v deminutivu: bilnce, adjekt. bilnirt, (■■■"■ bd nizozemsk. bel, Glöckchen, franc, beliere, Glockenring, belier, Widder, Leithammel, ker je navada, da se ovnu zvonec okoli vratu obesi.
Včni ti.
staroslov. vendere, sansk. van, emere, gršk. wco-g, Kaufpreis, oWy, Kauf, от-о-џш, kaufe, lat. v e n u m, venoo, v6n-do, starosl. v en-o, dos. Starofranc. ven te, Markt, Markthalle vtegne samostalna tvarina biti, in ne iz italj. ven d i ta. Spanj. ve n ta. einsam an der Landstrasse liegende Herberge, je iz francosö. Francoska: ven ta nemore iz ital. vendita biti, kakor Diez misli, ker ven-dita ne označuje mesta, na kterem se kupuje, temveč: Verkauf, Kaufkontract. V južnem britanskem primorji se po Antoninovem Itineraru najdejo trikrat zaznamovana mesta: Ve n ta. in uže Caesar poroča: „civitatis (Venetae) est longe amplissima auctoritas omnis orae naritimae regionum illarum, quod et naves habent Veneti plurimas quibns in Britaniam navigare consueverunt, et scientia atque usu nautičarima rerum ceteros antecedunt, et in magno impetu maris atque aperto, paucis portubus interjectis, quos tenent ipsi, omnes fere, qui eodem mari uti consueverunt, habent vectigales (Bell. gall. ITT, 8).“
* Tudi ganit, schnallen, beschmutzen, srb. po-ganiti, idem.
Nagnenje in izurjenost Slovanov glede brodarstva opazujemo uže zgodaj v zgodovini. Kazve ravno omenjenega Caesarovega poročila o armorskih Venetih, poročajo nam bizantinski pisatelji, da so Slovani tesali ladje za Obre v 6. stoletji, pozneje za Grke, in znano je, da so v VII—X. stoletji illirski Slovani bili strahoviti morski gusarji; in o mestu V o 1 i n, pri starih Saksoneih: W i n i t h a, Winetha, to je mesto Venetov (Wenden, Windenstadt), piše Adam Bremensis: „urbs illa mercibus omnium septentrionalium nationum locuples“ etc. (II, 12). Tako razumemo lahko ednakost toliko imen za barke, katera nahajamo v starej franc., nizozemščini, v anglešč., v veuetščini in ruščini, in katera sem uže (vide Letopis Matice slov. 187(i str. 3G—38) razlagal. Snffiks: ta nahajaš v slov. pt)ta, svi-ta, vi h-ta &c.
OZotCL,
slov. Unkraut im Korn, kokolj, (Murko, Janež.), srb. glota, herbae inutilis genus, gl o t an, glotina, v patavsk. narečji po Patriar-chiji: ghiota, ghioton, Boerio ima: gioton, acrostema githago, kokolj, glota tudi v srb. čeljad, Familie, staroslov. glota, ofiikos, Haufen Lente; Geitlerju, ki misli, iz: golota (thema: gol, nudus), ne priglasujem, preje korenika grat, sansk. grath, serere, neetere. Naj se primeri tudi: agsak. gild, soda-litas, starofranc. gelde, Trupp, besonders vom Fussvolk, mitlat. g e 1 d a, congregatio, ital. g e 1 d r a, Lumpenvolk, novonemšk. Gilde.
OenccL.
Patriarch! reče, da v patavščini ge n ca označuje: tristerello, trübselig. Genua je lehko se izobrazilo iz: ehe n ca, ker venetšč. glasnik: ch spreminja v r/ (dž), in govori: ge s a, italj. chiesa, cirkva. Vr srb. imamo: kenk-ati, Miene machen zum Weinen, kar se vjerna s pomenom: tristerello, trübselig, slov. kun k ati, winseln.
R n zo lj.
V gorenje serb. (luž.) ruzel označuje: Kloss, (glej Gurt Bosse, oberlaus. Wtb. s. v.). Ker gorenjesrb. na početku glasnik: h. ki odgovarja staroslov. f/, izpušča, in se govori: riva, za: h riva, griva, rjech, za: hrjech, greh, roma da za: lir o mada, gro-
mada, je tudi: ruželj iz: hruzelj — gruzel. Ker pa gorenje-srb: u odgovarja staroslov. д — an — en, ali pa: ,y, — an — on, bi se glasila tedaj beseda v staroslov.: g ran zeli., te sicer ne, paß pa imamo: gr ^zn ц, ti, cadere, gr^zöti, demitti. Iz tega them. izvajam venetsko: granziol, (beri kakor slov. «). lloerio tolmači: granziol v: crusschello, — la parte piu grossa della farina di granoturco, debeli kosi od turšičine, koruzine moke, tedaj v besedah ruzelj in granziol ne različnosti v pomenili, in granziol je Mehlkloss.
A-stoTzi,
cardui, Disteln, v patav. narečji. As toni je iz: asbt-oni, staroslov. o s b t 'n, Distel, o s b t i e, cardui. V patav. je b izpadel, oni pa je italj. suffiks.
JPrmlicure,
sausen, rauschen, Diez reče: „von unsicherer Herkunft,“ slov. linije m, h r u t i, hruliti, idem, serb. f r u 1 i c a, svirala. Glasnik h je venetščina spremenila v/, kakor v besedi f r a p o 1 a, liunzel, slov. h r a p a, b a f a, Speck, slov. b o h , * česk. b o-hota, tolstota, angležk. the bacon, Speck, nemšk. bache, sus fera. Tudi rumunščina slov. h (x) spreminja v /, na primer: rufo, staroslov. ruho. Sorodno je hrv. bali, in slov. bohoten, v pomenih üppig, aufgedunsen = fett.
lioletcL,
Schlamm. Diez ne ve besede razložiti, Blanc je mislil na gržk. nrjh')<;, kar nikakor ne sodi. V polščini šče imamo: bel, blato, rusk. dialekt: bil, idem, (glej Gilferding: o srodstvč &c. str. 256.) litov. bala, Sumpf, Morast. Blato se tudi v venetšč. veli: z a c c h e r a , beri: 6 a c h e r a, in z a c o 1 a , slov. c a k -1 a, c e k - 1 a (Janež.), Kotli, Morast, č a č a, Kleister, za-cok-ati, besudeln, sansk. čikila, blato. Drugje nikjer ne znano. Sem spada tudi srb. bala, balega, in malorusk. bal o h, Hotz, Schleim.
* Tudi v grmanši. se glasnik: h v f spreminja: n. pr got. auhns, nemšk Ofen, staronord. thrifa, anglosaks. thrafian, staronem. threihan; primeri äde streichen in streiten.
J	Prođe,
Nutzen, ]irv. prud, commodum, p r u d i t i, prodesse, litov. p r e d - a s,
additamentum, wackerer Mann.
italj. p r o d - n o ш o, ein nützlicher , tauglicher,
GccrcLvincL,
aschenfärbige Möve, srh. garav, russig. primeri: vrana Eabe, lit. vam-s, črn.
C habe,
beri čebe, balbus, slov. čeb-ljati, stammeln, plaudern, wie die Kinder unverständlich reden.
ALoeo,
Dummkopf, v komažk. narečji: louch skaženo iz: aluch, Dummkopf, vse iz ol-uk — ol-uh, slovašk. ole, Dummkopf, slov. al-ga, (dialekt au Sa), Närrin. Diez je mislil na lat. ulucus, sova, rusk. o 1 u h, glup človek.
h1 or sin,
funicella assai torta, staroslov. hrtzan, Peitsche == funicella assai torta; h je prelazil v f, kakor se je uže na več besedah videlo.
Deblo: hri.g; himga, Knoten, tedaj hr%zan — forsin, Knotenstrick.
Galon,
Körpertheil ober dem Schenkel, staroslov. golčn, Schenkel, sorodno ital. garreto, franc, j ar ret, Kniebug, garrot, Gelenk, kymr. gar, Schenkel, bret. g ar, Schienbein, prov. garrou, Schweinshamme.
ClcLcche,
specie di zoccoli, črevlji, starosl. klaStnie, tibialia, srb. k 1 a š n j a, / 1‘ eine Art Strumpf.	f
ZcukjoLcl,
beri: ća n gola iz čancola, in to je diminutiv, iz: čan-ka.
Deblo je rusk. čan, Kufe, srb. diminut. čan-ak, gent. čanka,
eine hölzerne Schüssel, v venetšč. zangola, pitale, cantaro, Kammerbecken, slov. zaradi sličnosti: öanöa, Herzmuschel, primeri slov. s k 1 e d č i c a, Schüsselchen in Kniescheibe, srb. б a n - č a r Schüsselmacher.
Ir*er ion.,
Segelstange, rusk. p e m., stojak (aufrecht stehende Stange) bodi si na nosu ali krmi ladjini.
Tarcgibegio,
iz tangheglio, licada, e il bilanciamento o movimento del bastimento, razlaga Boerio, torej iz them. t{|,ng, t§ng, sta-roslov. tQglj , tendo, traho , srbski: tegliti, tegljenje, ziehen, strecken.
Gizgierci,
iz gugliera, porca, Furche, slov. guliti, stechen, schinden, po-guliti, ab-, ausreissen, (Jan.) rusk. žiltnutt, Sl ich geben, o-žuljiti (starosl.) pungere, zato patav. gugia, iz: guglia, der Stachelstock, slov. gula, porca, Sau, primeri analogične tvarine lat. porca, brazda in svinja, staron. furricha, brazda, in: farah, svinja. Pietet (II, 82.) išče v rovanji vzajemen pomčn. Litovšč. ima še tudi: g i 11 a, suleus, Furche. *
JPatcLcJxeo,
vivanda composta di farina e mele, proprie: der Guss, Zuckerguss, iz: pa-takam, polsk. pataka, klarer Honig, starostov, pat o k a, r^s fluida, rusko: p a to k a, ausgeflossener Honig, confer, loißrj in libum.
Grizriti se,
srb. contrahi, gura, grba, slov. mutato f/ in £: žur-av, dürr, hager (Janež.) proprie: zusammengeschrumpft, höckerig, (primeri slov. slok (kraj Mure) hager, mager, dürr, prvotni pomen: con-traetus, curvatus, iz korenike: lok, inflecti,) dolenjesrb. (luž.): žur-ni, armselig, litov. gurti, schwach werden. To besedo
* Tudi v litovšč.: gilti, pungere. Gugiera — gilla, torej: das um-stochene Ackerbeet.
zopet nahajamo v starofranc. g o r r e, mager, v narečjih: g o u r r i n, armer Schlucker, in v slarogorenjenemšč. go rag, arm, elend, kar je gotovo iz slovanščine; iz tega them. slov. srh. gura, hageres, mageres, proprie: zusammengezogenes, höckeriges Pferd, bavarsko-nemško die Gurr iz slov.; maloruski; gura, Höcker, Buckel.
jvontcCL,
v celjski okolici: ein altes Weinmass, Weinzehentmass. Venetsk. cogno, ein altes Weinmass. Diez misli, da je iz lat. congius, Mass für Flüssigkeiten, ali potem bi mogli v venetskoital. nahajati obliko: congio — conzo. * V lat. bi se moglo glasiti c o gnus, primeri: pugno iz: pugnus.
Zcl- br^k.- ctti,
staroslov. funnditeiv, fesseln, beschränken, hindern, prvotni pomen: vezati, pasati, iz tega rumnnsko bričia., cingulum, b ri. čina riu, Hosenriemen, venetsk. bragoto iz braco to, fune di canapa, vrv iz konoplje, nemšk. brauch, Gürtel, v besedi: diech — brouch, Hüftgürtel, iz tega venetsko: braghe, iz: brache, hlače, rusk. brukj, Schiffshose, saks. friz. staronord. b r o k , Hose, tedaj oblačilo, katero se o b r k a, opaše. Iz tega staroslov. brak, conuubium, primeri staroslov: po-sag-ati, nu-bere, iz korenike: sag, binden, rusk. po-sag-a, dos nuptialis; ravno iz te korenike venetsko sagi a, ital. saia, lat. sagu m, sansk: sadždža, vestis quaedam.
jjlzizn CL,
dimin. blužnička, Wunde, Beule, Narbe, bluz noj ti, voli Narben, gorenjesrb. (luž.), glej Gurt Bosse: Wend. deutsch. Wörterb. nach dem oberlaus. Dialecte str. 3. V venetšč. nahajamo: broza, (beri slov. z), „bollicelle pruriginöse, che nascono in vario parti del corpo.“ Ker v venotšč. sbrogiar pomenja: scalfire, aufritzen, aufkratzen, ter gorenjesrb. bl uz-na isto, kar: broza iz pra-oblike b r a gi a — b rogi a. Slovenščina rada pred glasnikom </ vtika
* In res ima Boerio: conzo, misura di vino, dal lat. congius. Menda: konica iz kognica, eiecto gutturali, rusk. k o g - a n - e c, mala, gli-njasta posodva, sansk. kuhana iz k u g h a n a.
soglasnik «, na primer: mezga, iz koreniko: meg, mozga, iz korenike: meg, mog, brčzgi., diluculum, iz korenike: breg, tedaj je slov. brazga, tudi srb. brazgotina, Narbe, iz istega themata. Menda tudi litovsk. bluzg-ena, Faser, Fischschuppe.
ICmncit,
češki: k ume k at, ruski: dumat v nerčšimosti, sich besinnen, tudi čy mit, slov. č umi ti po Janežiču: lauern, prvotno: tiho premiš-Ijavati, venetsko: c h i m i n i, in to iz slov. č u m e n i e specula-zione, calcoli di raziocinio.
KobcLČCL,
slov. Hühnersteige, malorusk: kobenjak, Korb, Tasche, slov. kobuli c a, Taschenkraut, česk. k o b - k a, Bergmannshütte, venetsk. c heb a, Hühnersteige in Mastkorb, korenika: k ab, serere, nectere; iz te tudi rusk. kober, tapes, Teppich, der gewundene, gebundene, tudi česk. kabel k a, kletka, in iz slovanščine nemško. Koben, Schweinshütte; italj. gab bi a iz c ab bi a, Käfig, Vogelbauer, Mastkorb, Hühnersteige, nč, kakor Diez misli, iz lat. c a v e a, Höhlung, hohler Ort, temveč Italian to lat. besedo sploh piše in govori: cavo, cavata, cavato, c a v e r n a, ca-vatore, cavatura itd.
GclLč,
slov. (Janež. Gutsmann), Schusterschwärze, Gutsmann ima tudi: gal-u p, Tinte, atramentum, Delabella: gal, tinta nera, črnilo, Habdelič: galic, atramentum, srb. galonja, ein Ochs von schwarzer Farbe, gal i ti, črniti, galic, vran, Rabe, galin, vranec, črnkast konj, gal o vran, je pleonasmus, cornix atra, venetsk. gal ar o, quel luogo, dove si tingono le pelli. Miklošič priravnava galiti z: ga-riti, srb. g ar, nissige Farbe. Menda je Pliniejeva g ali a, šiška, Gallapfel, iz venetščine, ker se iz gal e dela gal up, galic, ker ima lastnost černiti; Mikalia ima tudi: galica v pomenu šiška, Gallapfel, malorusk. halica, cornix atra.
Mq£h.
staroslov. Schlamm,* polsk. m § t, coenum, aqua turbida, venetsk. malta iz manta, ker venetščina glasnik: n rada spreminja v: ?, * Confer starost h — mašt-ev-ie, coenum = iz— matj-ev-ie.
primeri: alz an a iz: anzana. Malta n6 vse edno z: malta, m a u 11 a, m o 11 a, Mörtel, kakor Diez misli; ta nemška v italšč. prešla beseda vjerna se z goth. m ul da, pulvis, sansk. mri d, argilla, iz: mard-ami, conterro, althd. mol ta. Muža in prah nemata naravne sličnosti, prah je suh, muža pa mokra. Iz malta, je postalo it. mota, Schlamm, kakor: topo iz: tal pa.
Gl%beti,
starosl. prehendi, litov. globiti, umfassen, staroslov. u-gKb-ati, inligi, iz tega them. venetsk. giova, iz globa, granchia, Klammer, die umklammernde, umfassende.
ŽcL-grcL-ti,
slovašk. öesk. žehrati, wachsam sein, sansk. ga-gar-mi, wache, zend. gar, wachen, gršk. i-yeiq-u), wecke, metath. lyqry/oqivai, venetsk. gar-eta, sentinella, Wache, Schildwache.
*ST1>- дт‘ ThzđitL,
ST.-gr'i.ždati, staroslov. contrahere. Glasnik d je epenthet. kakor v besedah ždreb^, ždrčlo, venet, grezar (beri ж) rinzaflar, verstopfen. Glasnik d se vrivlje med soglasnika % in r, n. pr. starosl. raz-d-ršzati = razrözati, raz-d-rögiti = razrešiti, itd. Tudi v staročešd. se d vtika za glasnikom z na primer: rozdčv za rozzčv, ždar za žar (glej dr. Gebauer, Filog. list. 1878. str. 306.).
Jvrapeti, tudi Tcrzzpeti,
staroslov. contrahi, ошггААш^ш, zusammengezogen werden, kleiner, vermindert werden, zato staroslov. kr^pa., parvus, srb. krupan, crassus, je prvotno: gedrungen, sem spada menda tudi starosl. krupa, mica, hrv. krupa, grando, lužičkosrb. krupa, idem, iz tega nemšk. Graupe, Grütze.* Zaradi ednacih poznamenovanij toče in kaše, primeri slov. „babja kaša, babje pšeno,“ iz slov. madž. k o r p a, ** furfur. Iz them. krap tudi italj.: groppo
* V luž. srbšč. kr upnik, tudi: Spelt.
** V staroslov. krupa, pšenična, ffCflidaAig, feinstes Weizenmeld, proprie das verkleinerte Mehl.
grupp a, špatij. grupo, franc, gr o upe, Klump, Knoten, it. gro p p a, franc, c r o u p e, Kreuz des Pferdes, starofranc. c r o u p i r, bocken, kauern — zusammengezogen sitzen. Sem spada staronord. kryppa, Höcker, alhd. crupcl, Krüppel, ein zusammengezogener Mensch, gaelsk: crup, zusammenziehen, nernšk: Kropf, bavarsk. krüpfen, curvari, staronord. kr opna, contrahi, v močni obliki nemSk. Krampf, der zusammenziehende, krümmende, slov. kramp, instrumentum curvatum, venetsko : grampia iz: er ampul a, instrumento di ferro, che s’ inchiodanno uel bordo di vascello, grampa, Kralle, slov. krempelj, Kralle, ruski krempovat, die Wolle krämpeln, iz krampa, Kralle, slov. škrampati, kratzen, reissen, tedaj slovanšč. in venetšč. imate nazalirane oblike; iz tega tudi nenemško: Gruppe, ein Klumpen Leute, ve-netsk. gropo, nodo, Knoten. Sem spada tudi slovensk. krepelj, das Krummholz am Dreschflegel, kreplica, die Knückente, krepelj, der Knüttel, in: gebogene Seitenhölzer bei einem Netze zum Tragen des Laubes, Strohes etc. Diez opazi: „Die Wurzel findet sich mit der Bedeutung einer zusammengeballten Sache, sowohl in den germanischen, wie in den celtischen Sprachen.“ Ako bi se bil oziral na slovanski jezik, bi jo bil tudi tukaj zadel. Italske besede so izposojene. —
Ol, olovincL,
• . J/ I Си -}
cerevisia, novosl. ol, štarosl. aiaega, Obstwein, rusk. dialekt: o lovi n a, Trebern, latvijski in litovsk.: alus, pivo,* v starosl. tudi: olovina, O'öng (lg. XIX, 10) kar je po Diodom (V, 20) bila pijača «t rije xQiVig, iz ječmena, tudi slovenski: ol je pijača iz ječmena. To besedo imam za izključljivo slovensko; in Skandinavci so si svoj: öl, Anglosaksonci: eal, Danci: öl, in Angličani: ale izposodili od Slovanov. Uže ta okoliščina pričuje za izključljivo slovanskost besede, da se v ruščini: olovina tudi rabi za tropine, in Kelti imajo za pivo besedo: corm, coirm, cuirrn, eairm, starokeltski po Athenaiu (IV, cap. 13): /%(«, irski tudi: c eri a, Gerstenbier, coli a, Weitzenbier. Iz c eri a je: cervisia, cerevisia, franc, cervoise, it. cervigia, rilthsk. ge r vos a, p rrt. cerveja, provenc. cer vesa. 01 je toraj le pri nordiških
Aludaris, pivovar, alude, Biertrug, alvenikas, olovnik, Bierfass.
Germanih znano, ki so bili mejaši Slovanov, k Angličanom so besedo prinesli nemški Anglosaksonci ali pa Veneti.
Grimm je poskušal besedo iz lat. oleum izvajati, a Slovani so ol gotovo preje delali in pili, nego so grškolat. besedo oleum spoznali. Tudi keltščina in germanščina nemate nobenega naravnega etymona za to besedo, med tem, ko mi v slovanščini nahajamo več besed iz tega delda, na primer, srb. ol-oš, das durch ausgetretenes Wasser Angeschwemmte, krš , vsakojako djubre, što voda znese, ol-uja, Sturm, slov. ol-ita, Gedärme (Janež.), česk. j-el-ito, Wurst. Korenika je: ol, stareje: or, iz ktere staro-slov. oriti,* Ivaiv, lösen, auflösen, losmachen, trennen, tudi gršk. y.ctlhüQfj v, so v staroslov. prestavlja: oriti, -mdaiqetv pa poraeuja: rein machen, reinigen, abwasohen, säubern, uže v metaforičnem pomenu. Ološ je toraj ono, što se je orilo, razorilo po povodni, in potem voda izbacne, oluja je oreča moč, katera ori, razori, in olita so čisteča, snažeča, die reinigenden, losmachenden, säubernden. To poznamenovanje je tudi prikladno za: ol, olovino, ker pijača bodi si iz sadja (стпм^«), ali pa iz ječmena(£v9ot;), je produkt orenja, olenja; olovina, Trebern, tropine, pa zopet ono, kar se je orilo, sich losmachte, löste, abtrennte, in oljvina ima isti pomen. Kakor je ol, olovina praslovanska, tako tudi:
KcuTtbcL,
slov. Steinbier, starofranc. cambe, Brauerei, v latinšč. srednjega veka: oamba, Bräuhaus, cambarius, Bräuer, niederlansk. (pri Kiliaenu) kämme, kam, Brauerei, kämmen, brauen, kämm er, Brauer, starofranc. cambier, Brauer. Ta beseda je zopet le pri Francozih in Nizozemcih v porabi; kjer po zgodovinskih poročilih nahajamo še v 6. stoletji po Kristu Slovane.
Po Juliu Afrikanu so uže stari Panoni pivo imenovali: xd/tog, (zaradi suffiksa primeri česk: rak o s, das Kohr), in po Prisku, ki je kot poslanec na Atillov dvor prišel, se je tudi tam rabilo ime: kam os, za pivo, (Historiae graec. Fragmenta ed. Dindorf IV. pag.
* Iz thein. or-ol je tudi srb. ol-j-v-ina, isto, kar: komušina, die Blätter des Kukurutzkolbeiis, nach dem Ablatteu, Abschälen, torej: das Abgelöste, Abgetreunte, Abgeschälte. Tudi slov. ol-ih, eine Art Gift-schwamm (Janež ), ker ima lastnost olenja, orenja.
83). Ime se ne sme izpeljevati kje iz: kamy, Stein, nego iz korenike : k a m, iz ktere srb. komiti, enthülsen, schälen, auskörnen,
> i komljenje, das Aushülsen, komilac, der Enthülser, torej po istem nazoru, kakor gršk. miadvrj, Ttriaavov, enthülsete Gerste und Trank davon, iz: miaato, enthülsen, schroten tudi mimo, miofia, das enthülsete Korn, sansk. ^ami, Hülsenfrucht, 9amila, der Bohnenbaum, viu'bä, Schotte.* Ker tudi oriti, lösen, auf-lösen, trennen, losmachen, rein machen, reinigen, je z lušenjem v pomenu sorodno, tako ol, olovina, ka mos in kamba slonijo na ednakih nazorih, vse te besede imajo isti pomen, kterega gršk. miaadvrj, der Trank aus dem geschälten, aufgelösten, enthülsten Getreide.
Jaz bi se celo poganjal za razlago starostov, besede: lA'ihMXi — j - Q - ö h m - y , hordeum. iz them. kam, in trdil, da je j praejo-tacia, <2 - e n praepozicia = ж-an - o n, (primeri: ^-rodi., stultus, proprie: entartet) in: j-^-ötm-y, označuje: die zu enthülsende, zu schrotende Frucht = 7iriadvrt, iz sansk. an9, edere, kakor Miklošič misli, nemogoče. Tudi, in menda še bolje bi bilo, jQömy, iz korenike: jQk, izpeljavati, ker se v staroslov. nahaja adjekv. jačana, hordeacius. V hervatščini še se j eknem pozna v pomenu: collidere, zusammenschlagen, stossen, drücken, quetschen (glej Be-lostenec, s. v.). Menda sorodno lat. ali v slabi obliki: ico, icere, ictus. Ječmen bi torej isto označevalo, kar: paš en o, paše-nica iz: p a h, pas, zerreiben, zerstampfen, sansk.: piš, idem, lat.: piso in : p in s o, isto, kar: tri tiču m, iz: tero. V staroslov. j^č-ati, gemere. seufzen, ächzen, vendar to je uže metaforično poznamenovanje, ker ječanje tudi ne druga, nego iztiskavanje glasu, in slov. jecati —jeklati, balbutire, zopet opominja na iztiskavanje besed.
Mar,
ruski: nasip, šopka, Haufe, venetsk. marelar, das trockene Heu in Haufen legen, franc, me ule v narečji: mule, Heu oder Kornhaufe, hennegav. muler, Heuhaufen bilden, v lat. srednjega veka: m ulio. Hiezu se razlaga iz lat. mol es ne dopada, in misli
* Naj se Sče primerja: srb. kom-ina, Treber (confer: olovina, Treber,) kom-ov-ača, Treberbranntwein, kom-ov-ica, isto, komićiti, sich schälen lassen, kominjati, schälen, auskörnen.
na meta! Težio. — Y franc, je glasnik r prelazil v č, in ker ruščina in venetšč. ohranjujeta prvotni pomen, gotovo iz ednega teli jezikov. Po Leibnitzu se pravi v jeziku Drevanov nekemu polabsko slovanskemu rodiču: mol, cumulus, collis. Po štirskem Slovenskem več imen bregovatih krajev: Mamice, Mar novo, Mol itd.
G-TCLbiteVh,
C
starosl. tQtOiOTr'js, der Zank — Zwietrachtstifter, franc, brez nazalca, grabuge, Hader, Zank, henneg. grabuche, idem. Diez iz: grattabugia, Kratzbürste! Scheler iz nemšk. graben ali k r a b-beln, primeri šče starosl. st-gr^b-iti, uör/.t'tv, injuste facaere.
JŠCLCp iO ,
rusk. locus paluster, bagum., bagul^nikT., idem, malorusk. bahno, babrjna, česk. bahno, bažina, polsk. gorenjesrb. bagno, dolenjesrb. bagno in bago. Vse te besede imajo pomene: See, Sumpf, in iz tega izpeljujem venetsko-italsko bagno, ker iz lat. balu e um, kar je iz gršk. ßalavelov, Bad, Badeanstalt, oblike: bagno ne moremo dobiti. Romanščina glasovno skupino: a In zmirom čisto izgovarja in piše, tako: alno, Erle, in ne: agno, piemont. in franc.: ni tudi spremeni v: an, zato: auno. V izgovoru se v italšč. g zmehčuje v: j, na primer: degno iz lat. d i gnus, magno iz: m a gnus, regno iz: r e gnu m, segno iz: sigmi m, se govori kot: den j o, manj o, renjo, s en j o in tako tudi banjo iz: bagno. V Banatu se mužnatemu kraju veli: Bag, na Štirskem več topičnih imen Bagno, in povsod je tam svet močvirnat. V anglež. nahajamo sicer: bog v enakem pomenu, a znalo je po Venetih tje priti, ako ne prasorodno. Korenika bag je mogla izražati pomene: humeetare, irrigare, conspergere, v teh pomenih se šče v venetščini bag n ar e tudi rabi, primeri venetsk. mogla = muža, in mogiar, benetzen, befeuchten. V Benetkah je bil blizo kloštra „delle Verginia Castello“ zagrajen mužnat kraj, tam so morali zaradi zločinstev obsojeni delati, zato se je ta kaz-novalnica tudi velela: „Bagno dei condonai“, in potem se je „bagno“ tudi začelo rabiti v pomenu: Strafanstalt. Venetščan bagni še sploh rabi v pomenu: thermae, mineralske kopeli. Ve-netskoit. beseda je prešla v špauj. bano, port. banh, franc, bain,
Bad, franc, baigner. Diezova razlaga: „bagno von balneuiu mit ausgestossenem l, da balgno nicht zu sprechen war, — nikdar ne bode obveljala, ker glasovne skupine: an e o ali a no, Italjan nikjer ne spremenja v: g n o. Portng. ban h in franc, bain, baigner, spriöujejo, da je glasnik </ koreniöen, in da je thema: bag. Francoz bi iz gršk. lat. bal n e um izobrazil: bau no.
Miklošič, kteri je bagno neopravičeno med tujke postavil, nasproti Diezu izvaja italj. bag n o iz nemšk. Wan ne, althd. Futterschwinge, mhd. Wanne, Gefäss zum Backen, nhd. Wanne. Tudi ne morem priglaševati onim, kateri staroslov. rusk in srb. bani a, Xovxqov , das Bad, das Abwaschen, iz nemšk. Wanne izpeljujejo, ker je glavna stvar pri kopanji vendar le voda, in ker je voda, mokrota, prvlje dala poznamenovanje za pranje, kopanje, nego po-sodva. Razven tega so se sinovi narave preje kopali v rekah, v tekočih vodah, jezerih, kakor pa v banjah, kadili in drugih za kopanje prikladnih posodvah, in si stvarili besede, ktere označujejo: umivanje, spiranje, namakanje. Tako ima stari Ind. bade, lavo, nemšk. bade, Latin: lavo, iz korenike: 1u (po Curtiu: „Grundbedeutung spülen“), in še le iz tega: lomiß, Badewanne, — po-lu-bru-m, Waschbecken. Tako tudi bani a iz: ban iti, rusk. umivat se, starosl. bani ti, lavare, in jaz mislim, da je bani a po izpehnenem goltniku nastalo iz: bagnia, in je edno isto kakor: bagno, lacus. * Da v besedi bani a tiči pomen mokrote, prepričamo se iz topičnih imen. Vse one loke (Auen), ktere so močvirnate, imajo pridevek: banja, tako: Banjaloka na Kranjskem, llanjaloka na Štirskem v kalobški fari, (zraven Banjeloke kraji: Jezerce) Banjaluka v Bosni. Gornji in dolnji Banj a ni v Hercegovini tudi stanujejo v mužnati okolici. Mesto Banja blizo Niša ravno tako stoji v mokrotnem kraji. Ker posodve za vodo tudi po vodi, ktero hranijo, dobivajo imena, je: banja, Wanne, lehko po banji —mokrem življi — nastalo. Da se gla-sovska skupina: gn izobrazi v: v.j, pričujejo primeri, kakor: srb. in slov. janje = jagne, janjad = jagnjad, janj za jagn,
* V venetSč. 5če bagncra naravnost označuje jezero. Boerio niše: Bag-nera, Term. de nostri Valligiani, chiamasi qualche piccolo laghetto di pora aqua senza erba, die trovasi qua e la, tanto nel padule, quanto ne’bassi rilevati fondi della laguna delti Bare ne (I Hz ion. pag, 56.) Kdo upa trditi, da bagno nč bagno: lacus?
slov. jag n-ed, drevo, rusk. прлиут, springen iz: prjagnut. Tako tudi mogoče banja iz bagnia.
NemSk. Wanne ima tudi eel6 drugi pomen, kakor slov. banja. Wanne označuje: Futterschwinge, dalje: Gefäss zum Backen. Ta beseda pa je izvirno lat. iz: vanno, vannare, schwingen, (Varro) v an n us, posodva, (Colum.), in ker se testo za kruh pole (schwingt), je obviknol pomen za ničke. Iz tega them. je lat. va-nellus, Kibitz (ptič), ker ima ta ptič navado s peroti mahljati, italj. vanno, franc, vanneaux, Schwungfedern, pa ne po ptiči: vanello, franc, vanneau, milansk. vanett, kakor Diez misli, temveč iz lat. glagola: vannare. Sicer tudi nemščina rabi: wannen, schwingen; ali pa je ta beseda izvirno nemška, ali ne, ne vem. Ptič: W a n n e n w e i h e r je toraj: der wannende Weiher,* štirski Nemci ga imenujejo tudi Windwachei. Korenika je: va — vä-mi, wehen, sansk. va-ju-s, lat. ven-tu-s; in vannus, Schwinge, ima poznamenovanje: a ventilando, primeri goth. vin th j an, windigen, worfeln, slov. vejati, auswiu-den, vejalnica, Wurfschaufel. Vannus, Wanne je toraj ali: die schwingende, ali pa: die geschwungene, in tako poznamenovanje ne prikladno za kopel, in posodvo kopelsko. Priravnavanje slov. banja z nemšk. Wanne je torej neprilično.**
Bistroumni filolog: Johannes Schmidt (Vokal. I, 162) duhovito priravnava: starosl. kepati, lavam, kapeli», -/.oXv^ß^dqa, Schwemme, Badeplatz, se staronord. h 6 p, lacus vivus in mare propinquum se exonerans, aut per quem fluvius prope a litore mari infinit, quique accessu aestus marini restagnat quasi aestua-rium, in reče: „kqpati, bedeutete darnach in einen kqp'i.“ = altnod. h&p, aestuarium, bringen.“*** Ta razlaga jo verjetna, in
* Drugi trdijo, da mu на NomStem „Wanne“ nastavljajo, v kterih mlade vali, W e i h e r pa je = Weher.
** VenetSčina ima samo slovanska imena /.a muie, tako: mogla, pochio (bori: б), rusk. p o ć v a, m e 1 m a, b a r e n a, broda, b r o d i g 1 i a, litovsk. brada, Pfütze, gorenjeluž. brud, Unflat, b rud ni, besudelt, zabruž-deni, eingeschmiert, slov. zabrojeni iz: zabrodjeni. „Die Begriffe vom Schmutz aus Netzen“ glej obširno Curtius Grundzüge str. 111. Primeri šče venetsko: im-pochiar, beri impočiar, lordare, beschmuz-zeu, pochio, Koth, Schlamm, rusk po C-v a, idem.
*** hitovsk. k am pas, eine kleine mit Gestiäuch bewachsene Insel in der Mündung eines Flusses, polski: kapa, nemški: hafen, palus, iz istega them.
tedaj tudi banj ati ne druga, nego v banjo — bagno, lacus, nositi, da se zamazana reč opere, ali se v bagno podati, da se truplo osnaži. To bi nam tudi kazalo, da so v starej dobi v azi-janski pradomovini Slovanje ob morji in jezerih stanovali. Besedi: kepati, kapeli., nas vodite na druge iz istega etvmona, in sicer:
JvtUTlJ),
kar pa ne pomenja: pars, temveč: angulus, kakor v litovšč. kam-pas, angulus. SIM se: „jabelko na tri kampe razrezati“; to je tako razrezati, da se razrezana kosa lehko zopet vkup zložita, in celoto napravita. Tak razrezek pa ima podobo kota, (angulus, Winkel). Po štirskem Slovenskem je več krajev, ki se velijo: Kam pol e, in kmetov, ki se pišejo: Kampolšek. Vsi ti kraji imajo podobo kota, so loke, doliči med hribi. Korenika: kamp označuje: krümmen, sločiti, in iz te slov. kraj Ščavnice: k am p o S, Engerling, lit. käpe, Raupe, sorodno grško: хаџтсо, vsi um’;, li-tovsk. kumpas, krumm, slov. kump, Mühlschiff, zaradi podobe, srb. kom pa, die Fähre, z mehkim labialcem litovsk. kumbrvs, der gekrümmte hölzerne Bügel am Joche (jarem), worin der Hals des Ochsen steckt, slov. k a m b a, idem, srb. k u b iz kam b, svod, trulo, Kuppel, Gewölbe, proprie: das Gekrümmte, kubara angustia, kümmerlicher Zustand. Tudi germ. in keltšč. poznate ta debla; staroirsk. camb, krumm, anglež. hump, Höcker itd. V tem pomenu tudi slov. kamp, mons curvatus; „na kampu leži moj vinograd“ sem slišal prostega moža govoriti. Lat. c am p us, stavita Pott in Curtius k gršk. кгјлод, Garten, in k nemšk. Hof, po Pictetu (TI, 2(i2) iz korenike skap, graben.
JKcubCLVOti.
To besedo pozna litovščina v pomenu: reizen, necken. V venetsko-ital. ga bar e iz: c a b a r e, zum Besten haben, g a b b o, Spott, Scherz, Hohn.
GnCLTLCL.
Na slovenskem Štirskem v okolici središki, ob Pesnici v vesi: Trnovec, sem to besedo slišal v istem pomenu, ki ga ima srbsk. pobratim. Ge sta si dva bratovščino napila, reče se: „ti si zdaj
moj gnana. Jaz stavim to besedo li koreniki: gna — zna, kennen, erkennen, sansk. gn&tis, Bekannter, Verwandter, znanec, rojak; torej äöe na prvi glasovni stopinji ter: gnana = zn an a. V ve-netščini nahajam gnagna, amia, zia, teta, voce fanciullesca talora per vezzi. Tudi slovenski otroci rečejo vsakemu starejemu možu in stareji ženi: stric in teta, tetica! Venetsko: zenso beri: zenso paesano, concittadino, rojak, pa ima etjmon : gen, gršk. yev, sansk. d žan, werde geboren, iz te lat. gen er, slov. žena, in litov. gen tis, genetiv: genčo, Verwandter; zenso je iz: zencio, toraj je starovenetska oblika bila: g e n i> c i., ali: z e n a c i., in isto označuje, kar rojak; sem spada tudi slov. zeit, gener, prusk. aocusat. ginn ins, eonsanguineus. — Tudi Murko je zapisal v svoj rokopisni besednik : gnana, g n a n e c, das deutsche: Namensvetter.
(y -

GcLve-c,
po Janežiču ptič: Kibiz, vanellus cristatus, je dobil ime od kričanja. Na tilniku ima perjanico, „Federbusch, den er aufrichten und niederlassen kann, dessen einzelne Theile also mit Schwungfedern verglichen werden,“ kakor Diez piše, zato: Vannellus iz vannare, schwingen, kakor je bilo uže gore razloženo. Prebiva po močvirnih travnikih; ondi tudi znese v plitko jamico svoja jajca, ktera z neprestanim krikom strahoma obletuje. Ga-vec iz korenike: g a v, sonum edere, iz katere g o v-e d o, latvisk. g u v e, krava, g o v - o r rusk. g u n i t, govorit, g a v a, vrana, g a v - k a, utka, štirskonemšk. Geibitz iz: gavec, tudiKibitz je skaženo iz: gavec. Plinij edini ga imenuje ga vi a; gotovo je to ime iz venetščine v latinščino prišlo. V litov. tudi gau-ju, ga uti, winseln, heulen, nemšk. c h u - m o, Klage, g i - k e w e n, nennen, heissen. V latinščini ne mi znana beseda iz tega them. Po Boppu in Curtiu se s korenom: gu-gav vjerna lat. bo ar e. Veli se ta ptič slov. tudi vyvek, starosl. vyt, rusk. za-vyvat, sonare, hrv. vij ati, heulen. Venetčan je iz vi v a skazil: fifa, vanellus cristatus. (Boerio s. v. paoncella), španj. gavia, je iz lat. —
BlZZy,
tudi byzi rusk. (Dali., s. v.). Bänke, List, buzovat, buzanit, b uzan ut, belisten, zum Narren haben, belügen, verläumdeu itd.
4
Uže sem v svojem spisu: „Slov. elem. v УепеШ.“ (Letopis Mat. Slov. 1876. str. 7.) teli besed omenil, je primerjal venetskoit. b ugi a, bu si a, buza, (beri slov. «), List, Lüge, buzarar, liin-tergehen itd., ali nesem takrat š6e nažel them. iz kterega bi to besedo razlagal. Da ni italjanska, spoznavlja Dioz sam. Nahajamo jo v italšč. b u g i a, Lüge, lombard. b u s i a (beri: b u z i a), Trug, Hinterlist, provenc. bauzia, bauza, starofranc. boisie, Trug, Hinterlist itd., bugiare, lügen, franc, bau z ar, boiser, hin-tergehen, (substant. verbum.) venetsk. busi a in buza, buziar in b u z a r a r, frodare, ingannare, belisten, hintergehen, betrügen, belügen.
Diez je pri razlagi teh besed sicer dvomljivo mislil na althd. bosi, schlecht, gebrechlich, nichtig, nhd. böse, ali Grimm (13
—	100) je nekdaj sam to besedo za/nemško imel, pozneje je sicer v svoji razpravi: „über die namen des donners,“ svoje prvo mnenje opoklical, a dandanes šče neso nemški filologi prave korenike našli za razlago besede: böse. Böse, z nemšk. Posse, Bossen, primerjati, kakor Diez stori, je nesrečna poskušnja, ker: Posse, B o ss en, je iz romansk. bossier, bossieren, fingere, delineare, iz prvega: schnitzeln = goth. ha ut a n, caedere. Besede: buzj, byzi, bugia, buza, druge korenike imeti ne morejo nego: bug. T^a označuje: biegen, sansk. bhudž, budž-a-mi, biege, bhug-na-s, gebogen, bhögas, Windung einer Schlange, tudi King, bhudža-s, Arm, goth. biug-a, тџтсо, curvo, in-llecto, nhd. biege, der Bogen, Ellenbogen, alth. elin-boga.
Vsi kritični jezikoslovci gče stavijo grško: cpevy-w, fliehe, cpvyr'i, Flucht, cpv£a, iz: cpvy-ia, Schrecken, cpvyd-g, flüchtig, k sta-roslov. bög-a-ti, fugere, litovsk. beg-u, fliehe, büg-ti, sich fürchten, baug-ü-s, furchtsam; Curtius, ki pritrjuje Pottovi, Ben-foyevi in Schleicherjevi primerjavi teh besed, opazi: „Die Bedeutung der deutschen Wörter und der Yocal der slavischlitauischen erregt einige Zweifel, doch kann aus dem Begriff ausbiegen, umbiegen, sich wenden, die Vorstellung der Flucht sehr leicht entsprungen sein. Merkwürdig sind die lit. Wörter mit u und au
—	cpvCa für cpvd-ict aus cpvy-ia.“ (Grundz. 4 str. 188.) Glasnika: u in au nahajamo tudi v franc., u pa tudi v staroslov. in ruščini, kakor pričajo besede: staroslov. b u g u., armilla, torques, sansk. bhoga, King, ruski: bugaj, Ring an Ketten, bo go tat, kružit, staronord. ban gr, King, venetsk. boghe, Spannketten, lat. boiae,
iz: bo g i e, Fesseln, Bando. Sicer ima uže Plautus: „boj as terit, er liegt in Eisen und Banden,“ Plinij: bojae (plur.), eine Art Fesseln; vendar dvomim, je H ta beseda izvirno latinska, ker latinske oblike so: iug-io — fng-a, fug-ax, fugitivu-s, fuga r e. Plautus je bil „Sarsinas ex Umbria,“ živel je 182 pred Krist, in marsiktera beseda se pri njem najde, o kteri se kot iz-virno-latinski smeje slobodno dvomiti. Znala je beseda od V e n e t o v v Umbrio priti, kakor lat. ca ten a k Nemcem v obliki: Kette in k Slovencem v obliki: ketina in: iietna. Latinec je glasnik f/ pred samoglasnikom zmehčal v j, primeri: major iz: magior &c. Od Plinija pa je znano, kar so mu vže Kimljanje sami oponašali , da je vse besede vulgarne latinščine polovil; in v to latinščino je prišla množica besed iz jezikov Italom sosednih, in od Rimljanov premaganih narodov.
Kako se sedaj da dokazati, da je thema: bug, kateri izvirno označuje: biegen, schräg, schief gehen, krumm gehen, K r ü m m n n g machen, stvarila poznamenovanje: List, Betrug, Lüge, in slično? Jaz drugih dokazov nemam, nego analogie. Y latinskem, staroindijskem, slovanskem in nemškem jeziku nahajamo to prikazen, da so se poznamenovanja za: laž, prevaro, lest, izobrazila iz pomenov, kteri označujejo: zvitost, slokost, krivost. Tako nahajam v sansk. bhangurävant, fraudulentus, iz: bhanguräyämi, decto, dhruti, fraus, iz: dhvar, flecto. V lat. lax, fraus, („lax etenim fraus est.“ Paul. Fest. pag. 116.) „la cit, dicipiendo inducit,“ gršk. Ifjgiog, h'XQig, quer, schräg, lat. linquier, obli-quari, schräg gehen (confer Job. Schmidt, Vocal. I, 108), starosl. I q, k a, dolus, iz: 1 § k, inflecti, k 1 n k a, dolus iz: k 1 u k, curvari, novosl zvitost, iz: zviti, winden, drehen, v nemšk. anglosaks. v r e n c , fraus , bavarskonemšk. der Rank,* flexura, ranken, Hectere, „die Rebe rankt sich um den Baum“.
Tako tudi bugia, busia, buza, rusk. buz.v, byzy, Ränke, iz: bug, hectere, biegen, winden, drehen. Čudovito, da v ruščini zopet ednak razvitek pomenov in nazorov nahajamo kakor vvenetščini; rusk. buzun, byzun, volokita, ochotnik, Hurenjäger; venetsk. buzarona, puttanaccia, kurva, vse po lastnosti, ki jih take osebe imajo, ktere varajo, lažejo, goljufajo.
* Plural: Ränke, doli, fallaciae, vänkovoll, dolosus, fraudulentus.
Vonetöan tudi rabi: busi e de le ongie = pipita, Neidhacken, reduvia, Neidnagel, brez dvombe ker ta nohet krivo raste; in ga radi tega tudi Nemec imenuje: Hacken, nekaj pripognenega, slečenega. Dobro pa se ima razločevati venetsko: busa, Loch, to je iz: buča, starosl. boki., cavitas, italj. bučo, Loch, tudi prešlo v Spanj, buque, Hauch itd., buča, Loch, Höhle, buča re, durchhöhlen, venetsk. buso, tudi ital. durchlöchert, althd. buh, mhd. buch, novonemšk.bauch,staronord.bfxkr, mndl.buk, buik, Bauch,Rumpf.* Buca — busa torej ne italjanska beseda, vendar tudi težko iz nemščine, ker nemščina ima glasnik ch , in le nemški narodi Gotini in Longobardi so vplivali na italj. jezik, torej preje iz ve-netščine, ker slovanščina: bok, cavitas, slov. b o k a s t, bauchig, bo k a st sod, it. buzzone iz: b uc c i o n e, dicker Wanst, dicker Bauch, lat. sorodna je: faux, fauces.
V staroniederlandščini se buik — b i e b u i k (bie = Biene) rabi v pomenu: apiarium, v rušč. bok-an-ec, ein Pflock, truncus, der zum Bienenstock verwendet wird. V romanšč. b u c o zajedno označuje: Rumpf, analogiöno staroslov. trupi., Rumpf in Bauchhöhle, venetsk. po zmeni glasnika: n v i, trip a, Bauch, Wanst, Gedärme, Kaldaunen, bleki.** Tripa je prešlo tudi v italj. Spanj, portug. in franc, trip e. Diez reče: Das Wort harrt noch etymologischer Aufklärung. Angränzende Sprachen besitzen es zwar, mndl. t r i p e, engl, trip e, kym. tripa, bret. stripe n, a b er in keiner derselben lässt sich stammverwandtes mit entsprechendem Begriffe n a c h w e i s e n“ (Wtb. 1, 427). Italjani in Španjolci so besedo dobili od jadranskih, prebivalci Britanie pa od armorskih Venetov.
JivurjcL, blinl-CCL,
slov. Geschwulst (Murko, Janež.). Murko ščo je v rokopisnem meni sporočenem besedniku pristavil: bunjast, napihnjen,angeschwollen. V srbšč. po Vuku: b u n j a, Auskehricht, b nuji š t e, kraj, kamor
* Zaradi ednakosti jioznamenovanja: Bauch in Rumpf, primeri starosl. trupi., Bauch in Rumpf, truncus.
** Slov. blek, Bauch in Kaldaunen, no kje iz ncmSk. Fleck, marveč je slovanska beseda, polsk bli.k, rusk. dialok. belki., Bauch, Wanst, sansk. brk k a srdce, primeri analog, utroba, intestiua, dolcnjesrb. pa: utroba, srdce.
se smeti mečejo. Poznamenovanja za bunje so nastala po otekanji, napihanji, tako nemšk. Geschwulst iz: schwellen, Boule iz: bellen (bavarskon.), tumescere, lat. t u b e r in tu m or iz: t u m e o; torej tudi v b u n j i, bunki imamo iskati koreniko: 6m, in to nahajamo v litovšč. buti, prvotno: crescere, anwachsen. Glasnik n je „rhinezmus“. Srb. bunja, smet, je torej ono, kar je narastlo. To besedo nahajamo v venetšč. b o g n a, b o g n o n, tumore, tudi v nekterih drugih italjanskih narečjih; starofranc. bugne, Beule. Diez opazi: „Verwandschaft mit althd. bungo, mhd. b u n g e, Knollen, altu. b u n g a, liegt nahe genug, schwerlich aber ist das romanische Wort aus dem Deutschen, dem eine Form bonga, besser entsprochen hätte.“ Nemšk. bunge spada k sansk. p u n d ž a, glej razlago pri besedi: pogača.
ЈЗгссдссдпссг.
Boerio o tej besedi piše: voce eontadinesca, lo stesso ehe spalpugnar, in spalpugnar tolinači v: brancicare, andrücken, betasten, stazzonare, zerknittern, gualcire, zerdrücken, in slično. V sansk. nahajam: bar g h, andrücken; iz te korenike izvaja Fick staroprusk. b a 1 g - n a s, Sattel, das drückende, b a 1 z - i n i s, po-balzo, Pfühl, Kissen, litovsk. po izpehnenem goltniku: b a In as za: b a 1 g - n a s, Sattel, slov. po metath. b laz-in a, Kissen, staroslov. b laz-na, impedimentum. Po prestopu «-vrste v i-vrsto je iz: barg, balg, blag — b 1 a z, slov. blizu, prope. Uže Curtius (Grundz.4, str. 114.) je pri grškem nilug in Jilrjoiov opazil: „rteXag und jehjoior, nahe, gehen aus der W. iilu hervor, der wir die Bedeutung schlagen, treffen, geben müssen. Diese hat sich in unveränderter Bedeutung im ksl. p r a -1 i, schlagen, erhalten. — Wie TtXr-oio-v zu nie* verhält sich aber das gleichbedeutende i/.TctQ zur W. г/, lat. icere.“
Primerimo zdaj česk. u-bliz-i ti, oftendere, in mi nahajamo ednake nazore: „nah von schlagen“. —r Gorenjosrb. bluz-na, Narbe, cirkveno-slov.: bliz-na, cicatrix, se torej vjemate se srbsk. in slov. bra(z)ga, bra(z)go-tina, Narbe, in venetsko: broza (beri: «), quella pelle, chesi genera sulla čarne ulcenata. Diez je broza, Narbe, Binde, jedinil z besedami franc, b ros se, bruoussaille itd., katere imajo thema: brus, ne pa b r a g -braz, zato ne prišel do jasnega rezultata. Venetsk. broza se
skoz in skoz vjerna z gorenjesrb. b 1 u z - n a, starosl. b 1 i z - n a in srb. slov. bra(z)ga, bra(z)g-ot-ina.
Glasnik « se pred g lahko vtakne, primeri: mezga iz korenike : m o g, mozga iz m o g, rozga iz rog itd. Po k'icku je sorodno got. prag g a n, staronemšk. pfr engen, drücken.
Kj^ouxcl,
rusk. frustum, Stückchen, Bissen, Brocken, gorenjesrb. (luž.) krjemić, brocken, torej korenika: krom označuje frangere: primeri starosl. k^s-i,, frustum, novoslov. kos, hrv. k n s, srb. k n s, fragmentum, sansk. kan s, caedere, slov. kosati, razkosati. Iz korenike: kram, krom, izvajam venetsk. grama, diminut. gr am o la, Flachsbreche, trlica, prešlo tudi v it. Spanj. port. g ram ar, gra-molar, Flachs, Hanf brechen. Diez kaže na bavarskonemšk. gr a me 1, gr a m el n; ali je pa tudi to izvirno nemško, in ne iz slov. kr a mit, kremić? Frisch je primerjal lat. carini nare, a to ima drugi pomen, len omikati, in ne treti; tudi Italjan lat. carminare govori in piše: carminare, kakor Venetčan. Iz iste korenike je staroslov. kroma, Kand, Spitze, in: kr o m trn., externus, in margine situs. * Analogična poznamenovanja nahajamo v nemšč. Breche in breche In, frangere linum, v slov. trlica, in: len treti.
Grama, je iz: krama, kakor venetsk. ital. gamba iz: kamba, Bein von Knie bis zum Fuss, litovsk. kn mp is, Schinken, polk. kifp, idem. Uže Diez je rekel: „die Grundbedeutung von c a m b a muss Bug, K n i e b u g gewesen sein in kakor smo se prej pri razlagi besede: kamp prepričali, poznajo to besedo keltšč. gršč. germanšč. in slovanšč. Ker so nemške oblike: hamf, hop, gršk. тцп, je camba ali iz keltščine ali slo-vanščine sprejeta, ker lat. besede: camba, cambus, inflexus, tortuosus, neso klasične. Franc, jambe, Schienbein, je uže ali iz vulgarne lat. ali pa italšč. v kterej jo izvirni glasnik k pro-lazil v r/, kajti, ako bi bila beseda: jambe pragallska, bi morali v francošč. nahajati: c a m b e: tako tndi novofr. j a m b o n, španj.
* Venetsk. grami ta voce antiq. cioe Quelle, che si pongono sulle veste donnesche per ornamento, Spitzen, litovsk. kramie, Zungenspitze der Schlange. (Geitler Lit. Stud. 92.)
j a m o n, Schinken, iz: gam h o n, in g a m a c h e, Beinbekleidiing, iz: gambache. Uže Vegetius ima gamba za: ungiila, kar tudi ne latinsko. Litoslov. in keltščina se smete pipati za vlast-niStvo te besede. *
GrLLŠCL,
bolg. collum, srb. guša, Kropf der Vögel, guttur, in Kropf der Menschen, struina, dalje: Kehle, jugulum, gušan, kröpfig, gušiti, ersticken, to je: za gušo prijeti. Miklošič je tudi to besedo postavil med tujke, in primeril albansko: g h n š %, collum, in rumunsk. g uši.; vendar ne verjamem, da bi bila tujka, ker se v dveh slovanskih jezikih nahaja. Skipetari in Bumuni so to besedo dobili od Srbov in Bolgarov, in tudi patavinsko narečje pozna: g o s s o, Kropf, (glej Patriarchi Dizion. s. v.). Jaz postavljam za razlago sansk. g uš, sonare, proclamare, pronuntiare, staroirsko: gusgar, roaring, tedaj po debelem glasu, kateri se s pomočjo guše stvari; primeri analog, slov. brali or, Kropf (Murko), in b robati, keuchen. Prvo razlago iz: duš, mutato, d in y opokličem.
TriLttti,
tr uš til,	trut jii, laedere, verletzen, beleidigen. Ker mnogo
besed slovanskih ima uže tudi: u mesto staroslov. џ ali tako tildi smemo v tej besedi iskati starejo obliko: tratiti, ali t r o n t i t i, Job. Schmidt (Vokal. I, KiO) tudi goth. us-thriutan, Verdruss bereiten, beleidigen, iz stare oblike: thrantan izpeljava.
V patavinskem narečji (Patriarchi Diz. s. v.) nahajam: trent-on, Zank, Hader, kar se vjerna se slovansk. them. trut, v srbšč. trutina, Geschwür am Finger, tedaj šče materialni ali prvotni pomen. Lat. laodere, pa tudi pomenja: heftig an etwas schlagen, stossen, naves ad saxa laedere, zato iz tega them. tudi staroslov. t r ;i t т., ошоџбд, das Zusammenstossen der Schilder, dalje: rpälay^, Kriegsschaar, in welcher Mann an Mann stosst, dalje: custodia, Gewahrsam, Gefängniss, slov. še z lepo staro obliko: tranča, iz: trantja, torej kraj, kjer so ljudje strutjeni.
* Vendar z večo pravico litoslov. ker je, kakor rečeno, franc, jambe, j am on, itd. iz: gamba, g a m b o n, in litavšč. šče pozna: k u m p y s v pomenu: krača.
Prvotni pomen torej : stossen ; primeri staroslov. s i. -1 r n t rt, eversio, Umstoss, in iz tega še pomeni: Verdruss, Zank, Beleidigung, Verletzung, primeri: offen si o, Beleidigung, Verdruss, iz: offendere, anstossen. Srb. t r u t i n a, ein Fingergeschwür, torej tvor, katerega je vzrojilo t r б e n j e, das Anstossen, v srb. tndi t r u t j a t i, projicio, wegstossen, truckati (iz trutkati) se, gestossen werden (im Wagen). Trut iti, tren to n, torej izvirno: anstossen, in še le metafor. Zank, Hader, Verdruss bereiten. Primeri nemšk. A list o s s, tropično: offensio, anstössig, quod olfenssioni est, odiosuin.
BtrLšfh,
staroslov. praeco, der Ausrufer, Herold, Verkündiger, öffentlicher tv/' j Diener, malorusk. b y r y 6, starosk. biriča, novorusk. b i r j u č a, der Ausrufer, gorenjesrb. (luž.) in tudi dolenjesrb. beric, česk. birič, nekdaj biruc, novoslav. birič, po Truberji apparitor, öffentlicher Diener, izgovarja se tudi brič, genetiv. briča po izpalmenem koreninskem glasniku: i. Miklošič je tudi to besedo med tujke postavil, in primeril italj. birro. Beseda: birič je uže stara, nahaja se uže v chron. lavr. ad ann. 992. Kako bi bila ta beseda iz Italic tako zgodaj mogla priti v severno Evropo, ne zapopadem, beseda je praslovanska, iz venetščine je prišla v ital-ščino in španjolšč. esbirro, se znanim prothetičnem s, ki se tudi v venetščini nahaja: s b i r r o. Diez ne ve besede razložiti; on reče: „vielleicht, weil er mit birrus bekleidet war“. Birrus, byrrhus je zelo pozna lat. beseda; nahaja se pri Vopisku, kteri je mnogo provincializmov pobral, v pomenu: Kleid vom flockigen Stoff, grober Regenmantel, ali tako oblačilo vendar ne moglo v topli Italii „Amtsuniform“ biti. Menage je mislil na lat. birrus, burrus, kar pri Festu označuje: rufus, rudeč; vendar sem uže pri razlagi te besede (Letopis Mat. Slov. 1876) opomnil, da je težko latinska, in ne tudi prav verjetno, da bi praecones bili rudečo obleko nosili; tudi samostavno ime: birro, s b i r r o ne nikakor gramatično pravilna oblika za človeka v črvenino oblečenega. Ker se je v severni slovanščini v besedi: birič ohranil pomen kličočega, glasečega se človeka, mora birič iz korenike izvirati, katera izraža pomen: glasi ti se, klicati, govoriti, voćare, clamare, sonare, kakor lat. praeco iz: praevoco.
To koreniko nahajamo mutato r in l v staropruščini: bil la,
dico, v litovšč. bil-oju, dico, s prvotnim r: bur-na, os, usta, srb. birati, das Pferd abrichten, to je klicati mu besede, po kterih se pri jahanji in vožnji ravna, v staroslov. je iz te korenike: bilo, tinntinabulum, zvonec, proprie: sonans, litovski: b u 1 i u s, bik, po istih nazorih kakor lat. vacca, zato v ruščini: birjučok, godova ly byöok, ein Jahr altes Stierlein, in birjučok, mlad medved, izvirno hirajoča žival,* das schreiende Thier, in isto označuje venetsko ital. biracchio, mlado tele, junček, biček, ne pa rudeča žival, kakor Menage misli, in mu tudi Diez priglasuje; vsaj na Italskem se ne kotijo teleta z izključljivo ru-dečo barvo. Besedo nahajamo v nemščini: hüllen,** der Bulle, bik, angl. the bull, der hüllende, der Büller, ako ne so te besede nekje iz slovanščine.
Sem spada tudi nemško: bellen, harren (Schmidt, Schw. Wtb. s. v.), niederland, baeren, bereu, ghebaeren: sublate et ferociter clamare more ursorum, zato: Bär, ursus,*** == der bärende, birjuk. Uže Tacit (Germ. III.) omenja te besede: „sunt illis (Germanis) quoque carmina, quorum re latu, quem b a r i t u m vocant, accendunt animos futuraeque pugnae fortunam ipso cantu augurantur.“ Y sansk. nahajamo: bru, di-cere, loqui, v irščini: b r i, a word, bruidheann, talk, speech, govor, v lat. balo, blocken, slov. b o 1 i t i, huliti, — tele boli, b u 1 i, = se dere. Tudi staroslov.: bin., census, Abschätzung, izvajam iz te korenike, ne pa iz: b o r , capere, col-ligere, ker: census, Abschätzung, je tudi hiranje — izklicavanje. Iz: beril, so le oblike: branje, bernja, in bratva mogoče. Tudi srbsk. bir, cerkven davek, je iz tega them., ne pa iz mad-žarsk. bir, possidere. Pozneje se je prvotni pomen izgubil, in b i r i č so je začelo rabiti za: lictor, apparitor, vectigalium exactor,
* Gotovo tudi slov. bir-ka, ovca, tudi srb.
** Štirskouemšk: burren, heulen, sausen. Tudi slavonski: biroš, govedar, žrdar, der Ochsentreiber, je popravem: kričač, der Rufer, iz slav madž. bereš, Ochsentreiber; primeri: srb. hirati, Pferde abrichten.
*** S tem them. pa nema nič opraviti staro in novosl. br'i.log, luštnim ferao; ta beseda se ima izvajati iz: brljam, brljati, stöbern, herumwühlen, srb. brij aga, die Pfütze, muža. V srbšč. sploh brlog, cubile suis, Schweinslager, in znano je, da si svinja rada v mužo leže, in tam brlja s svojim rivcem. Latin imenuje brlog po istem nazoru: lustrum, iz; luo, in; lustrum tudi označuje: mužo, Pfütze,
analogičiio besedi: sok-i., s ktero se b e r i б v pomenu vjema (glej razlago besede: sok v Letop. Mat. Slov. 1877 str. 77.) Boerio razlaga: s biro iz arabskega: birron,* justitia, a beseda je stareja, nego doba, v kterej so Venetčani po trgovini z Arabci v dotiko prišli, tudi so gotovo doma si stvarili ime za uradno osebo, in ne jim trebalo v arabščino segati.
BrVLth,
clavus, Nagel, v venetskoit. bietta, Keil, sbiettare, einen Keil herausziehen. Diez opazi: „dunkler Herkunft“. Venetščina rada glasnik u oslabuje v i in e: tako slov. puta, kvokla, v venetšč. pita, riba, pri Rimljanih imenovana: clupea, se v venetščini glasi chiepa, tako tudi: bietta iz blutta, in blutta iz brutta, ker je glasnik i v venetšč. in italš. mnogokrat stopil na mesto v: veli se tudi v venetšč. pen-ola, Keil zum Holzspalten, rusk. p e n e k , Keil, zaradi ednakosti poznamenovanij: žrebelj in zagozda, Nagel in Keil; primeri lat. clavus in clava. Litov. bultis, ein dicker Nagel (Geitler, Lit. Stud. 80).
Norec.
Te besede ne šče nobeden slov. besednik prinesel, vendar je obče znana v celjski okolici, in označuje on člen na lanci, ketini, kteri rinke skapča, das Verbindungsglied der Kettenringe. Litov-ščina je ohranila: n er i u, ne rt i, einziehen, einschlengen, ** na-rinu, mache eine Schlinge, n a ras, Gelenk des Leibes, Glied einer Kette, staroslov.: nrfj,, ingredior, in kar je čudovito tudi v venetščini: nor cin, specie di cerusico (chirurgo) ehe suol far brachieri (Bruchbänder); zaradi sufiksa primeri slov.: zov-čin, o b ar b-čim., custos , govor-čin, go n-čin, (glej Mikloš. vgl. Gramm. Stammbildungslehre str. 130, 131.) nor čin tedaj: der Einschienger, Schlingen-, Bandmacher.
Posle,
Blase, puszč, Blatter, litov. v venetšč. pussiola, tumore esul-cerato, ehe manifestasi nel cavallo cagionato da aerimonia d’ umori e sordidezza delle pelle.
* Arabsko: birron po Oberleitneru označuje: pietas in liberos, honumjue in parentes, a verbo: barera, benefecit, pium morigerum se gessit.
** Iz te korenike tudi staroslov. po-nrav, vermis, primeri: Schlange, in schlingen, schlängeln.
McLgovcLt.
To besedo je Sreznevskij med Slovaki zapisal v pomenu: „silno tjanut“, einen starken Hieb versetzen, stark bauen, v srbšč. nahajamo: mazat, maz-n-uti, einen Hieb versetzen, stark schlagen, * percutio, v venetščini po Boeriu: m a g a g n d, dicesi per fer i to, geschlagen, verwundet, metaf. vizio, difetto, Gebrechen; v slednjem pomenu tudi v pismeno italščino sprejeto; v starofranc. nahajamo: mehaing, Verstümmelung, in v srednjega veka latinščini: m ah am i um, ossis cujus libet fractio, testae capitis incussio (glej Diez Wtb. I, 258.) provenc. maganhar, verstümmeln, v komskem narečji: maga. Uže Diez je omenil: „in der französischen Form ist ein aspiriertes h anzuerkennen.“ Diez ne ve, odkod da je ta beseda, in vpraša, jeli more biti iz nemšk. man, Mensch in h am j an, verstümmeln, tedaj: den Mann verstümmeln? Vendar se ne poganja za svojo izpeljavo, niti tudi ne da veljati Muratorieve iz: mangan um, W urfspies.
Najpravilnejšo razlago podajata slovanska glagola: magovat — m a z - n - u t; in ta glagol m a g o g n a r, ščo je tudi v venet-ščini znan, torej iz venetščine v italščino in francoščino uveden.
McLgcL,
rusk. budka, Hütte, Bude, pri karpatskih Huculih: maže (plural) Bauernhütten, rusk. koljmag, kol v maga, telega s budkoju, ein mit einem Dach, Zelt, Hütte, versehener Karren, staroslov. in starosrb. kolimogT., uxwr), Hütte, Zelt, Verdeck auf Wagen. To besedo je zopet Miklošič djal med tujke, vendar ne reče iz kterega jezika, temveč opomni: „Pavskij hält das Wort für skandinavisch. Nach Šafaf-ik ist es aus kolo und dem lett. mahja, zusammengesetzt.“ Ako to besedo poznajo Rusi, Srbi in Huculi, gotovo ne Skandinavska, tudi v škandinavščini, ne v stari ne v novi, ne najti nobene slične besede z gore omenjenimi pomeni. Jaz sem uže v prvi razpravi (Slov. elem. v Venet. Letopis Mat. Slov. 1874 str. 64.) te besede omenil, in rekel, da uže Vergil rabi: magalia, Bauernhof, Hirtenhütte, kar je on kot rojen Venetčan gotovo iz svojo rojstne okolice v latinščino sprejel, ker se pri starih latinskih pi-
* Iz tega srb. mazgale, razvaljena mesta na ogradi, na šancu, Bresche, torej mazana mesta, die stark geschlagenen Stätten.
sateljih, rojenih v zemlji pravih Italov ne najde. Rekel sem tudi, daje: mag, maga, magalia, sorodno staronemškemu: gi-mach, novonemšk. G e-mach, kar Corssen (über die Sprache der Etrusker, II, 209) izvaja iz starogorenjenemškega: machon, verbinden, zusammenfügen, ktero besedo primerja staroindijsk. mah-a-ti, iz: magh-a-ti, od korenike: magh, zurichten, fördern, bewerkstelligen, machen in iz te tudi razlaga etrusko: mech-1, mech-lu-m, Grabgemach. Jaz sem: maga izvajal iz slovašk. magovat, in rekel, da vtegne pomeniti isto, kar nemški: Verhau, Verschlag, behauenes Behältniss, in še zdaj ostanem pri tej razlagi, samo, da pristavim, ka se: maga tudi lehko izpeljuje iz korenike: mag, verbinden, zusam-menfngen, verknüpfen, litov. m egu, idem, in: maga, Hütte, je: die verbundene, zusammengefiigte, analog, česk. kob-ka, Hütte der Bergknappen, iz korenike: k ah, nectere, serere, conjungere.
V venetšč. najdemo: maga, Weinbude, m agi o, magona, ferriera, Eisenhütte, m agi on, tudi v pismenoit. sprejeto, Hans, starošpanj. mayson, franc, maison, iz: magion; v Ltittichu: m oh on iz: mogon; v Namuru: manj e one, beri mauž’one, iz: magion. Vso te romanske besede je Diez iz latinskega: mansio izpeljal, kar пб istina, ker lat. m ans i o Italjani govore х'*т pišejo: mansione, Wohnung, Wohnstätte, tako tudi Venet-žanje: mansion, mansionaria, mansonario itd. Iz: maga, je tudi venetsk. magazen; ljudstvo tudi govori: mazaghen, fondaco, Laden, Magazin, italj. magazzinp, a ne, kakor Diez misli, iz arabsk. machsan, almachsan, iz kterega se težko stvari oblika: magazen, mazaghen, magazzino. Tudi so Venetčanje kot izverstni trgovci gotovo preje imeli svojo lastno poznamenovanje za: Vorrathskammer, Laden, Proviantniederlage, nego so z Arabci v tergovsko zavezo prišli. Tudi oblike: maga, magio, magona govore za domačnost te besede.
Gore sem rekel, da v litovščini imamo glagol: meg-sti, praes. mazgu, knüpfen, binden, zusammenfügen, in da je iz tega litovsk. mazga, Masche, venetsk. magia, Masche, Ringelchen, dalje venetsk. magiol, cerino, facellino di cera e sottil candolleta aggomitolata (in einen Knäuel gewunden) ad uso di lume da teuere in mano, Wachsstöckel, toraj: der gewundene; — zusammengc-
ßl
schlossen«, mislim, da nesem na krivem poti, ako trdim, da je z litov. meg-sti sorodno staroslov.: mtg-n^ti, novoslov. mag-noti, megnoti, namegnoti, možati, clandere oculos (glej Miklošič, Lex. s. v.), tedaj prvotni pomen zopet: sklepati, zusam-menschliessen, znsammenfiigen, in mi hi torej našli izvirni pomen hesed: mag, mag a, mag ion, mag o na, in ta se vjerna z lat. c 1 a n s t r n m iz: c 1 a u d t r u m, nemšk. Schloss iz: s c h 1 i e s-sen, starost, klöti., dw^ia, dioumtov, domus, tudi: domus sub-terranea, iz korenike: krat, klat, nectere, serere,* lat. c o n-clave, z goth. hleithra, Laube; v vseh teh besedah teči prvotni pomen sklapanja, des Zusammenschliessens, Zusammenfügens, prav naravno poznamenovauje za: mazgo — Masche, Kingelchen, za šotor na kolesih, za hram, klet in slično. Ker je venetščina največ besedi iz tega them. ohranila z različnimi vendar zmirom sorodnimi pomeni, trdim, da so se iz venetščine razširile sorodne besede v italščino in francoščino. Yenetsk. magia, Masche, ne-moremo iz lat. macu la, Schlupfband, Band, Maschen an Strümpfen oder am Netz, wenn man knüpft, izvajati, ker bi mogli najti obliko machia.
ЖаЈГшг.
У gorenjesrb. (luž.) Krug; Zeuss pa ima: keroin, armorice: otipa, gotovo od armorskih Venetov; venetsko pa pozna: Z a in a, beri: čaina, piatto di terra con molto fondo, catinuccio. Zaina je po vokaliziranem r" iz: z ar in a, primeri venetsk. cataizza: contesa, iz : k a t a r i c a, rusk. in staroslov. k o t o r a, dissensio, Zank, Hader.
Cep,
slov. Spalt, Pelzer, Pfropfet-, Scheit, cepič, Pfropfreis, cepiti, pelzen, pfropfen, venetsk. zeppa, Keil, zeppare, voll pfropfen. Diez (Will. 11. 81.) opazi: „Von cippus, Stamm, Pfahl, Säule, woraus auch der Spanier sein femin. cepa zog? Aber sowohl der Begriff, wie der Buchstabe (lat. c wird fast nie zu «, auch hat e
* Curt.ius slov. kletu, ta u tlo v, Vorrathskammer, litov. klćtis, Nebengebäude für Vorräthe, sicer stavlja h grfik. '/.ah«, Hütte, sansk khalas, Tenne, Scheuer k lat. cella, kar ]>a ne mogoče, ker je glasnik I koreničen, pač pa sem spada: kula, kar nć turško.
offene Aussprache) sind dagegen, beide einigen sich besser mit althd. zapfo, Zapfen; —ali nemšk. zapfo se v italgö. najde v obliki: zaffo, Spund, Zapfen, in nemški Zapfen ne oznaöuje Keil, Pfropfreis, temveč,: obturamentum, öep, Zapfen, Wirbel an einem Hahn, manubrium epistomii, Zapfen an der Thftrangel, cardo masculus, Zapfen am Schlunde, uva, Zapfen an Bäumen, conus, nucamentum. Slovanšč. ima glagol cöpati, Andere, naravna tvarina za: Keil, Pfropfer itd. Sorodne besede so gršk.: ■кбп-г-io, haue, xortt], hauen, ттд, Messer, litov. kapoti, hauen. Iz tega them. tudi Curtius izvaja: xomdw, bin müde, xortdCio, ermüde, litovsk. kaipti, hinsiechen, öesk. z-cipati, slov. cepati, po-cepati, verrecken.* Z litovsk. kapoti, hauen, se vjema slov. cepati, hauen, spalten, srbsk. cčpati, idem; venotskoital. zappare, hacken, umhacken, tudi mit dem Fusse stampfen, slov. cop-ečem, cepetati, idem.**
Venetskoital. zip-olo, beri: ćipolo, Zapfen im Hahne eines Fasses, pa se vjema se slov. čep, kar ne iz nemšk. Zapfen, ker uže v starosl. nahajamo: čtpn^čepor'B, Ast, Knoten; slov. čep ur, oni izdolbeni hlod, v kterega si kosec vode nalije, ter v njem brusni kamen hranjuje. Venetsk. ceppi, specie di pastoia di ferro, che si pongono alle gambe d’ alcuni carcerati, eiserne Fussfesseln, pa se vjema se starosl. čepi., catena čopočka, catenulla, čepistn. catenatus. Primeri tudi rusk. cčp, vinculura.
BcLgljCL,
srb. fasciculus, bagljati, fasciculos facere, starofranc. bague, Bündel, italj. bagaglia, Gepäck, gaelsk. bag, kymr. baich, Bündel; težko sorodno, marveč ali od jadranskih, armorskih ali pa britanskih Venetov, venetsk. bagagia iz bagaglia = baglja.
BclLclš ,
kleiner Säbel, gršk. ntlex-vg, Beil, sansk. p a ra 9-u, Beil, Streitaxt, venetskoital. palascio. Beseda ne tujka, najmanje mad-
* Vse te besede pa spadajo k slov. kapati, fallen, c ep ni ti, (Janež.) ab-fallen.
** Iz tega them. slov. copate, Schlappschuhe, venetsk. zapata in z a-vata (beri slov. c), scarpe all’apostolica, ehe usano i frati scalzi.
žarska, ker jo poznata grščina in staroind. Pal as ci o in palaš, stojite na slov. glasovni stopnji.
Cccrcupat,
rusk. odret, venetsk. zarpe, beri: čarpe, vinacee, Weintrester, odrta stvar, Spanj, zarpa, Kralle, torej po carapanji — čudovito! Diez razlaga iz gršk. t^aqTtdtsiv, entreissen, težko! — Zadostovalo bi uže: dqmiaw — oqua^io, a iz tega zelč neverjetno: zarpa.
Ivjzt-n-iccL,
polsk. Schlinge zum Vogelfängen, slovašk. ko trie, lovuška, venetsk. c o togo, Schlinge, catar, accatar, erlangen, erreichen = fangen.
Pragelj,
slov. Sperrriegel (Janežič), prezati, aufspringen, staroslov. p r a g -1 o tudi: p r ij, ž - a 1 o , nakio,, Falle, Schlinge, p r it ž -iti, оуа£еобш, sich verrücken, nachlassen, venetsk. sparang a, Riegel, Querholz, parangolo „pešca a parangolo,“ attacansi le lenze armate presso al amo de’ piombi, ehe le traggono al basso a zucche secce gallegianti sul mare, e si ritirano coi pešci attaccatisi, srbski: pruglo, iz: pranglo, Schlinge, Diez iz nemškega: Spange, to pa ne bode nikdar obče sprejeto, ker je iz Spange nemogoče parangolo in sparanga napraviti, tudi nemško Spange nema pomena: I'alle, Schlinge, Riegel, Querholz, temveč: Haftel, fibula. Nemško: Spange stavlja Fick h gršk. arpiyyio, drücke.
Strhphtivlj,
staroslov. adjekt. rnQi-.ßh'ig, verdreht, perversus, tortuosus, oxolidg, sich schlängelnd, krümmend, stru. puti. st v o, огцауџаМа, laqueus tortuosus, Strang, Strick. Prvotni pomen them. str u. p i. je: vrteti, sukati, drehen, iz tega so se rodila metaforična po-znamenovanja: stripatati, per devia efrare, stripttivu., dvaßavos, unwegsam, unzugänglich, s tri. p uti., jcomlia, varietas, mannigfaltig, bunt, stru.putie, TqlßoXoi, spinae, ker vse to ima podobnost zasukanosti, stru.putliv'i., stru. ptttm., asper* itd.
* Pomen: asper po istem nazoru, kakor staroslov. k ra tu., tortus in immitis, hrv. krut, rigidne.
Ix korenike stn.p je staroslov. stropi., %></>/;, Sparrwerk, ogocpo^, Dach, laquear, novoslov. strop, stropilo, Gewölbe, Plafond, Bindholz, česk. polsk. strop, staroslov. stropi,tati, idem, quod: stп.pi.tati. Se pomenom vrtenja, sukanja, malorusk. stropi., verevoenvi guž, ein gedrehtes Seil, primeri gorej: stri.pi,ti.stvo, laqueus tortuosus, strop-ka, kruglaja тобка, dalje: nit, volokno, klok, prjad (Dah., s. v.), v kterih besedah vseh teči pomen vrtenja, sukanja; litovšč. iz tega them. strjpas, Wurfknüttel, deren der alte Litauer 5—6 am Gürtel trug, strypainis, Bandgras (Geitier, Lit. Stud. 112). Sorodno grsk. axqkpiü, drehe, uiQtßXog, gedreht, verdreht, (nqt.ß-Xrj, Winde = die drehende, ovQOf.ißog, Kreisel, Wirbelwind orQoßm, im Kreise herumdrehen itd. У srböß. nahajamo šcče: stropni c a, funis stramineus, Strohseil, = das gedrehte. Y lat. je zapisal, Gellius; struppus, Band, Riemen, a težko je ta beseda lat., ker je klasični pisatelji ne poznajo, in ker se v latinščini nobena slična korenika ne nahaja; v franc, e-trope, Spanj, estrov o, Seil. V latinšč., franc, in Spanj, je ta beseda prišla iz venetščine, tam nahajamo deblo z mnogimi vejami, in sicer:
1.	Stropa, vermena die salcio (Schössling, Zweig eines Weidenbaumes), con eni si legano le vite, toraj pomen vrtenja, sukanja = vezanja.
2.	Stroppa, stroppia, ritorta, Weidenband, Bastseil, che serve per legame di fastella, gož za vezanje snopov sena.
3.	Stroppe, vimini, vermena di viuco, con cui si tessono ceste, vitre, se kterimi se koši, jerbasi pletejo. Ker se sč zvezki zamašijo pilke, v venetšč. stropagio iz: stropaglio, zaffo, tuzzacciuolo, čep, stroppar, tuzzare, zalfare, zustopfeu, vermachen, * primeri gorej malorusk. stropi., prjad, klok, Werg, in s klokom se čntre, putre itd. zamašijo. Sč pomenom vrvi, Strick, Seil.
4.	Yenetsk. str op po, bragoto, stroponi, vincastri, tudi:
5.	imena za drevo, kterih vejice služijo za vezanje in sicer: s t r o p e r, salix vitellina in vimenallis.
Ker je Latinec pri vseh besedah grške oblike ohranil, kakor: s t r o p h a, Strophe, lig. Rank, List = nemšk. verdreht, verstrickt sč pomenom: dolosus; dalje: strophiarius, Busenbinden-
* To poznamenovanjfl je tudi letilio nastalo, ker se (Vpi, in zamaški v pilke in odprtine vrtijo
Verfertiger, strophium, Busenbinde, strophium, Kranz, stro-plius, Bauchweh, strophosus, Bauchweh leidend,* kar se vjema z gršk. OTQiMfrj, otQocpos, otQocpoi itd., je to pričevanje, da so venetske oblike samostalne, kakor slovanske: strop, stropnica, štropotati itd. Edina slovanščina in gršč. poznate prvotni pomen sukanja, vrtenja, des Drehens, Windens, slednji je tudi znan v veuetščini, med tem, ko je latinščini celo neznan.
1J očiti,
slov. brechen, springen, bersten, staroslov. p^kn^ti, rumpi. Ker se pomeni: poknoti in razklati, krachen in bersten, vjemajo, nahajamo tudi v slov. ednakost teh pomenov. „Obroč je poknoi,“ der Reif ist gesprungen, „zora poka srb. puca,“ die Morgenröthe bricht an, „bič poči,“ die Geisel knallt, „možnarji pokajo,“ „puške pokajo,“ die Mörser, Büchsen knallen, staroslov. p Цј k n ц, t i, rumpi, zerreissen, zersprengt werden. Iz korenike: pq,k, polsk. pg,k, pq,cz, Knospe, die aufbrechende, aufspringende. S temi besedami se vjema venetsk. sponchiar, beri: spončiar, = sp4r čati, far forza per mandar fuori gli escrementi del corpo, il parto e simili, toraj: herausbrechen, rumpendo exonerare. V ve-netšč. se tudi rabi sponchiar v pomenu: ramaricarsi, sich beklagen, beschweren, analogično nemšk. ausbrechen, primeri: Wuthausbruch, es ist einmal ausgebrochen, was er in seinem Innern verbarg.
Prvotni pomen korenike р^к, p^nč je: dilatare, anschwellen, erweitern, ausbreiten, ker pa raztegnenje ima nasledek raztrganja, in to se godi z močnim glasom, so obviknoli pomeni: rumpi, frangi, crepare. Pomen razprostiranja se je ohranil v staroslov. p il č - i n a, •rciXayog, rtovrog, mare, srb. pučina, die unübersehbare Meeresliäche. Iz them. pfyö izvajam jaz tudi ven. p an z a (beri: panća), iz: panzia, kakor se še v pismeni italšč. nahaja. Iz venetšč. je prišla beseda v Spanj, panza, pancho, franc, panse, Wanst, pa ne iz lat. pantex, pan tici s, kakor Diez misli, ker iz pantex bi dobili v venetšč. pantese, v ital. pantice, kakor iz: artifex — artifice, haruspex, aruspice; in še tudi ruimm-
* $ tropini s, Bauchweh, po vijeuji. Tudi slov. „v vampi me vije.“
5
GG
Шпа je ohranila obliko: pentece,* Wanst, primeri analogično starosl. р^рг, umbilicns, latvijsk. pampt, anschwellon. V pol-Sčini nahajamo: p^knae, pQk — starosl. p ^ k rt, staroslov. pijöfjnfitia, ßofißrßig, kar se vjerna z: ßopßvXig, Anschwellung, Anblähung, Wasserblase. V staroslov. že se: p^nč-.ina, rusk. puöina, rabi za: -/.oibh Bauch des Schiffes, alveus, v venetsk. pa: panza, der bauchige Theil dos Fasses.
Sansk. pozna: раб, panfi, explicare, extendere, expandere, iz te korenike izvajam sansk. panöan, gršk. mvre, iz: iriwre, lat. quinque, litov. penki, slov. pqti., iz: pqkti., „so dass die Fünfzahl von der ausgebreiteten flachen Hand benannt wäre,“ ne pa „von der geschlossenen,“ kakor Curtius meni, kteri it&vce, quinque, stavi k: nv§ in pugnus. Italj. epa — epaccia, Wanst, pa jaz stavljam k onemu deblu, iz kterega je: opi m us, fett, masten, = mrneig, saftig, in sem spada menda, kakor Zehetmayer misli, tudi: ab-domen, iz : a p - d o m e n , Schmerhauch; iz: hepar, Leber, kakor Menage in Diez menita, ne prilično, ne pravilno, in: domen: „cohaeret: cum r/'-dij-q/=-= dhä, germ. thum in A11 e r -1 h u m, anglosak. dom in j u n g a r - d o m, Jungferthum tedaj a p - d o m e n = Fett-thum. Drugače razlaga o p i m u s Curtius, vendar s ? —
Iz korenike panč je tudi venetsk. panchiana, beri: pan-čiana, fola, favola, pantraccola, Maulmacherei, Aufschneiderei, pastocchia, panchianar, tattamellare, plaudern, po istem nazoru kakor: explicare, ausbreiten, in erzählen, in isto poznameno-vanje nahajamo v ruščini: puk-t-at iz: pank tat, puö-uha iz panč-uha, vraky, sinnloses Geschwätz, hrv. puča iz: p an ča, Märchen, analogiöno venetskemu: pampanada, spampanada, grand, offerta ma perla p i u di parole, spampana r, aufschneiden, latvijski: pamp ti, aufdinsen, dick werden, anblähen, povsod pomen napuhanja, zato venet, pam palugheto, ein blödes, aufgedunsenes Kind, = pamp ein k, z italj. suff. eto, litov. päm-
* Pantices pri Martialu in Plan tu, le iz plural, znano, „pantices vestros madefacitis„ — ihr sauft euch den Bauch voll. Jaz bi pant-ex izvajal iz
korenike: pant = pat, gršk. nerd-vvv-^ii, breite aus, lat. pat-e-o_________
pat-ul-us, zend. pathana, weit, ausgebreitet, тт&та-Хо-д, tedaj v pomenu ednoisto s pancia. Ali je pantex iz: panditex, in spada k pando, breiten, ausbreiten? Iz pantex je venetsk. p ant az z o, ventre.
p a 1 a s, aufgedunsen, p a m p 1 y s, dicker Kerl, slovask. j) u pa iz: pampa, ein dickes, hässliches Weib, srh. p u pav, iz: p am pav, Grossbäuchig, rusk. pupyr, iz: pampvr, Blase. Sorodno grsk. no/upog, jioftffolvš, Blase, die angeblähte, aufgedunsene. Tudi lat. pampi uns, Trieb des Weinstockes, zna sem spadati, gotovo pa: staroslov. pilp%, umbilicus, gemma, arboris, slov. popek na roži, po pika, popov j e, iz: pamp, — dolenjesrb. pup, Knospe, rum. pup, germen, polsk. pij,pie, aualogieno mlul. balg, Knospe, belgan, tumere, anschwellen.
Po istem nazoru je nastalo: venetsk. bambin, kleines baus-backiges Bübchen, litovski bambalas, kleiner beleibter Mensch, baraba, Nabel, česk. bo u b el at y, bauschig, bausbackig, gršk. ßofißvlig, die Wasserblase, öesk. bub lina, slov. bum bek, litovsk. bum bul s, idem, slov. bum bek, tudi gemma.*
IClzhcLT'CL,
srb. kuka, koja je privezana za oje, pa se njome zakači ona grana, što je pod plastom, eine Art Hacken, uncus. Kukara je iz bankara, korenika indogerm. kank, krümmen, winden, drehen. V litovšč. nahajamo s praepozic. at, at-šanklas, Widerhacken, at-šank-inti, die Thüre aufrennen, v venetšč. pa: ga n g her o, iz: kan ker u., Angel an Thüren, Haspel, proprie: die sich windende, drehende, Heftel, srb. slov. k u б - i c a iz: k a n б - i c a, fibula, sard. s prvotnim glasnikom; čančaru, milansk. c a n c h e n, provenf. ganguil. Diez pristavi: „bei Hesychius zd/yaAog, woher aber diess“ ? italj. sgangherare, aus den Angeln hoben, portug. escancaerar, angelweit öffnen; primeri goroj litovsk. at-šank-inti, beseda je le mogla iz venetščine v romanske jezike priti.
Ker je majanje, Schweben, tudi vijenje, je sorodno grško: мих-evM, mache, dass hängen bleibt, got. v slabej obliki; haban, sansk. 9 a n k a t e, schweben, hängen.
* Kedar se roža betoniVa začne v betiče kopičiti, so ti beti, kateri mislijo v cvet razpokniti, velijo: bumbeki. K deblu bamba menda tudi nemSk. vambe, Bauch. Diez bambino razlaga iz grsk. ßctftßaireiv, stammeln, lispeln; težko, ker s tem se vjerna it. bomba, bomb an za, lat. bomb us, Geräusch, Gesumse.
r	Jlcuzšcls ,
litov. haustrum, Schöpfgefäss; Spartianus, zelo pozen lat. pisatelj, ima: c an c us, Becher, staroital. caucello, sansk. kaufika, vas potatorium. C a n c n s in caucello, tedaj zopet iz jezika Venetov, staroslov. k n k n m a, hirnula, venet, c o g o m a iz kukuma, k n k š i S, urcens, malorusk. k n k v a, sod.
Sklop
pri istrijanskih Hrvatih: krdnica, krdelo (Kurelac, Imena dom. živ. str. 41.), venetski: schiapo di piegore, eine Heerde Schafe; s c h i a p o iz: s k 1 a p, them: sklap-am, verbinde, schliesse; primeri litov. banda, Vieh, iz: band, eonjungere.
CipCL,
slov. Schmerrvogel, venetsk. zio, žiga, zioto, idem. Ker se v venetšč. glasnik p spreminja v v, na pr. ave iz ape, bčela, in glasnik v med samoglasnikoma izpehuje, na pr. paon iz pavon, pav, ptic, tudi zaradi hiata med samoglasnika vtika </, je: zio, iz: živo, to iz: zipo, in: z i g a iz: z i a in to iz: z i v a, in živa, iz: zipa nastalo.
Brija,
tondo, v vseh slovansk. jezicih; iz tega britva; novacula, venetsk. britolin, scharfes Messer, Scherrmesser, srb. brivanje, tonsio, v slovanščini se rabi tudi o mrzli zimi: brijavica, scharfe Kälte, zima, mrzel veter brije, gotovo iz tega venetskoitalsk. brivida, durchdringende Kälte, kalter Schauer, primeri nemško: ein schneidender Wind.
Bolh,
dimidium, na pol, do poli, zur Hälfte, venetsk. polesene iz: p o 1 e c o n e, mezzan, mediocre, zur Hälfte, mittelmässig. Slov. thema: pol je stvaril venetskolat. obliko: p o 1 i c i n u s, adv. policine, in kor venetšč. glasnik c spremeni v s, in govori: ose = voce, je iz tega nastalo: polesene. Slov. thema: pol nahajamo tudi v venetsk. polaca, mezzo abito corto.
Kctbeti,
litov. binden, heften, slov. kobilica, die Schlinge an der Peitsche, rusk. k a b o 1 k a, vrv, spletena iz konopelj, iz tega them. tudi kobilar, die Goldamsel, ker si med vejami gnjezdo z žinjami, motvozi itd. prikabča, zato ga Nemec tudi imenuje Nestelknüpfer, staro-gorenjenemžk. nestila, Schlinge, Schleife, iz them. kab je lehko nastalo venetskih ga vignar iz: cabignar, beim Halse ergreifen, schnüren, in: gavigne iz: cabigne, geschwollene Halsmandeln, proprio: Knoten, Schnürungen; iz tega venetskoit. gavo iz: cabo. vrv, franc, cable, das Tau,* a ne iz lat. capul um, funis, kakor Diez misli, kajti iz tega je v italj. nastalo: cappio, Schleife, Knoten, ne pa venetskoit. oblike: gavo; iz lat. capulum bi dobili v vonetšč. g a vi o. — Španj. portg. cable franc, cable, niederl. kabel, Seil, Tau, Ankertau, se edino vjerna z rusk. kab-ol-ka, in je od Slovanov v romanščino prešlo. Diez pri besedi, gavignar, gavigno opazi: „des ital. Wortes Ursprung ist unklar.“ Ako se ta razlaga odobruje, popuščam prvo razlago besede: gavignar iz: galvignar, in gavigne iz: galvigne, rusk. glev, Schleim, da si je tudi naravna in pravilna.
JVLotrttL,
staroslov. spectare, conspicere, litv. matau, sehe, schaue, latvijski: mattu, wahrnehme, venetsk. mu tria, faccia deforme; primeri analogično nemšk. Gesicht in sehen, litovsk. waydas, facies, iz: wysti, viderc, latinski: visus, italj. viso, Gesicht, iz: video, armensko: d e m h, facies, d y ä i, contemplari.
IIvrcLstte,
staroslov. sarmenta, Reisholz, hvrastn, sarmentum, Reis, dünner Zweig, bulg. fräste, rami; srb. in slov. hrast, cerrus. Miklošič v razlago teh besed navaja gorenjesrb. khrost, strepitus dume-
* Mantuanski: gavetta, iz: kabota, spago, cordicella, Bindfaden, venetski: gavo, grossa fune, kab, sansk. skabhnöti, heften, binden, staroslov. skoba, fibula, rusk. s k ab a, Haftel, s k ab it, heften. Tako tudi patavinska: s o g a, Bindseil iz litovslov. segiu, segti, um- an-biuden , staroslov. p o - s a g m , compages , rusk. s e z - e n n , vrv , hrv. o - s u g a, Band, lit. sagtis, Verknüpfung sanskr. sadž, haften, anhiingen.
tum, lchrosćić, strepere, khroskot, strepitus, analog, slov. šuma iz: šum iti, rusk v nazalirani oliliki, хрлст, sonum edere, iz hranst, kron st. Y venetščini, in iz te v ital. frasca, belaubter Ast, grüner Zweig.
Frasca pa je iz: h v ras tka, h ras tka tako nastalo, kakor bolg. fräste iz: hvrastie, brastie, ker glasnik h na početku in tudi v sredini besed venetska italščina rada spreminja v: /. Primere glej v moji razpravi: Slov. elem. v venet. IV. Letopis Mat. slov. 1877 stran 7 seq.) Da prvotni pomen šumenja, hruščenja v besedi: frasca teči, pričujejo venetskoit. besede: frascheg-giare, rauschen, frascheggio, das Rauschen der Blätter. Iz trušenja, šumenja so se izobrazili pomeni: fr ase h e, Lappereien, Possen, frascheria, Possen, fraschiere, Schäckerer, fr as coli n a, dummes Zeug, fraschetta, f’aselhans. Pomen: veje nas zopet sreča v besedi frascato, Sommerlaube, ker je iz hrastja Zweige, napravljeno, frasconaja, Vogelfang, ker je ličnica s hrastjem pokrita. V churwalšč. nahajamo: sfraskar, Aeste ab-hauen, v italijanskih listinah: ,.de silvis frascariis et spiuetis“ (Vide Diez Wörtb. II, 31). Diez ne ve, kako bi to besedo razložil on piše: der Spanier nennt eine Gerte verdasca, sollte nun der Italiener aus dem Verb, vire re, das ihm jedoch früh abhanden gekommen, ein substantiv: virasca, vrasca, frasca abgeleitet haben? Man denkt auch an fresco, darf man aber der Sprache die unnütze Entstellung eines so klaren Stammes Zutrauen ? Zakaj le tako daleč segati, ker nam pa slovanščina tako naravno razlago podaja. Tudi francoske besede, ktere se z glasnikom h začenjajo, je Italjan nadomestil z /; tako tudi drugi Romani, na pr. faca, franc, haque, far aute, franc, herauf, fonta, franc, honte, far p a iz h ar p e (glej Diez Gramm. I. 320). Sč slovanskim: hrast, strepere, je sorodno anglosaks. hr isti a n, crepare; iz to korenike tudi starostov, hraste ln, coturuix, česk. ch ras tel, polsk. chrosciel v nazalirani obliki staroslov. hrq,st't, locusta, novoslov. hrošč, Maikäfer, polabskoslav. hranst, Holzkäfer, tedaj: animalia strepitantia, venetsk. fr usci o, Geräusch, tudi italj. slov. h r u š, idem.
IjCLZ.
Prebivalci solčavskih planin * pravijo onemu gorskemu zemljišču, na kterem je drevje ali goša rastla, se potem posekala, izkrčila, in poseka požgala: laz, tudi: požar, llesedo nahajamo v srbščini, ruščini in polšč. v istem pomenu, torej ne tujka, kakor Miklošič misli. Da so si leksikographi besedo: laz prestavili v: Gereut, in silva caesa, tako vendar laz izvirno ne označuje krčenja in sekanja, temveč požiganje, požarenje. Ta prvotni pomen nahajamo tudi v sanskr. v slabej in močnej obliki: 1 ä d ž in landž, torrere, frigere, assare, zato sanskr. ladža, far frixum, gebranntes, geröstetes Mehi, gerškolat. Xäyavov — laganum, mlinci, placentae genus, Kuchen, proprie der gebackene, geröstete. To prakso: „silvam exstirpare et igne cremare“ nahajamo pri Skandinavcih in Nemcih, zato je uže Förstemann (die deutschen Ortsnamen, str. 71—80.) dobro opazil, da nemška topična imena: N e u b r a n d, A d o 1 v e s b r u n s t, A 11 e n s e n g so dobila svoj početek po žarenji, žiganji, smojenji gošav — brennen — sengen. Belostenec je zapisal laz-anje, mlinci, placenta assata, tosta, in tudi veuetšc. pozna: lasagne, geröstete Nudeln, v kterej besedi zopet nahajamo slov. obliko. Kakor Slovenci tako zemljišče imenujejo: požar, tako Oehi: žar, plantatio recens. Od armor-skih Venetov je beseda prišla v Britanio, staroangl. laesu, pas-cuum, in od V 1 rn t o v k sosednim Fidesom: lasu, pascuum, ker se požari tudi za pašnike puščajo. Med Slovani v valliskem kantonu na Švicarskem, kjer nahajamo čisto slov. imena: G r a d e t z, Visoje, Gromentze, Luk itd., se tudi gorske plati velijo: laz, in beseda je pristavljena v imenih topičnih: F o r c - 1 a z, C a m b i o -1 a z; tam pasejo prebivalci svoje koze, kterim pravijo: Tschiehva, kakor Malten piše, to je: cyba, kakor se v ruščini koza veli. Imen: Laze: nahajamo po Štirskem obilo v dojenjem in gorenjem Štirskem, tako: Laas, pri Frohnleitenu, L a a s po Schmutzu: am linken Ufer der Mur zwischen dem Dirn-
* Ime „solčavske planine“, Sulzbacher Alpen, je najpreje rabil rajni Škof Slomšek v nekej povestitiskanej v Gajevi: Danici ilirski: Sulzpach je nemško ime. Geologa Rolle in Zollikofer sta dokazala, da je Sulzpach nemško ime in nastalo po slatini, ki se v Sulzpachu res nahaja in althd. s niza imenuje. Po slov. hi torej mogli reči: Slatinske planine.
berg und Schöllitzkogel mit einigem Yiehauftriebe; Laas pri Sekavi v gornjem Štirskein, L a a s e n v štradenjski fari; po Slovenskem pa je toliko krajev z imenom: Laze, da je človek težko preš tej e; vsi kraji kažejo, da so se tam nekdaj gozdi in goše posekale in požgale.
liže prej sem omenil, da so Priesi bili sosedje Slovanom, in da se več enakih besed najde v friežkem in slovanskem jeziku: edna takih je: Fenne, sumpfiges Weideland (Outzen, Glossar der fries. Sprache str. 75), nernšk. fan, fen, Sumpf. Slarinoslovci trdijo, da so severno evropski F i n n i dobili od Nemcev to ime, ker v močvirnatem svetu stanujejo. A tudi slovanščina je poznala besedo: bena, v pomenu močvirja, kar obilo topičnih imen: Bena t k y na češkem in Moravskem, * na štirskem Slovenskem in na Kranjskem pričujejo, na pr. Ben e tki v fari sv. Tomaža, močvirnat kraj, Ben e tki, ves kraj cirkniškega jezera v močvirnatem svetu, pri starih Venetih : lacus Benacus — Benak, zdaj lago di Garda, in isti B e n e t k i poznamenujejo mesto v b e n a h, moč-virnah, lagunah, stoječe. Omenil sem tudi, da Landau trdi, ka so ravno tako Slovani prabivalci Germanie, kakor Nemci, in res — ne samo značaj slovanski v stavbi hramov potrjuje to, temveč, tudi poznamenovanja pri posestvih. Tako prebivalci kraj srednje Wesere plug njive imenujejo: Hollen (Droncke, Antiq. Fuld. pag. 99) in lužički Srbi imenujejo plug: hol. Friesi imenujejo travnik: 1 a a g h , kar se vjerna z gorenjesrb. luka, litovsk. 1 a n k a, pratum.
Na južnem Nemškem imenujejo „loca exstirpata et igne cre-mata“: Schwendi (Landau, 1. c. str. 161). ** Iz nemškega jezika se ta beseda ne da tako razložiti, da bi razlaga stvari bila primerna, ker iz schwinden, kako se je poskušalo, ne kaže. Prav prilično pa iz slov. svQd, adurere, sengen, brennen, češki, kjer sta-roslov. a = d, svadnouti, polsk. s v q d. V slovenščini se je glasnik v zmenil z glasnikom m, zato smod, s m odit i, srb. svud iz: s v an d, s ven d. Obilo imen osebnih: Smodej, kaže, da so pra-
* Benatkyna reki Jizere v Boleslavskem, blizo Sazave, v Šariši na Slovaškem, B e n a t k y, del predmestja pri reki L a n č n i v LitomySli, povsod se položenje z imenom se cela sravnava. Menda kornsk. banne, kaplja sorodno ?
** Po „schwendi“ — topična imena v južni Nemčiji: Finkenschwand, Hilke n schwende.
očetje jihovi goše posmodili, in si potem na posmojenem zemljišči selo napravili.
„Wald und Sumpf sind corellate Begriffe“ reče učeni Hahn, zato ednaka poznamenovanja na pr. staroslov. 1 it g i, silva in palus, zato mislim, da lužičkosrb. in slovašk. bon, grasreiche Wald-huthung, ausgerodeter Wald, spada k them. fenne — bena. Bon, je moglo nekdaj tudi Slovencem znana beseda biti, ker blizo Sevnice, trga na levem bregu Save, se nahaja L is ab o n. Nemec pa trgu Sevnica pravi: Lichtemvald, tedaj je to samo prestava imena: Lisabon; lis, lisast = licht, weissfleckig, in bon == paseka, na kteri paša raste, ausgerodeter Wald; primeri sansk. v a n a , aqua in svlva.
JJCLSrrLO,
filorum numerus, novosl. pasmo, kakih dvanajst niti od snutka, bulg. srb. pasmo, česk. pasmo, Streif, Garn, rusk. polsk. dolenjesrb. pasmo, latvijski: pasma. Uže Curtius je pas, Gürtel, slov. in česk. in: pasmo, primeril sanskr. pa?as, Schlinge, Strick: papa-jä-mi, binde, zend: pa9, binden, dalje nemšk. f a h a n, fangen , lat. pac-i-sc-or, pax, pac-tio itd. Iz slav. pasmo je venetskoit. passaman, spineta, trina, Spitze, Tresse, Borte, Besatz an Kleidern und Möbeln, ker to navadno obstoji iz pasma. Beseda je tudi prešla v španj: pasamano, franc, passement. Diez ugiblje sem ter tje, in se za nič trdnega ne odloči. On piše: „Špan. pasa mana heisst Treppengeländer , den Ausdruck für die Einfassung der Treppe übertrug man auf die der Kleider, so deutet Covarruvias“; ali španj. pasamano, Treppengeländer je iz: passar in: mano: mit der Hand durchgehen. Tudi druga njegova opazka: „passement vom ver-bum passer, weil die Schnüre durchgezogen werden, erklärt Frisch“ je netemeljita. Dalje še opomni: „Schwed. pas m an, ung. pdszma u. a. stellt Diefenbach zusammen,“ — a vse te besede so iz slo-vanščine izposojene.
Passaman se naj naravniše razloži iz: pasmo; vokal se je vrinol, kakor v besedi: chresima iz: chrisma, as im a iz asthma. Uže prvotni pomen besede: passar iz pass us govori zoper to, da bi: passer bil etvmon besede passement.
Venetčani so od nekdaj sloveli kot izvrstni narejavci oblačil. Jz pasmo jo tudi: Posamentierer.
V	srbšč. še iz tega tkem. pasmenjača, Fitzband, pasmina, die llafe, genus; primeri staroslov. pojas, generatio, in srbsk. p as, Verwandschaftsgrad, saukr. tauu, nit, in: Gescblochts-faden. Naravno je, „den Besatz an Kleidern“ po pasanji, Schnüren, Binden, poznamenovati. Tudi: p as s i n o, I^änge eines Gewebes, je iz: pasmo, kakor tudi patav. passimata, rezanci, analog, nemšk. Fadennudeln. Slov. sufliksa: mo in no Italjan prikroži v: mano — a n o, tako iz paltno — p altan o.
ScuTh,
staroslov. ox«Eog, vas, Gelriss, srb. s ud, rusk. sudy, iz: san d, sandy, vas, collect, sud j e, vaša, slovensk. söd iz: s an d do-lium, česk. sud, polsk. s;], de k, litov. sudas iz: s an d a s. Miklošič razlaga besedo iz predložke: st, in korenike: dč, torej isto, kar lat. cou-do, zusammontlmn, tedaj je sod = conditus, v rušč. tudi: s u d n o iz: s a n d n o, Fahrzeug, analog, italj. vasello, Gefäss in Schiff. V staroslov. s^duno, äyyüov, Gefass, vas.
V	venetščini nahajamo diminut. sand-olo, batello (Kahn) assai leggiero usato da’cacciatori nelle valli deli’ estuario.
V	poveličavni obliki pa v venet, sand-on, plur. s and-oni, diconsi quelle, barche piatte o zattere, a guisa di barca mozzate in punta, sulle quali stano eretti gli edifizii dei mulini da acqua, como sul’ Adige e sul Po. Beseda v plur. sandones je tudi prešla v lat. srednjega veka. Gilferding je bil prvi, kateri je spoznal v venetsk besedi: sando — sandolo, sandon slov. sq,dt — sq,di>no, sud — sudno, in kot slovansko besedo jo morajo spoznati največi skeptiki. Beseda je gotovo pravenetska, ker mline na ladjah, kumpih so uže imeli stari Veneti. Jjatin je z besedo „aestuarium“ označeval kakor leksikografi tolmačijo: „jene Meeres- oder Seelache landeinwärts, die mit dem Meere in Verbindung nur zur Zeit der i’luth sich füllt — überhaupt Meeresbucht, Bai.“ V takem „aestuarium“ ste bili loki, katerih edno Plinij imenuje: E dr on (razlago imena glej v mojem spisu: Slov. element, v Venet. II. Letopis Mat. slov. 1875 str. 120), drugo pa: Brun d ul um, portus Brundulus. Kakor Edron = staroslov.
adro, prvotno pomenja: intumescens, dor ansoliwollende, tako tudi: B r u n d u I u m, litovsk. b r e n d a u, b r e n s t i, sich füllen, anschwellen, staroslov. brSždb iz: brod j, gravidus, praegnans, got. braids, latvijsk. v slabej obliki: brid, brist, quellen, an-schwollvn, dick werden. Tudi izpeljava iz brendu (litov.) staroslov. v slabej obliki: b red it, bresti, vado transire, iz kterega je: brodi), noqng, Weg durch einen Fluss, Meerenge, Sund, in slično, je naravna in kraju primerna, samo da v: „Brund-uluml‘ nahajamo nazalirano obliko (o them. hren d, anschwellen in waten, glej točno razlago bistroumnega Joh. Schmidta Vocal. I, 73 in 85.) Mantovančan pa adro, sinus maris vel fluminis, imenuje, kakor Biondelli poroča: lanca = staroslov.: lit k a, хокнод, sinus.
DobcL,
staroslov. opportunitas, rechter Zeitpunct, srb. doba, die Zeit, tempus, slov. doba, Zeitpunct, momentum, d oben, momentan, (Janež.) V venetščini z italskim suffiksom: doboto, a momenti (Boerio s. v.). Korenika je dob, staroslov. dob-i j it, dobiti, ferire, hauen, schlagen, staroindijsk. (v Vedah) dabhnöti, biedere. Poznamenovanjo za čas, Moment, je tako nastalo, kakor srb. mahom, slov. na mah, im Moment, augenblicklich, iz: mahati, odkodi mah, Schwung, Hieb, Streich, kakor: momentum za: movimentum, iz: m o ve o, schiebe, litovsk. mau-ti idem. Iz pomena časa so je izobrazilo srb. dol), genet. dobi, aotas, Alter.
^Korenika: dob, hauen, schlagen, belorusk. o-z-dob-nuc idem, pa je stvarila tudi pomene: latvijsk. d ab a, natura, indoles, genus, slov. doba, Form, genus, Art, analog, nemšk. Schlag, vom guten Schlag, in goth. hivi, hin ja, forma, althd. houwan, hauen = meissein, grčkolat. typus, der Schlag, iz xvit-no, kakor Geschlecht iz: schlagen, schlachten. Pomen: doba, Form, je stvaril litov. d abint i, ornare = formare, in staroslov. po-doba, dccor, novosl. po-doba, äussere Gestalt, Bild, Ebenbild, Aehnlichkeit, primeri nemgk. Bild, nord. bila, terebrare, starobav. spilden = spalten, slov. ob-raz* iz korenike raz, scindere, litov. dailus, pulcher, sorodno sansk. dalämi, disseco.
* Primeri šče lat. e f f i g i e s, Bild, iz figa, stechen, aussteoheu, uovokeltsk. d e 1 b, effigies, d o 1 b u d, figmentum, anglosaks. d ii 1 b a n, dolare.
i	t oć/r ćf - <г	P/r /
SДf-i Jr t A /~i o i* f ’ гУ—	oi *
A
r’l* <
is
S' ■* .А/<! rti /
Menda tudi starostov, dobit, fortis, proprie: hiebfest, schlagfertig? Dobit v pomenu: generosus, pa gotovo iz: doba, genus, Art. Pomen sekanja šče je tudi ohranjen v staroslov. dobliestvovati, certare, streiten, tudi: d o b r t, starosl. xaAdg, pulcher, novoslov. bonus, sem spada, in prvotno pomenja: osekan, otesan, geformt = pulcher, in geartet = bonus, litov. da brus, ornatus = for-matus. Ne li tudi srb. dabar, castor, Biber, iz iste korenike? Bebri so — formatores.
Them. d o b v besedi: dobijo, dobiti, ferire, schlagen, hauen, pa se ne razločuje od: dq,b, (tudi v sanks. se nahaja na-zalirana oblika: dambh, laedere, occidere, ferire); in iz te je starosl. d^bt, devöqov, arbor, in izvirno pomenja drevo za tesanje, sekanje, Schlagholz, Bauholz, kar je uže bistroumni Miklošič spoznal, samo da se je po Curtiji zapeljati dal, ter d a, m bi, iz korenike: dam, gršk.	baue, izpeljavah Sö d^bt je sorodno: anglosks.
timb-er, althd. zim b-ar, lignum, Holz, proprie: das schlagbare, goth. timbrjan, in timrjan, zimmern.
Iz pomena sekanja se je rodil pomen: lignum in aedificium, pa tudi: podobe, kakor pričuje nemšk. Frauenzimmer = Frau en bi Id. Ime d^bt, lignum, je pozneje prenošeno na poseben rod dreva, — hrast. V besedah: di),brt, timber, je glasnik b koreničen, tedaj se ne smeje več iz: dam — razlagati. Prvotni pomen sekanja, tesanja šče je ohranjen v slov. dob, dub, truncus vacuus (Habd.). Da so arijanski narodi poznamenovanja za drevesa stvarjali iz pomenov: sekati, kalati, pričujejo primeri, tako je sansk. d & r u, lignum, v zavezi z daru, rumpens, scindens; nemško: Holz, — sč h i 11 a n, k u 11 a n, caedere: nemšk. in keltsk. v i d r, sylva, lignum, iz: vid, spalten, hauen, in tako tudi grško: dpfg, Baum, Holz, Eiche, iz koreniko: deQ — dar, spalten, hacken.
Kakor smo se uže pri besedi: litgi prepričali, ki ima dvojni pomen: sylva et palus, tako se je tudi mogla beseda: dobra nekdaj rabiti v pomenu: močvirna, ker nahajamo v šabački nabij i: Dobrava, ime reke; tudi Dobra, in neki dopisovatelj v „Novicah“ se je čudil, kako so mogli dolenjski kraj: Dobrepolje, v: Gutenfeld prestaviti, ker je vodnat in močvirnat.* Keltsk.
* Tudi imo močvirnate 1) o b r u č e sem spada, kakor tudi KoroSke vesi: D o-berlaves, kar je Nemec prestavil v Eberndorf, novokeltsk. irski: e bar, lutum, coenum kar pričuje, da so po Koroškem Slovenci in Kelti pomešano stanovali.
d u b e r, aqua, tudi d o b h a r, novokelts. d w f r, je po Zeussu (Gramm, celt. pag. 45. sub nota) literis transpositis iz: bude r, bodar in to = german. w a t a r, voda. Narečne oblike so: dower, dwr, do ur.
Uže večkrat sem omenil, da so se slovanski Veneti tudi v Britanii naselili, in da je tako imenovana pokrajina, Venedotia — Gwynned, po njih ime dobila. Menda je novokeltsk. als, litus, ripa, kojej besedi se lehko srb. j-ali a, litus, ripa, primerja, ostanek iz jezika teh Venetov. Staroirsk codex (Stow. 4. apud O’ Con. I. Proleg II. pag.	XCVI.) šče teh	Venetov	omenja,	in jih
imenuje: „dann na Fene d“ — filii V	e n e d o r	u m, in	o sv.
Patriciji, ki je živel proti	koncu četrtega	stoletja,	se piše:	prae-
dicavit ter viginti annos	crncem Christi	populiš	F e n i o	r u m.
Uže Zeuss je mislil, da so ti Feni ednoisto se staroirskimi: dann na F e n n e d.
ColisCLtCL, colistizrn.
Slovani so se z Vlahi soznanili takrat, ko so se Vlahi proti koncu 4. stoletja pred Krist, začenjali preseljevati čez Alpe v gorenjo Italijo. Tukaj so bili Slovenski Veneti prvi, ki so z Kelti v dotiko in neposredno sosedščino pridi. Edna gallska truma pa je šla pod imenom Bojev čez herkynjski les, in se je naselila ob meji slovenskih Noričanov in tudi med njimi. Od teh so Koroški Slovenci dobili besedo: bena,* iz protja spletena kripa na vozu, v ktero ogelje nalagajo. Druga gallska truma pod imenom Skor-diskov je iz gorenje Italie koračila čez Kras v Panonio, imela s slovenskimi prebivalci Panonie ljute boje, jih je podjarmila, in velik oddel vrgla čez Karpate, zato Nestor in staropolski leto-pisci govorijo o strahovitih bojih Slovenov z Vlahi. Mnogo Gallov, kteri so Panonio, Illyrik, Macedonio in Graecio, bili napadli, se je zopet nazaj v Gallio povrnilo in tako prineslo v svojo domovino imena za oblačila, orodja in kola, nekaj jih utegne tudi izposojenih biti od armorskih Venetov. Trume slovenskih Karnov in Noričanov so tudi po Keltih bile zapojene v Helvetio, in tako je tudi po trumah marsiktera beseda prišla v jezik Gallov. **
* B e n n a lingua gallica genus vehiculi appelatur (Festus. h. v.), starofranc. benne, Flechtwerk, Korb, Wagenkorb.
** Da prvi Stanovniki Norika, Panonije in Karnie neso bili Kelti, spoznajo vsi
Ko so Rimljani Panonio, Norik in Karnio podjarmili, so legije teh dežel bile posajene v Gallio, in tudi tako je vtegnila marsi-ktera slovenska beseda med Galle priti. Sedaj se nam ne bode čudovito zdelo, ako tudi besede: c o 1 i s a t a in colistum, iz slovenščine razlagamo.
Sillig je v bamberžkem rokopisu Plinija našel besedo, katere drugi rokopisi nemajo. Dotične vrstice se glase: „Album (stannum) incoquitur aereis operibus Galliarum invento, Ha, ut vix discerni queat ab argento, eaque incoctilia (Komani) vocant. Deinde et argentum incoquere simili modo eoepere, equorum maxiine orna-mentis jumentorumque jugis in Alexia oppido; reliqua gloria lli-torigum fuit. Coepere inde esseda, sna colisataque, ac petorita exornare simili modo &c. (Plin. XXXYIJ. cap. 10.)
Diefenbach (Orig, europ. 301.) opazi k tem vrsticam: „ln der ersten Stelle hat uns die von Sillig überall benützte Hamberger Handschrift mit einem neuen gallischen (?) Worte bereichert. Als solches erscheint nämlich c o 1 i s a t a durch seine Stellung zwischen zweien anderweitig als gallisch bezeugten Wagenname n.“
Meni pa se dozdeva, da je v prepisu pomota se zgodila, in mislim, da se ima brati: Coepere inde esseda sna, colisa, atque ac petorita exornare, ker konstrukcija: colisataque a c petorita nč* sploh navadna.** Vendar bi lahko obveljala, če se je vtegnilo: k o 1 e s o sklanjati v genet. k o 1 e s e t a &c., kakor: kljuse, kjuseta, ker se iz nobenega drugega jezika ne da c o 1 i s a t a tako naravno razlagati, kakor iz slov. kolo, rota, kola, kolesa, currus, hrv. kolesa, bigae, starosl. kolestnica, currus, venetskoit. calesse španj. calesa, franc, caleche, kar je uže tudi Diez iz slov-k o 1 e s o razložil, in rekel, da pomenja: Räderfuhrwerk.
Diefenbach piše dalje: „das sonst nirgends bekannte colisata findet sich ohne Zweifel merkwürdiger Weise in kaum veränderter Form in einer einzigen Gattung spätlateinischer Glossarien (15. Jahrh.)
nepristranski zgodovinopisci starejfie in novejäe dobe. Livij (33, 16.) in Justin (24, 4) omenjata, da so Galli, per strages Barbarorum penetrarunt et consederunt — pugnando cum ferocissimis gentibus.“ Mi imamo s Schlötzerjem, Mannertom, Šafarikom, Contzenom in mnogimi drugimi sta-rinoslovci te prabivalce za Slovane.
* Weissenborn pravi v kommentaru Liv. 1. c. 19. „ac nach que findet sich
zuweilen bei Livius, wenn zwei synonymen oder eng verbundenen Begriffen ein dritter gleichgestellt wird. prim. Liv. I, 7, 10 in Sie večkrat.
in der Mainzer Stadtbibliothek und des Prager Museums, bei denen auch andere Zeichen auf Bamberg deuten, wo das Original derselben aus der von Sillig mehrere Jahrhunderte später benutzten Handschrift des römischen Encyclopaedisten geschöpft haben mag. Dort lautet das Wort: colist-um, c o 1 i s t - a, und wird einstimmig durch (Wagen-) runge, in dem Prager durch die Synonyme: c h i p h f glossiert.“ C o 1 i s t u m po mojem mnenji tudi ne druga, nego: kol iSte, primeri: ratište, Lanzenstiel, kos ište, Sensenstiel , toporiSče, der Stiel für eine stumpfe (top) Hacke, tedaj ko lište, das Geräth für den Wagen. Nemško: Runge ne izvirno nemško, temveč iz jezika polabskih Slovanov, kteri so govorili: r u n k a = r a k a, r Q k a, r ö k a, slov. ročica iz: rončica, die Wagenrunge, Wagengipfe. Col i sa-ta zna tudi keltskemu jeziku primerjena oblika biti, in — ta je slovenskemu: kolesa priteknen; primeri franc, car ra-ta, kvmrišk. carraid, brit. c a r r a d , novofranc. c h a r r e t č e, vse poznamenovanja za kolesa in tovore, ki se na kola nalagajo. Korenika je: k ar-čar, currere, bat. currus, v romanskih jezicih carro, kvmr. car, Wagon, brit. gadelski: car, nhd. Karren, tedaj kolo, ko- * ' lesa, izključljivo slovanska oblika.

... \
£■'■' ■
; ... ■' ■

4=
4«Г-Л

i	( ■,
’ ч i/



■






f'ivÄvv^lf
ч>.;
, v.:.y

■

i


'
'-M
V
'V
• ••
. 4
"л.14.4



f' ,





■ vlil