e k e a a e a orba med TurZaaiejai posebao fraacoski časaiki se v aaj aovejšeia časa zlo pečajo z^českiai vpraaaajeai. To je aeprevarljivo zaaaieaje, da so Cebi izpolaitvi svojih želj bliži aege morda aiarsikoaia drago. VParizutudiae vlada več oai mir, kterega je dozdaj železaa rokaposeaskega moža vzdržati uraela. Zadjae dai so aeki več aepokojnežev potakoli po ljukojab. Goveja kaga ae je, kakor se piše, v Gaatramsclorfii aa spodajem Avstrijskeai prikazala. 2000 milijoaov! Toliko je veljala od leta 1848 do 1862 avstrijska arraada. Ali se bodeaio še čadili visokim davkom ? Bcseda Prešerna aa čast v Beču je bila prav siajna. 'V Iržua eena pretekli tedea.' Pšenice vagan (drevenka) . Rži . . Ječmena „ . . Ovsa „ Turšice (kuruze) vagan Ajde „ Prosa ,, Krompirja „ Govedine funt Teletine „ Svinjetine črstve funt Drv 36" trdih seženj (Klafter) 3 3 18' 36" 18" mehkih „ Oglenja iz trdega lesa vagan „ ,,mehkega,, ,, Sena cent Slame cent v šopah „ ,, za steljo Slanine (špeha) cent Jajec, pet za : >¦* ij S ';> li S i;  |fl1|k.jfl.|k:jtl1jk.ifl.jk4 60 4 90 'i^3 35; ;iJ80 3;— -!—! 8,20 282—1 l|80; 15310 2 60: 2 7jj 'Česka božj a slnž ba na Dunaja se bode po prizadevanju druStva českih delaveev vpeliala. Tako ie pravj Povsodi ia zmirom : ,,Svuj k svemu". vNcapolitanskikralj se pri na Goriškem naselie aa Ceskeai pa Haaoveranski. Ktera dežela se more poaaaišati z toliko kraljevimi aaseljenci? .j Na Vranskem bodo v začetka aovega leta odprlo|nn a r o d a o čitalaico". Živeli ! č V Ogerski jc od početka januarja da aoveaibra, t. 1o 40_niilijonov gld. aephičane dače zaostalo. e re a a a e i . i o . v k , k  I c H 90 20 95 26. 29| 28!-26i 3—; 2 72 80 2 61J20:: l1— — 24|j—!22-;255; 3 80: —|6o! 50 30 10 -26,|-  oc< 9—11 -70 40|-|10 —'45 — 9— 85 —7—'85 -70' — 60,!— 40—!40 -|l2|-|1i!—96Cesarski zlat velja 5 fl. 57 kr. a. v. Ažijo srebra 117.—. Harodno drž. posojilo 64.25. Lotepine srcčke. V Gradcu 2. deccu bia irj*; ;;i «3 % 66 Prihodrjf: Brečkanje je 19. dccembra 1868. 8S Med besedovanjem se iz kolodvora obadva izgubita. Svojeposle polem opravim ter se vrnetn doinu. Zapazim, da senianšetar in žid jako pri gostilnici z besedami tepeta. Pristo pim bliže, ter vidim, da je žid manšetarja le za nos vodi in se mu na kolodvoru lepo zlagal. Manšetar odstopivš je kazal židu pest in rekel: ,,Dises jud, tes sein a lunip!" Politicni ogled. Delegacije cis- in translajtanska ste v Pešti svoje seje zdaj končale. Pri ti priliki je vojni minister na vprašanje, kaj misli vlada storiti, da se vojakom državljanske pravice obvanijejo, rekel da na vprašanje zdaj še ne more dati odgovora, ker ta zadeva ne pripada samo jedni ali drugi državni polovici in da se bode o ti reči še prej z ministerstvoma obeb državnih polovic sporazumel. Na to poprime državni pečatnik Beust (kteri je te dni, da niimo grede rečemo, za svoje zasluge v grofa bil povišan) besedo in je rekel, da je z delovanjem obeh delegacij zadovoljen, kajti zadostile ste ne le željam vladiniia, anipak tudi smislu obeb državnih zborov ker ste brambovsko postavo sprejele in tako za obrambo mira novo poroštvo vstvarile. Gotovo zastopniki te postave niso dovolili misleči, da inia vlada namene vojskine, ampak da more svoj glas za ohranitev miru krepko povzdignoti in vse proteče nevarnosti in napade tudi odbijati. Vlade svoje dolžnosti, ktero je z tim prevzela, ne bode pozabila, ampak si bode kolikor mogoče prizadevala, da morejo narodi z zadovoljnostjo, spoštovanjem in zaupanjem na njena dela gledati. Na to je povzel žl. Kaisersfeld besedo in ko so se bili gospodje drug drugega z kadilom pokadili, je bil delegacijskemu posvetovanju konec. Brambovska postava je tudi že od presvitlega cesarja potrjena. Uradni list jo razglasi v kratkem. Ministri se posvetujejo o dačini preustrojbi, ki se ima potem državnemu zastopništvu v postavodajavno posvetovanje izročite. Pravi se, da se popusti od dače na premoženje in da namesto te vpelje razredna dača po pruskem izgledu. Prejjko ne bodo ti predlogi tudi drzavnemu zboru po godu. Pnbodnja seja drzavnega zbora bode 10. dec. tedaj ravnodanes. ^ Pise se iz Varsave, da se na gahski meji zbirajo vehke vojaske cete, m da se je neke dni sem veliko orodja zalokope in trdnjave prevažalo po železnici v Czenstochavo.jDalje se pnpoveduje, da bi rusko vojaštvo naj rajše imelo|povelje na Galicijo in Ogersko vdariti. Po tem takeni bi pačpotrebovali v delegacijali dovoljenih vojakov, ki jih je posebno gosp. vojni minister zahteval trdeč, da imade Ruska sovražne namene proti Avstriji. Drugi pa sopet pravijo, da so te besede gosp. ministra imele le biti strašilo si delegate voljire napraviti v ti zadevi. Spomlad nam da gotovo odgovor na to vprašanje. Da bi nam bila rešitev tega ozla le v sreča in korist. Iz Carigrad Be javljajo prav važne reči. Turški poslanec je pre v Atenali svoj arhiv izročil varstvu angleškega poslanstva. Vojna ladja sejepre podala v Atene, da pripelje one osebe, ki so pri turškem poslansfrvu v Atenah v službi bile. To bi bil tedaj začetek vojske med Turkom in Grkom. Vsled novib volitvah na Angleškem je prejšno miuisterstvo "odstopilo in kraljica je naročila Gladstonu naj sostavi novo sedajnim volitvam primerno. To se pa godi vse tako mirno in poredu, kakor da bi bilo to čisto kaj vsakdanjega. V veliki politiki, tako trdijo izvedenci, ne v notrajni ne v zvunajne se ne bode kaj posebnega spremenilo.