48 1-2 KRONIKA aooo izvirno znanstveno delo UDK 930.25:347.236(497.4 Snežnik) prejeto: 18. 2. 2000 Alenka Kačičnik Gabrič arhivistka. Arhiv Republike Slovenije Sl-1000 Ljubljana, Zvezdarska 1 Arhivsko gradivo graščine Snežnik IZVLEČEK Snežniško arhivsko gradivo danes hranita Arhiv Republike Slovenije in ZgodovinsJd arhiv Ljubljana, dokumentarno gradivo, pomembno za tekoče poslovanje na gradu, pa hrani arhiv predsednika vlade. Gradivo se nanaša na dogajanje na gradu in na gospodarjenje na posestvu v preteklosti, zajema pa tudi dogajanje v bližnji in daljni okolici veleposestva. Njegov pomen je še toliko večji, ker je edini tako ohranjen arhiv gozdarskega veleposestva v Sloveniji. SUMMARY THE ARCHIVAL MA TERIAL OF THE MANOR SNEŽNIK The archival material of Snežnik is at present kept in the Arhiv Republike Slovenije (Archives of the Republic of Slovenia) and in the Zgodovinski arhiv Ljubljana (Historical Archives Ljubljana). Documentary material, significant for current operation of the castle is kept in the archives of the president of the government The material refers to events at the castle and to the husbandry on the estate in the past If also comprises events in the near and distant surrounding of the land property. The mentioned material is the only preserved archive of a forestry estate in Slovenia and thus even more significant Ključne besede: snežniško arhivsko gradivo, zaplemba. Koča vas , Po drugi svetovni vojni je bilo veleposestvo Snežnik zaplenjeno, predvidoma z razlago, da je bil njegov lastnik nemški oziroma italijanski državljan. V sklepu o zaplembi obrazložitve namreč ni. Sklep o zaplembi vse nepremične in premične lastnine je sprejela okrajna zaplembena komisija v Cerknici 27. 8. 1945. Lastniška pravica po tem sklepu je leta 1946 prešla na državo FLR].^ V procesu denacionalizacije dediči niso zahtevali vrnitve gradu. Grad je bil že leta 1945 v upravi vlade LRS, kasneje pa pod upravo protokola. Zanj je veljal poseben režim delovanja, ves čas pa je imelo dogajanje okoli gradu ^ AS_1199, KUNI, št. 2356, Sklep o vknjižbi prenosa last- ninske pravice za vso zaplenjeno premično in ne- premično lastnino Hermana Schönburg Waldenburga na državo FLRJ. prav zaradi tega pridih nedostopnosti. Po drugi svetovni vojni je Federalni zbirni center, uradno z namenom ohranjanja in očuvanja kulturnega bogastva, ki se je takrat nahajalo v Slo- veniji, zasebnim lastnikom odvzemal različne dra- gocenosti. Med dragocenosti posebnega pomena za narod je seveda spadalo tudi arhivsko gradivo. Na žalost se ga je mnogo izgubilo.V načrtih za zaseg kulturnega bogastva je bil tudi grad Snežnik. Ker je bil že od leta 1945 v upravi slovenske vlade, zaradi česar je tako zunanjost kot tudi notranjost gradu po drugi svetovni vojni do danes v glavnem ostala neokrnjena, je zanj veljal poseben postopek. Po na- črtih so najprej želeli napraviti popis predmetov,^ ^ AS_231, Ministrstvo za prosveto VLRS, Federalni zbirni center, šk. 89, mapa 538-743, št. 567 in 572-573. 3 12 KRONIKA > > ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: ARHIVSKO GRADIVO GRAŠČINE SNEŽNIK, 3-13 j 1000 vendar do zasega arhivskega gradiva s strani Fede- ralnega zbirnega centra na Snežniku očitno ni prišlo. Danes se večina predanega snežniškega gra- j diva hrani v Arhivu Republike Slovenije, manjši ; del pa v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. i 14. 3. 1951 je Gozdno gospodarstvo Postojna, j gozdna uprava Št. Peter na Krasu (danes Pivka) izročila današnjemu Arhivu Republike Slovenije 57 i knjig, 1 fascikel in 2 karti, 10 zabojev gradiva pa je i državni arhiv prevzel od Lesno industrijskega podjetja Prem 19. 11. 1952. O velikosti zabojev v ' predajnem zapisniku ni podatkov. Prav tako pre- i dajnemu zapisniku ni priložen prevzemni seznam : gradiva, ali v zapisniku omenjene vsaj kategorije ; gradiva, npr. koliko od gradiva je knjig, koliko je , spisovnega gradiva, ipd. 22. marca 1977 je Na- | rodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani ta- i kratnemu republiškemu arhivu izročila še 1 mapo ; gradiva, ki ga je delavec arhiva Peter Ribnikar uvrstil med gradivo graščine Snežnik. Obsegalo je ^ zvezek z naslovom Der Karst von Heinrich Scholl- ) may er 1899, zvezek časopisnih izrezkov z našlo- | vom Eine Polemik über die künstliche Entwässer- ung der Karst-Kesseltäler 1905/6 in knjigo časo- pisnih izrezkov z naslovom Beiträge zur Karst- \ forschung aus der Tagesliteratur gesammelt von i Heinrich von Schollmayer Lichtenberg 1907-1920.. Le manjši del gradiva je danes v Zgodo- ; vinskem arhivu Ljubljana. Prevzeli so ga leta 1982. V Vodniku Zgodovinskega arhiva Ljubljana je navedeno, da pri njih hranijo 4 škatle gradiva in 7 knjig. Za gradivo je izdelan arhivski popis, gradivo \ samo pa zajema leta od 1500 do 1924. Med rijimi { je nekaj dragocenih dokumentov, na primer urbar gospostva Snežnik, Stari grad in cerkve na Blokah iz prve polovice 19. stoletja, več rokopisnih knjig iz časa od 16. do 18. stoletja, največ pa je različnih i gozdarskih knjig.'^ Kljub temu, da je večina gra- diva, hranjenega v Zgodovinskem arhivu Ljublja- na, starejšega, v povprečju vsaj 100 let ali več, je do nedavnega gradivo nosilo pečat depozita, zapr- ; tega za uporabnike gradiva in obiskovalce njihove i čitalnice. Poleg arhivskega gradiva so takrat pre- \ vzeli še 20 knjig različne vsebine, ki jih danes hra- nijo med ostalim knjižničnim fondom v knjižnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Knjige niso spa-; dale v še danes obstoječo grajsko knjižnico.^ Dokumentarno gradivo, ki o gradu Snežnik na-: staja danes, hrani arhiv urada predsednika Vlade j Republike Slovenije v poslopju vlade. Največ je, ^ AS, podatki iz akcesijske knjige o prevzemih gradiva graščine Snežnik. ^ Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Graščinski ar- hiv Snežnik (Schneeberg), str. 325. Arhiv urada predsednika vlade RS, Snežnik, Seznam knjig, pripeljanih iz gradu Snežnik v Zgodovinski arhiv Ljubljana 1. februarja 1982. med gradivom raznih elaboratov, ki so jih pri- pravili različni strokovnjaki za potrebe osnovnega vzdrževanja celotnega grajskega kompleksa (grad, gospodarska poslopja, park), urejanje zemljiško knjižnih vpisov, prepisov in podobno. Tu je nekaj odločb, s katerimi je bil grad s parkom razglašen za naravni in kulturni spomenik, med gradivom so strokovne osnove za izpeljavo tega postopka, načrti za revitalizacijo gradu in njegovo vključitev v turistično ponudbo Loške doline; najdemo pa tudi razne sezname predmetov, ki so jih z gradu Snežnik kot protokolarnega objekta prenesli v kak drug protokolarni objekt, največ na grad Brdo ali Strmol. Gradivo je popolnoma neurejeno, raztre- seno po različnih fondih, citiranje je možno le kot gradivo urada predsednika vlade, dostopno pa s posebnim dovoljenjem generalnega sekretarja. Snežniško arhivsko gradivo je zelo raznoliko. Kot je bilo pričakovati, se ga velika večina nanaša na gospodarjenje na posestvu, predvsem na delo v gozdovih, ki še danes poraščajo večino nekdanjega veleposestva, njihov razvoj in sestavo, oblikovanje, načine gospodarjenja z njimi, spreminjanje gozdar- skih revirnih območij in organizacijo dela v njih, avtomatizacijo dela in življenja z vodovodom, tele- fonom, nakupom avta, sodelovanje z drugimi gozdnimi veleposestniki predvsem na slovenskih tleh in njihovo gospodarsko upravo. Dotakne se divjačine, skrbi za divjad, divjega lova v daljni in bližnji preteklosti, ponovne naselitve jelenov na Snežniku, ki so bili tu že iztrebljeni, lova v snežniških gozdovih in ribolova v potokih Loške doline in posebej v Cerkniškem jezeru. Ker je bilo posestvo, kupljeno leta 1853 na dražbi, leta 1863 prekvalificirano v fidejkomis, dedno, neprodajno rodbinsko posest, ki mora prehajati iz roda v rod, dedovanje pravice upravljanja in uživanja pa je določeno vnaprej, se veliko gradiva nanaša tudi na ureditev fidejkomisnega statusa. Gradivo ni pomembno le za posestvo Snežnik, pač pa se ga veliko dotika dogajanja v bližnji in daljni okolici gradu. Med gradivom najdemo npr. dkumente o reguliranju največjega ponora na Cerk- niškem jezeru, ki je vsako leto znova povzročalo velike poplave na Loškem polju, jame Golobinjek pri Danah. Graščina je velikokrat sofinancirala raz- lične potrebe in želje ljudi v svoji okolici, npr. grad- njo šole, cerkve, gasilskega doma, z elektriko za- stonj celo vsakoletno vaško veselico, pomagala pri gradnji hiš, ki so jih uničili dokaj pogosti požari, in podobno. Upravnik graščine, Schollmayer je bil med najbolj dejavnimi v delovni komisiji pri poiz- kusu, da bi skozi Loško dolino speljali krak želez- niške proge, ki bi se pri Rakeku priključila na Južno železnico. Opravil je vse meritve in zbral vse po- trebne podatke za pripravo načrtov. Denar za pred- dela je prispeval lastnik posestva Snežnik, Herman ■ o KRONIKA 2000 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: ARHIVSKO GRADIVO GRAŠČINE SNEŽNIK, 3-13 Schönburg Waldenburg.'^ Med ostalim gradivom tako najdemo tudi elaborat za izgradnjo te želez- nice, ter mnoge druge zadeve, ki niso ali ne bi slu- žile le graščini, temveč vsem okoliškim prebivalcem. Pri gospodarskih zadevah nam priča o uprav- ljanju posestva, nakupu nekaterih sosednjih zem- ljišč in prodaji nekaterih lastnih parcel, meritvah, urejanju zemljiško pravnih razmerij, o vpisih last- ništva v zemljiško knjigo, preverjanju posesti po posestnih listih, urejanju katastrske razdelitve zem- ljišč in vrisovanju v karte, o fidejkomisnih za- devah. Seznanja nas tudi z različnimi poizkusi lastnika posestva, da bi le-to postalo dobičkonosno, z dograditvijo in opremljanjem gradu, da so se lahko vanj vselili novi lastniki. Mejna problematika z razmejitvijo parcel in po- sestva, ki jo skriva arhiv, je aktualna še danes. Meja med veleposestvoma Snežnik in Čabar je bila tudi deželna meja med Hrvaško in Kranjsko, za- radi nje sta se posestvi večkrat sprli, danes pa je tu državna meja: "Kakor je razvidno iz arhivskih zapisov, je bilo še za časa grofov Lichtenberg ved- no precej sporov zaradi meje med posestvoma Snežnik in Čabar (od Škodovnika do Klanske police). Tu hkrati poteka tudi meja med deželama Kranjsko in Hrvaško, oziroma med državama Ogrsko in Avstrijo. Po vsakem sporu je posestvo Snežnik na os- novi posvetovanj s sosedi postavilo meje na novo. Toda vse zaman! Čim so si čabranski gozdarji zaželeli drevo ali trato v bližini meje na snežniških tleh, so že trdili, da meja poteka onkraj tega mesta. Do leta 1913 ta meja še nikjer ni bila natančno določena. Takrat pa je neodvisna držav- na komisija obhodila vso vprašljivo mejno pod- ročje in mejo potrdila.^ Ker je bil Snežnik do sprememb v upravni ureditvi okoli leta 1848 gospostvo, kjer je bil sedež sodišča, je veliko tudi sodnega gradiva, razni do- sjeji tožb in sodb. V različnih delovnih poročilih lahko najdemo veliko podatkov o odnosih med gospodarjem in delavci in med delavci samimi, gradivo o socialnih problemih posameznikov in skupnosti ljudi, o njihovem družabnem življenju, raznih gradnjah za individualne in skupne potre- be. Zanimivo je gradivo, nastalo pri odkupu ser- vitutnih pravic, ki so obremenjevale predvsem gozdne in pašne površine posestva Snežnik, ter zahteve in spori okoli njihove dokončne razrešitve po avstrijskem državnem zakonu z dne 5. 7. 1853. Kot pri večini drugih področij razvoja snež- niškega veleposestva tudi pri arhivu snežniške gra- ščine ne moremo mimo nekaterih upravnikov gra- ščine, Čeha Jožefa von Obereignerja in predvsem Henrika Etbina SchoUmayerja Lichtenberga. Oba sta bila po izobrazbi gozdarja, izšolana na gozdarski akademiji v Tharandtu na Saškem. Zaposlovanje šolanih gozdarskih kadrov je namreč zahteval že avstrijski državni zakon, izdan 3. decembra 1852, sicer pa so se Schönburgi zelo dobro zavedali, kaj pomeni čim bolj izobražen kader na posestvu in so učenje in šolanje prebivalstva zelo podpirali. Ko si je deželni zbor v težkih pogojih uveljavljanja narodnostnih pravic izboril pravico do ustanovitve gozdarske šole s slovenskim učnim jezikom, je knez Jurij Schönburg ponudil najugodnejši predlog za njeno delovanje. Sola je ves čas obstoja od 1869 do 1875 gostovala na posestvu Snežnik.^ Tudi pri Jurijevem nasledniku sinu Hermanu je imelo zna- nje visoko ceno. Gozdarje je tako rekoč prisilil, da so z njim govorili nemško, kar je bilo sicer včasih za oba sogovornika zelo naporno, vendar se je običaj- no obrestovalo. Da je Herman lažje vzpostavil stik z ljudmi v okolici Snežnika in ublažil odtujenost in prepad med tujci in domačini, se je tudi sam naučil slovenščine in se tako pogovarjal z delavci in na- meščenci pri graščini.^" Schönburgi so imeli pri izbiranju upravnikov na Snežniku res srečno roko. Za preureditev nek- daj osiromašenega in nenačrtno izropanega gozd- nega gospostva v uspešno veleposestvo in obliko- vanje ter očuvanje izredno lepih in bogatih gozd- nih terenov sta pomembna tako Obereigner kot Schollmayer, vendar je slednji zapustil več pisnih virov. V času svojega službovanja na Snežniku se je Schollmayer sprva kot glavni upravitelj nato pa kot direktor celotnega posestva z arhivskim gradi- vom podrobno seznanil in ga tudi s pridom upo- rabljal. Po materini strani je izhajal iz politično in kulturno zelo vplivne in dejavne družine na Slo- venskem. Bil je vnuk dr. Henrika Goste in nečak dr. Etbina Henrika Goste, po katerem je dobil ime. Tisti del arhivskega gradiva, ki ga njegova mati Kornelija Schollmayer - Gosta ni prodala Impera- torski javni knjižnici v Petrograd, je zapustila svojemu sinu Henriku Etbinu Schollmayerju.^^ ^ Heinrich von Schollmayer-Lichtenberg, Snežnik in schönburski vladarji: zgodovina gospostva Snežnik na Kranjskem (prevedel Jože Sterle). Gozdno gospodarstvo Postojna, 1998, str. 61. ^ Islo tam, str. 7. ^ Isto lam, str. 7. ^ Vladimir Vilman, Aleksandra Serše, Prva slovenska goz- darska šola na Snežniku, Postojna, 1989, str. 7. -"^ Vinko Sterle, Fant, to pa so čekani in pol!, Sežana, Žbrinca 1994, str. 25. Podpisoval se je le s prvim imenom Henrik Scholl- mayer, ko pa je prevzel dediščino po adoplivni materi Wilhelmini Lichtenberg, je privzel še njen priimek in se podpisoval Henrik Schollmayer Lichtenberg. O Costovem arhivskem gradivu glej več Eva Holz - Henrik Costa, Ljubljanski kongres 1821. Nova revija, Ljubljana 1997, str. 142 in Stane Granda, Zadnji lastniki gradiča Koča vas in njihov družinski arhiv. Notranjski listi IL, Cerknica 1981, str. 278-283. KRONIKA ALENKA KACICNIK GABRIC: ARHIVSKO GRADIVO GRAŠČINE SNEŽNIK, 3-13 i 2000 Henrik Etbin Schollmayer se je zavedal pome- na pisanih virov za poznavanje preteklosti. Sam je v uvodu v dnevnik navedel: "Marsikdo se bo ver- jetno vprašal, zakaj se jaz kot navaden gozdar ukvarjam s področjem, ki je v domeni zgodo- vinarjev, genealogov in statistikov. Vzrok je v tem, da bodo zapiski služili ne le opisu mojega dela, ampak tudi kot zanesljiv vir za kasnejše raziskave. V moji družini se je več generacij z gorečo ljubeznijo ukvarjalo s spremljanjem in proučeva- njem zgodovine dežele Kranjske. Od svojega sta- rega očeta in od svojih staršev sem podedoval več rokopisov in knjig, ki sem jih v prostem času študiral in dopolnjeval."^^ Poznavanje nekaterih dejstev iz preteklosti je lahko koristno uporabil tudi pri svojem delu, tako na posestvu kot tudi pri urejanju odnosov z okolico in njenimi prebivalci: "Študij arhivskih aktov po službeni dolžnosti mi je marsikaj razjasnil."^^ Delo- val ni le v dobro graščine, pač pa je opravil še mar- skikaj drugega, koristnega za okoliške prebivalce. Bil je zelo kompleksna in univerzalno misleča oseb- nost.^^ S svojim delodajalcem se je dobro razumel, celo tako dobro, da mu je bil Jurij Schönburg Wal- denburg poročna priča pri poroki z Marijo Ober- eigner, hčerko svojega predhodnika na delovnem mestu, gospodarjevi žena Luise in hči Ana pa sta bili krstni botri njunim otrokom, čeprav so bili Saši Schonburgi po veroizpovedi protestanti.^^ Ko mu je žena Marija hudo zbolela, je stroške specialističnih pregledov pri dr. Edu Šlajmerju, enem izmed takrat najboljših in najbolj znanih zdravnikov na Slo- venskem, po naročilu Hermana Schönburg Wal- denburga poravnala graščina.Žal je kljub trudu za ozdravitev že leta 1903 umrla. Ker so ga zanimale mnoge stvari, med njimi tudi zgodovina posestva in Loške doline, je iz gradiva črpal podatke za svojo zgodovino snež- niške graščine. Pri teh raziskavah ga je podpiral tudi Herman Schönburg Waldenburg.^^ Graščinsko arhivsko gradivo je tudi na novo uredil. Leta 1918 ga je zadela kap, po kateri je ostal delno hrom, zato se je moral upokojiti. Umaknil se je na svojo posest v gradič Koča vas, ki ga je skupaj z drugim priimkom podedoval po adoptivni materi grofici Wilhelmini Lichtenberg. Heinrich von Schollmayer-Lichtenberg, Snežnik in schönburski vladarji, str. 5. |3 Isto tam, Str. 5. Več glej Zgodovina za vse, vse za zgodovino, leto VI, 1999, št, 1, Alenka Kačičnik Gabrič, Henrik Schollmayer Lichtenberg, upravnik posestva Snežnik, str. 5-12. Jože Sterle, Snežnik in schönburski vladarji, str. 75, ° AS, Gradivo graščine Snežnik v urejanju, imenovano Gozdni urad Snežnik, šk, 46, Računske priloge računo- vodstvu za revir Mašun za leto 1902, št. 1317 (priloga št. 2,42^11). ^' Jože Sterle, Snežnik in schönburski vladarji, str. 1. Kot je sklepati, je s seboj pripeljal stari snežniški arhiv in ga urejal s pomočjo hčerke Margarete. Starejše gradivo je ocenil kot pičlo: "Pomanjkanje arhivskih zapisov v Snežniku pripisujem dejstvu, da so tako knezi Eggenbergi kot Auerspergi pri prodaji te listine zadržali in jih vzeli s seboj. Kar je še ostalo na Snežniku, so v svoji 150-letni vladavini zapravili grofi Lichtenbergi, še zlasti ob propadu. V svojih zapiskih je navedel tudi, da je ne- urejeno: " ... Šele natančen pregled zelo raztresenih listin bi omogočil odgovor na to vprašanje. Vse ohranjene stare listine je Schollmayer na- tančno prebral in ponavadi sam razbral ter napisal datum. Ponekod je pripisal celo svoje pripombe, npr. da je bila listina odnesena v Hermsdorf (re- zidenca družine Schönburg Waldenburg na Saš- kem v Nemčiji), tam jo je domači pisar prepisal, vendar prepis ne odgovarja originalu, ker pisar ni poznal pravega pomena besede v listini.^" Iz nje- govega rokopisa v opombah je videti, da je zaradi bolezni težko pisal. Hčerka je obdelala gradivo po njegovih navo- dilih. Odbirala ga je po temah, oblikovala dosjeje in fascikle, ki jih je ovijala v ovoje, na njih napisala popis vsebine in ovoje vlagala v posebej za arhiv pripravljeno omaro. V okviru fascikla je dosjeje razvrstila kronološko. Na vse srajčke fasciklov je pripisala še kraj in datum ureditve gradiva ter podpis, npr. Hallerstein, 4. Mai 1924, Schollmayer Lichtenberg. Vsi datumi ureditve arhivskega gra- diva se vrtijo v letih 1923 in 1924, torej v času, ko je Schollmayer že nekaj let živel v Koči vasi. Popis vsebine na ovoju je hčerka prepisala v poseben zvezek in istočasno naredila indeks fi- zičnih oseb za vsak posamezen fascikel. Posebej je ob naslovu fascikla pripisala podatek, na katero polico v omari je odložila gradivo, in ta podatek prepisala še v zvezek s popisom. Ob nekaterih sta- rejših fasciklih je napisala, da so Schonburgi do- tično gradivo odnesli v svoj grad Waldenburg, vendar so ga po letu 1860 pripeljali nazaj na Snežnik.^^ Isto tam, str. 14, Isto tam, str, 14. AS, Stari snežniški arhiv, ki ga je uredil Schollmayer, Schrank (omara) 5, Fach (predal) 5, Listine o lastništvu gospostva Snežnik (Besilzwechsel - Urkunden der Herr- schaft Schneeberg), 1669 3./7., Gradec (Graz), Kupna po- godba med knezom Janezom Seyfridom zu Eggen- bergom kot prodajalcem in knezom Janezom Weykar- dom von Auerspergom kot kupcem (Kaufvertrag zw. Fürst Johann Seyfridt zu Eggenberg als Verkäufer und Fürst Johann Weykhardt von Auersperg als Käufer). 21 AS_778, Gr. A. XVII, Snežnik, 6. knjiga, Archiv Schnee- berg, Schrank 5 und Urbare, str. 1 in 2. 2000 KRONIKA ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: ARHIVSKO GRADIVO GRAŠČINE SNEŽNIK, 3-13 AS_778, Gr.A.XVII, Snežnik, 6. Jaijiga, Načrt omare z označenimi plicami, na katere sta Henrik in Margareta SciioIImayer Liditenberg odlagala urejene fascikle s starim snežniškim arhivskim gradivom. Načrt omare po policah je priložen popisu gra- diva v zvezku. Zvezek s Schollmayerjevim popi- som gradiva se danes hrani med knjigami gra- ščinskega arhiva Snežnik, AS_778, knjiga št. 6. Gradiva SchoUmayerja seveda nista urejala po današnjih arhivskih standardih in pravilih, bilo pa je urejeno izredno natančno in pregledno, zato lahko še danes služi za vzor posameznikom pri urejanju lastnega arhiva. Ko bo gradivo dokončno v celoti pregledano, bo zanimivo ugotoviti, koliko se ga je od prvotne ureditve ohranilo in v koliki meri je možno in smiselno to ureditev ponovno vzpostaviti. Gradivo, ki je nastajalo v času SchoUmayer- jevega upravljanja veleposestva Snežnik ter se je dotikalo gospodarjenja in računovodstva, je bilo razvrščeno po nekakem klasifikacijskem načrtu, povezovali pa so ga v rubrike. Sistem je bil v grobem oblikovan že v času direktorovanja Schollmayerjevega predhodnika, njegovega tasta Jožefa von Obereignerja. Skozi leta so se naslovi rubrik nekoliko spreminjali in množili, vse spre- membe pa so se v glavnem ravnale po potrebah, ki jih je prinesel čas in nova gospodarska situacija (npr. po odkupu vseh servitutnih pravic kmetov na snežniškem posestvu rubrike za dodelitev servitutnega lesa niso več potrebovali in podobno): I. nakazila denarja lastniku in apanaže upra- vičencem do apanaž II. denarni stroški za rentni urad, gotovina III. Saška kreditna banka (Sächsische Gredit- anstallt) IV. povrnitve stroškov V. predujemi Via. zaslužki gozdarskega osebja VIb. pokojnine VIc. zaslužki osebja, zaposlenega v graščinskem gospodarstvu Vid. hrana in potni stroški VII. pisarniški izdatki, knjige, poštnine VIII. takse in sodni stroški IX. davki in komunalne obveznosti IXa. davki od najemnin za stanovanja in hiše IXb. zemljiški davek IXc. davek na zaslužke osebja X. zavarovalnine XI. podpore revežem Xlc. vzdrževanje cest Xlla. popravila, potrebe po lesu Xllb. novogradnje, potrebe po lesu XIII. ureditev gradu in sob XIV. obdelovanje njiv in travnikov XV. kmetijsko orodje in konjska oprema XVI. zakupi rovtov in pašnikov XVII. krma in nastilj za živino XVIII. pridelava zelenjave in sadja XIX. urejanje parka XX. zaslužki od lesa XXI. vožnje lesa za kurjavo XXII. najemi prevozov za les XXIIIa. pridobivanje gozdnih kultur XXIIIb. vzdrževanje cest XXIIIe. gradnja cest XXIV. meritve in gozdne kontrole, vzdrževanje meja XV. nakupi raznih predmetov XXVI. odkup rovtov, zemljišč XXVII. stroški lova, zaslužek z odstrelnino XXVIII. knežje gospodinjstvo XXIXa. različni izdatki XXIXb. delo služinčadi XXIXc. voznine, tovornine XXX. rezervni fond KRONIKA ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: ARHIVSKO GRADIVO GRAŠČINE SNEŽNIK, 3-13 \ 2000 Gradivo je po rubrikah vezano ali lepljeno v zvezke ali knjige. Zaga Marof je vodila svoje računovodstvo, obli- kovano podobno, le imena rubrik so prilagodili potrebam dela na žagi. Za leto 1876 so oblikovali naslednje rubrike: Ib. nakup lesa Ic. zaslužek pri rezanju in priprava klad Id. Dunajska hranilnica II. prodaja gajbic za sadje (tavoletti) III. prodaja desk, zaslužki lllb. tantiemi (deleži) IV. dnevni zaslužki V. nakupi in davki na prihodek VI. pogodbe za mlin Vil. voznine za rezan les Vlila, pripomočki za delo Vlllb. kovaška dela IX. zgradbe X. oskrba s kurilnim lesom XI. zavarovanje XIII. provizije XIV. drugi izdatki Ostalo spisovno gradivo je odloženo in urejeno mimo navedenih rubrik, po posameznih serijah po datumih, npr. stara navodila upravnikov gozdar- jem za delo, pisma Jurija in Hermana Schönburg Waldenburga Jožefu Obereignerju, korespondenca upravnika posestva glede urejanja sprotnih zadev, gradivo v zvezi z destilarno v Leskovi dolini, per- sonalne mape vseh zaposlenih pri graščini, načrti in predračuni gradenj na posestvu, obnova gradu in drugo. V zvezku s Schollmayerjevim popisom to gradivo ni zajeto. Nekatere svoje zapise je Schollmayer tudi ob- javil. Nekaj objav je znanih, pripišemo pa mu lahko tudi objavo v reviji Lovec, 111, leta 1912, v kateri je opisal ponovno naselitev jelenov na ob- močju Snežnika, kjer so bili takrat že popolnoma iztrebljeni. Članek je naslovljen "Jeleni na snežniški graščini", avtor pa ni podpisan. V opombi je ured- ništvo revije pripisalo le, da je članek zajet iz arhi- va snežniške graščine, zanj pa se zahvaljujejo last- niku in ravnateljstvu graščine. Koncept članka se še vedno hrani med ostalim snežniškim gradivom, vendar tudi ta ni podpisan.^^ Zaradi bogastva gradiva, ki ga je za seboj pustil Schollmayer, ki je ljubiteljsko zbiral tudi zgodo- vinsko gradivo o Loški dolini,^^ je predvsem za raziskave mlajše zgodovine Snežnika, hkrati pa tudi njegove bližnje in daljne okolice, nemogoče odmisliti arhiv graščine Koča vas. Tudi tega hrani Arhiv Republike Slovenije. Arhiva Snežnika in Koče vasi se vsebinsko tes- no prepletata in dopolnjujeta, zato ju je tudi fizično skoraj nemogoče ločiti, ne da bi pri tem v vsebini naredili manjkajoče luknje. Mnoga Scholl- mayerjeva navajanja v gradivu fonda Koča vas se namreč nanašajo na Snežnik, oz. njegovo delo na veleposestvu. Tudi sam dnevnik, ki ga je pisal vse življenje, od nastopa službe na Snežniku pa redno vsak dan, je z izjemo nekaj let, ko je izgubljen, v gradivu fonda Koča vas, popoln.^ Hčerka je iz- vlečke iz dnevnika po očetovih navodilih delno prepisala v poseben zvezek, dodala sta še nekaj tematskih poglavij. Nanašajo se na lego in meje posesti, opis naravnih danosti, starejšo zgodovino Snežnika in Loža, gradnje, prezidave in popravila na gradu po tem, ko so posest prevzeli Schon- burgi, oblikovanje nekdanjega grajskega parka pod gradom, gradnje raznih stanovanjskih, gozdarsko upravnih in gospodarskih zgradb v gozdovih, ki so jih imenovali gozdarske kolonije, natančno sta opisala potek gradnje različnih gozdnih cest, do- taknila sta se neizpeljane ideje gradnje železnice skozi Loško dolino, natančneje pa opisala divjad in lov ter ribištvo. Hči je pisala dva izvoda, ki nista identična. En izvod, ki je videti kot da bi se moral nekje še nadaljevati, vendar je original, hrani Ar- hiv Republike Slovenije v fondu Graščina Snežnik pod signaturo AS_778, knj. 7. Drugi izvod je "iz- gubljen", obstajajo pa največ dvajset let stare fo- tokopije tega zvezka. Iz fotokopij je videti, da je oba rokopisa pisala ista roka in da so bile v iz- gubljenem izvodu nalepljene fotografije. Negative nekaterih fotografij je po navedbah Henrika SchoUmayerja hranil Herman Schönburg Walden- burg.-^^ Na te fotografije se sklicuje Schollmayer tudi v izvodu, ki ga hrani Arhiv RS, ki pa za raz- liko od izgubljenega izvoda nima prej omenjenih fotografij, pač pa ima v prilogi prepisane nekatere listine, na katere se Schollmayer sklicuje tudi v izgubljenem (prefotokopiranem) izvodu. Označen je z oznako II. zvezek (Band 11). Zanimivo je, da se v člankih Gozdarskega vestnika leta 1962 in 1967 SchoUmayerjeva zvezka še pojavljata citirana kot Zgodovina gospostva Snežnik - Lož, 1. in II. zve- zek.^^ Očitno je bil prvi zvezek po tem času od- nesen iz snežniškega arhiva, s čemer je bil sam graščinski arhiv posebej zaradi starih fotografij izredno osiromašen. AS, Gradivo graščine Snežnik v urejanju, imenovano Gozdni urad Snežnik, šk, 2, št. 60. Janez Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem, Ljubljana, Družina 1996, str. 29. ^ Heinrich von Schollmayer-Lichtenberg, Snežnik in schönburski vladarji, str. 5, ^ Isto tam, str. 44. ^ Gozdarski vestnik. Mesečni list za gozdarstvo, letnik XX, 1962, A. Šivic, Iz zgodovine našega gozdarstva, Henrik Schollmayer - Lichtenberg, str. 244 in Gozdarski vestnik, letnik XXV, Ljubljana 1967, Iz zgodovine našega goz- darstva. Prispevki k zgodovini urejanja naših gozdov, str 117. 48 lOOO 12 KRONIKA ALENKA KAČIČNIK GABRIČ; ARHIVSKO GRADIVO GRAŠČINE SNEŽNIK, 3-13 Gozdno gospodarstvo Postojna je leta 1998 de- narno podprlo prevod in tiskanje prevoda foto- kopij "izgubljenega" izvoda, ki je tako izšel v zelo lepi knjigi, bogato opremljeni z novimi fotogra- fijami. Med njimi pa se pojavlja nekaj starih, doslej še neobjavljenih fotografij, vendar njihove prove- nience žal niso navedli. Kljub nekaterim pomanj- kljivostim, ki so nastale, ker rokopisa prevoda ni pogledal noben zgodovinar, ki se ukvarja z izda- janjem starejših virov (npr. ni objavljena zanimiva skica različnih faz razvoja grajske celote, prevode nekaterih besed bi zgodovinar, ki ima izkušnje s starejšim gradivom, drugače oblikoval itd.), je iz- daja tega dela za zgodovino Snežnika in njegove širše okolice neprecenljivega pomena. V fondu Koča vas so poleg ostalega gradiva spravljena tudi Schollmayerjeva pisma delodajalcu, ki jih je le-ta vestno nosil nazaj, ko je prihajal na Snežnik, v prepričanju, da spadajo sem. Lahko bi rekli, še sreča, saj naj bi bil arhiv graščine Hermsdorf pri Dresdnu izgubljen ali celo uničen.^'' Leta 1919 se je Schollmayer upokojil in na graščini so potrebovali novega upravnika. Posestvo je bilo razdeljeno na italijanski in jugoslovanski del. Slednji je bil sekvestiran, ker je bil njegov lastnik Nemec, jugoslovanski del posestva je za- jemal le okoli 2000 ha gozda in graščino,^^ njegov sedež je bil še vedno na gradu Snežnik, kjer je bila tudi centralna uprava posestva. Upravni urad italijanskega dela posestva je bil v Ilirski Bistrici (Villa del Nevoso), od koder so pošiljali pošto, po- ročila, obvestila v snežniško centralno upravno pisarno. Komisar sekvestiranega posestva je bil Velimir Nikašinovič, ki ga ljudje zaradi libera- lističnih načel in samovolje niso marali.^^ Novega upravnika posestva je iskala Sumska direkcija, v njenem imenu Obereigner (verjetno Emil, sin po- kojnega snežniškega upravnika Jožefa von Ober- eignerja in Schollmayerjev svak, ki je bil prav tako gozdarski inženir'^'^). 1. aprila 1920 je službo nastopil Leon Schauta, gozdarski inženir, sin Jožefa Schaute, predzad- njega upravnika posestva Turjak v lasti družine Auersperg s sedežem v gradiču Namršelj v Zelim- Ijah. Do tedaj je bil Leon zaposlen kot upravnik revirja Krvava peč na turjaškem veleposestvu.-'^ Leta 1924 je Kraljevina Jugoslavija po mučnih prepričevanjih ukinila sekvester nad jugoslovan- Informacijo mi je posredovala g. Lidija Slana. ^° AS, Gradivo graščine Snežnik v urejanju, imenovano Gozdni urad Snežnik, šk, 40, št. 1162. Janez Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem, Družina, Ljubljana, 1996, sir. 70. Tomaž Kočar, Propad Turjaške graščine. Gozdarstvo turjaške graščine od prehoda v 20. stoletje do 2. svetovne vojne, Ljubljana, 1999, str. 47; Gozdni urad Snežnik, šk. 74, št. 2120. Več glej Tomaž Kočar, Propad turjaške graščine, str. 142. skim delom snežniškega posestva. Pri prizadeva- njih za dosego tega cilja se je Herman Schönburg Waldenburg skliceval na dejstvo, da je po fidej- komisni listini on le uživalec posestva, če pa to ne more biti, je vrstni red uživalcev fidejkomisne lastnine določen tako, da v njem prav lahko naj- demo naslednika, ki ni nemški državljan, pač pa češki.■'^ Trudil se je dokazati, da ima sam avstrijsko državljanstvo, ki ga nikoli ni izgubil in ga je dobil ob rojstvu po očetu, takrat oficirju v avstrijski armadi. Prusko oz. nemško državljanstvo je Her- man imel le v času svojega službovanja kot diplo- mat pruske države, ki ga je prevzel z dovoljenjem avstrijske države in se pri tem ni odrekel avstrij- skemu državljanstvu. Ko je zaključil svojo diplo- matsko kariero, je prosil za izbris pruskega držav- ljanstva in ga leta 1909 tudi dobil. Po saint-ger- mainski mirovni pogodbi pa Jugoslavija avstrijskim državljanom ni smela zapleniti posesti. Herman je zase in za svojega pokojnega očeta ves čas kot kraj stalnega bivališča navajal grad Snežnik. V dokaznem gradivu proti odpravi fidejkomisa in nacionalizaciji posestva se je skliceval še na dejstvo, da je bil tudi njegov stari oče Oto Viktor avstrijski državljan v avstrijski vojaški službi. Nje- gova družina si je po razpadu nemškega cesarstva za svojo domicilno državo izbrala Avstrijo, ki je nato družino Schönburg postavila ob bok druži- nam Auersperg, Lobkowitz, Windischgrätz in Schwarzenberg, katerim do sedaj še noben nikoli ni izpodbijati avstrijskega državljanstva. Pri dokazovanjih teh dejstev se je Herman Schönburg Waldenburg skliceval na stare listine v snežniškem arhivu, za katere pa pravi, da "je snežniški arhiv v neredu".^^ Morda je prav ta ugo- tovitev iz leta 1921 vzpodbudila Hermana Schön- burg Waldenburga, da se je s Henrikom Scholl- mayerjem Lichtenbergom, ki je graščinski arhiv najbolje poznal, dogovoril za ureditev starih graj- skih dokumentov. Da je bila pritožba za Hermana Schönburg Waldenburga ugodno rešena, je pripomoglo tudi dejstvo, da bi se z likvidacijo snežniškega posestva za njegovo vrednost znižala vsota, ki jo je morala Nemčija plačati zveznim državam kot vojno odškodnino. ■'^ Tomaž Kočar, Propad turjaške graščine, str. 460. AS, Gradivo graščine Snežnik v urejanju, imenovano Gozdni urad Snežnik, Dodatna izjava Agrarni direkciji v Ljubljani v zadevi likvidacije imovine Hermana princa Schönburg Waldenburga oziroma fidejkomisa Snežnik in Lož, Ljubljana, 3, 3, 1921, šk. 74, št. 2118. ■^^ Isto tam, P. T. poverjeništvo za agrarno reformo v Lju- bljani, V zadevi veleposestva Hermana princa Schön- burg Waldenburg. Izjava Hermana princa Schönburg Waldenburg, ki ga zastopa odvetnik dr. Ivo Benkovič, v zadevi likvidacije, šk. 74, št. 2118. KRONIKA ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: ARHIVSKO GRADIVO GRAŠČINE SNEŽNIK. 3-13 48 lOOO Herman si je za ohranitev posestva res močno prizadeval, ponudil je celo plačilo odškodnine, če bi mu bilo ugodeno. Država je to ponudbo spre- jela in mu naložila plačilo 1,5 milijona dinarjev, mu postavila pogoj, da podpiše izjavo, s katero se odpoveduje vsem zahtevam po plačilu kakršnekoli škode zaradi sekvestra in plačati mora vse stroške sekvestra. Po izpolnitvi teh pogojev je bil sekvester ukinjen za vsa fidejkomisna zemljišča, alodijalna zemljišča pa v to odločbo niso bila zajeta.'^^ Lastnik je z Leonom Schauto po ukinitvi se- kvestra tudi v naprej sklenil pogodbo o zapo- slitvi.36 Kraljevina Jugoslavija je z zakonom o razrešitvi družinskih fidejkomisov z dne 10. julija 1934 s snežniških zemljišč izbrisala zaznambo fidejko- misnih vezi, vknjižila pa lastništvo za Hermana in njegovega brata Ulrika Schönburg Waldenburga, za vsakega do ene nerazdelne polovice. Pri tem je bil Ulrikov del obremenjen s pravico uživanja za brata Hermana do njegove smrti, najdalje pa do 1. 194537 __________________________________________________ AS_778, GrA.XVIl Snežnik, 6. knjiga. Naslovna stran zvezka s popisom starega arhivskega gra- diva. ■'^ Isto tam. Prepis (odločbe), Kraljevina Srba, Hrvata i Slo- venaca, Ministarstvo pravde. Odsek za sekvestre, Sbr. 12241, 2. decembra 1922, Beograd, šk. 74, št. 2118. Podatke o zaposlitvi sem izbrskala po drobcih med gra- divom, ki ga je Leon Schauta očitno prinesel s seboj iz Krvave peči. Verjetno je zavoj vzel s seboj, ker so se med njimi nahajali nekateri njegovi osebni dokumenti in dokumenti njegove tele, ki je živela z njim, npr. Obereignerjeva ponudba za prevzem službenega mesta z dne 20. februarja 1920, pa tudi ostala osebna pošta, ki je bila do konca marca naslovljena še na naslov v Krva- vi peči, od takrat naprej pa na naslov na Snežniku. Da- tum se sklada z navedbo nastopa službe v personalni mapi, ki sem jo našla precej kasneje, zdaj oboje Gradivo graščine Snežnik v urejanju, imenovano Gozdni urad Snežnik, šk. 74, št. 2117 in 2120. ^' AS, Gradivo grašane Snežnik v urejanju, imenovano Gozdni urad Snežnik, šk. 71, št. 2043. Da je ohranil italijanski del posestva, je Her- man Schönburg Waldenburg privzel še italijansko državljanstvo. Vrh gore Snežnik je podaril ita- lijanski fašistični vladi, Mussolini pa z njim ob- daroval pesnika G. d'Annunzia, ki je zato dobil plemiški naziv di Monte Nevoso (italijansko ime za goro Snežnik).■^^ Leona Schaute zgodovina in staro gradivo nista zanimala. Njegova največja zasluga za Snežnik je v dejstvu, da je uspel prekrmariti celo drugo svetovno vojno in kljub pritiskom na ozemlju, kjer so se takrat gospodarji večkrat menjali, ohranil grad nepoškodovan (grad ni bil ne oropan, ne iz- praznjen in ne požgan, kot se je na našem ozem- lju v mnogih drugih primerih, včasih popolnoma po nepotrebnem, zgodilo). Po nekaterih pripo- vedovanjih je bil Leon Schauta po eni strani lo- jalen italijanskim oblastem, po drugi starni pa je sodeloval tudi z odporniško partizansko vojsko. Cenilni seznam predmetov, ki so jih leta 1942 na posestvu Snežnik rekvirirali partizani (Snežnik, 4. 2. 1943), časovno sovpada z obstojem t.i. Sliv- niškega bataljona, partizanskega taborišča za civi- liste v snežniških gozdovih.^^ Med drugo svetovno vojno, januarja in febru- arja 1944, naj bi bila po navedbah Toneta Avsca v grajskem okroglem stolpu partizanska lekarna Pla- njava, vendar so jo morali zaradi izdaje preseliti. Na pristavi, t.j. v gospodarskih poslopjih ob gradu je bilo leta 1944 nekaj časa tucii zavetišče za otroke, katerih starši so odšli v partizane. Zavetišče je vo- dila partizanska učiteljica Anica Bende iz Cerknice, povezani pa so bili tudi s partizansko bolnišnico. Za otroke je skrbel dr. Ivane. Nekateri med njimi, posebej tisti, ki so se vrnili iz italijanskih kon- centracijskih taborišč (Rab), so bili potrebni posebne nege in hrane, ker so bili podhranjeni.'*^ Gradivo, ki je nastalo v času službovanja Leona Schaute, je od vsega gradiva najbolj neurejeno, vendar kljub temu izredno zanimivo. Posestvo se je v času njegovega vodenja znašlo v povsem novi gospodarski in politični situaciji. Najprej je bilo z državno mejo razdeljeno med Italijo in Jugoslavijo in je bilo poslovanje izredno težko usklajevati in krmariti med raznimi birokratskimi čermi dveh držav; svetovna gospodarska kriza je močno za- ostrila socialno sliko okolice, kmalu nato pa je na- stopil čas druge svetovne vojne. Snežniški gospo- dar je bil že star (rojen je bil leta 1864), za pri- padnika agresorskega naroda pa tudi ni bilo naj- bolj priporočljivo, da bi se prišel izpostavljat na področju, kjer je bilo odporniško gibanje precej močno. ^ Enciklopedija Slovenije, št. 12, geslo Snežnik, str. 97. 3" Več o tem glej brošuro Slivniški bataljon, Kovinoplastika Lož, 1973. Za informacije se zahvaljujem Tonetu Avscu. 10 > 2000 12 KRONIKA ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: ARHIVSKO GRADIVO GRAŠČINE SNEŽNIK, 3-13 Leon Schauta je bil predvsem praktik, ukvarjal se je z vodenjem posestva in sprotnimi problemi, vse staro gradivo pa je pustil, kot ga je prevzel. Gradivo, ki se tiče poslovanja v njegovem času, so sicer odlagali po fragmentarno ohranjenem načrtu za pisarniško poslovanje, ponekod je gradivo celo označeno z zaporednimi rimskimi številkami in črkami, vendar je bilo posebej to gradivo po več- kratnih selitvah najbolj razsuto in prvotne ureditve najbrž ne bo več mogoče rekonstruirati. Sklope gradiva je označeval po rubrikah, npr. fasc.l/c Sumarski referent, letna poročila in drevesnica, fasc.I/č Banovinska davščina in 2% taksa za pogozdovanje, fasc.I/d Dvolastniške zadeve, legitimacije in carinarnica, fasc.Ve Društvo "Njiva in šuma", fasc.I/f Srezko načelstvo in občinska uprava, fasc.VIl/la Ribolovske zadeve z g. Plemljem fasc.VII/2a Lovski rezervati Planinske graščine fasc.VII/2b Uprava Bisterca (Lovišče "Javorje"), fasc.VIl/2c Uprava Bisterca - lovske zadeve, fasc.VIVSč Lovske zadeve z oblastmi fasc.VIl/3d Slovensko lovsko društvo fasc.VIl/3e "Divja koža" in strojenje kož fasc.VIl/3f Zavarovanje lovskega osebja fasc.VII/3g Razne lovske zadeve fasc.VII/3h "Loudur" in "Hell" fasc.VII/I Dobava hanoveranca za upr. L?B "Satan", jermeni fasc.VIl/K Zbirna lovska razstava v Ljubljani fasc.VIlI/a Domači ukazi in odredbe fasc.X Fidejkomisne zadeve fasc.XII/1-e Obnovitev akumulatorske baterije - pogajanja z "Munjo" d.d. Zagreb Po zaplembi posesti po drugi svetovni vojni je bilo bivše veleposestvo razdeljeno na dve gozdni upravi. Gozdno upravo Ilirska Bistrica in Gozdno upravo Snežnik. Leta 1948 so celotni gozdni kom- pleks razdelili na štiri gozdne uprave. Ilirska Bi- strica, Mašun, Pivka in Snežnik.**^ Uprava Snežnik je imela sedež v upravno-gospodarskih poslopjih ob gradu. Poleg teh je bilo v prostorih pristave ob gradu nastanjeno še Lesno industrijsko podjetje Gerknica. Leta 1951 so se morali lesarji po nalogu vlade, ki je želela na pristavi urediti ekonomijo za samooskrbno gospodarstvo,'*^ od tu izseliti, goz- darji pa naj bi se preselili v manjši del svojih do takrat uporabljanih sob.^-^ Ker so morali izprazniti Gozdarski vestnik, XIII, 1955, Iz zgodovine slovenskega gozdarstva. Beležke iz preteklosti snežniških gozdov, str. 52, Arhiv urada predsednika vlade RS, Snežnik, Poročilo o ogledu posestva na Snežniku zaradi ustanovitve eko- nomije PVLRS, ki se je vršilo dne 6. marca 1951 na Snežniku. Arhiv urada predsednika vlade RS, Snežnik, Dopis nekatere prostore, so arhivsko gradivo, ki je imelo svoj prostor že vrsto let v poslopju pristave,'*^ predali državnemu arhivu. Gradivo se z letom 1945 še ne konča.'*^ Gra- ščinsko arhivsko gradivo se očitno kontinuirano nadaljuje z gradivom povojne Gozdne uprave Snežnik. Nekateri spisi so, glede na vsebino, na- stali celo po informbirojevski krizi. Na posestvu, ki so ga zaplenili Hermanu Schönburg Waldenburgu, čeprav je že 20. oktobra 1943 umrl v svojem gradu Hermsdorf na Saškem, njegov dedič pa je bil Ulrikov sin, so nastalemu gozdarskemu podjetju zamenjali le glavne vodilne delavce, odstavili upravnika Leona Schauto, ki se je s svojo teto Luizo Rizetti preselil v Avstrijo,^^ gozdarji pa so ostali isti okoliški prebivalci, v kolikor se zaradi službenih let niso upokojili.^^ AS_778, GrA.XVIl Snežnik, 6. laijiga. Dve strani iz zvezka s popisom in indehisi v okviru vsakega posameznega fascilda, kakor sta SchoUmayerja popisala arhivsko gradivo graščine Snežnik. V Arhiv prevzeti fascikli so oblikovani brez vsakega logičnega reda, pač kakor in kaj je tiste- mu, ki je gradivo zvezoval in prevzemal, prvo prišlo v roke. Tako je lahko, za primer, v enem Predsedstva Ministrstvu za gozdarstvo LRS in Generalni direkciji za lesno industrijo, Ljubljana, 10. marca 1951. ^ Heinrich von SchoUmaycr-Lichtenberg, Snežnik in schönburski vladarji, str. 39. AS, Gradivo graščine Snežnik v urejanju, imenovano Gozdni urad Snežnik, šk. 1, št. 20, 31, 32, 33, 34 in drugi. Več glej Tomaž Kočar, Propad turjaške graščine, str. 143. AS, Gradivo graščine Snežnik v urejanju, imenovano Gozdni urad Snežnik, šk. 74, št. 2li7, mapa Podatki uslužbencev in upokojencev: po podatkih v personalnih mapah je precej zaposlenih na graščini v prvih letih po drugi svetovni vojni izpolnilo starostne pogoje za upo- kojitev. 11 12 KRONIKA 48 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: ARHIVSKO GRADIVO GRAŠČINE SNEŽNIK 3-13 ' 2000 fasciklu gradivo, ki je nastalo leta 1900, en ovoj gradiva, ki ga je oblikovala, popisala in zavila Mar- gareta Schollmayer Lichtenberg in nekaj spisov, ki se nanašajo na gospodarjenje leta 1947. Zaradi neustreznega skladiščenja je del gradiva tudi pre- cej poškodovan. Na več fasciklih je opaziti, da so ga razgrizli različni glodalci, ponekod je do gra- diva prišla voda, ali pa je razpadlo kovinsko črnilo, s katerim je bil napisan tekst, oz. sponka, s katero je bilo spetih skupaj več listov. Med zelo poško- dovanim gradivom je npr. tudi Obereignerjevo po- ročilo o razdejanju, ki so ga ob začetku prve gradnje gozdarske koče na Mašunu avgusta leta 1874 povzročili razburjeni in prizadeti kmetje iz Knežaka, ter mnogo drugega gradiva. Po izročitvi je bilo gradivo dolga leta spravljeno v tedanjem republiškem, današnjem državnem arhivu. Deležno je bilo več selitev znotraj hiše, fizične ločitve fonda pa sta bila verjetno kriva dva različna prevzema gradiva v arhiv. Oba dela sta bila po tem tudi različno obravnavana. Prvi, manjši del, ki danes obsega 13 škatel, je bil ob- delan in urejen po principih za ureditev graščin. Drugi del je še danes imenovan Gozdni urad Snežnik (verjetno slučajno, ker se je tako nekaj časa imenoval tudi upravni organ enega od snež- niških gozdnih revirjev) in je še neurejen. Na vsak način bo treba gradivo, ko bo pregledano in po- pisano, združiti ter se glede na SchoUmayerjev popis dogovoriti za način ureditve vnaprej. Pri tem se njegovi ureditvi arhivskega gradiva ne bo moč izogniti. Prav tako tudi ni znano, koliko je popisanega in urejenega gradiva iz razformiranega SchoUmayerjevega arhiva v trinajstih škatlah gra- diva graščine Snežnik. Kot vsi drugi graščinski arhivi, je za slovensko zgodovino pomemben tudi arhiv graščine Snežnik. Njegov pomen pa še dodatno pridobi na veljavi ob ugotovitvi, da razen tega nimamo nobenega vsaj toliko ohranjenega gozdarsko graščinskega arhiva kot je prav snežniški, čeravno je na slo- venskem ozemlju obstajalo več gozdarskih vele- posesti, ki so imele svojo upravo organizirano podobno kot Snežnik, npr. turjaško in najob- sežnejše kočevsko, last aueršperških knezov. Gra- divo je, glede na vse prej navedeno, pestro in raz noliko ter vsebinsko izredno bogato. Izhaja iz časovno zelo dolgega obdobja, čeravno ga je naj- več iz 19. in 20. stoletja. Zato tudi dejstvo, da fond ni popoln, ne zmanjšuje njegove vrednosti in pomena. VIRI IN LITERATURA AS_1199, Komisija za upravo narodne imovine (KUNI) AS_231, Ministrstvo za prosveto VLRS, Federalni zbirni center, šk. 89 AS, Gradivo graščine Snežnik v urejanju, imeno- vano Gozdni urad Snežnik AS, Stari snežniški arhiv, ki ga je uredil Scholl- mayer AS_778, Gr. A. XVII, Snežnik, 6. knjiga AS, akcesijska knjiga Arhiv urada pradsednika vlade RS, Snežnik Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljublja- na, Graščinski arhiv Snežnik (Schneeberg) Heinrich von Schollmayer - Lichtenberg, Snežnik in schönburski vladarji: zgodovina gospostva Snežnik na Kranjskem (prevedel Jože Sterle), Gozdno gospodarstvo Postojna, 1998 Vladimir Vilman, Aleksandra Serše, Prva slovenska gozdarska šola na Snežniku, Postojna 1989 Eva Holz - Henrik Costa, Ljubljanski kongres 1821, Nova revija, Ljubljana 1997 Stane Granda, Zadnji lastniki gradiča Koča vas in njihov družinski arhiv. Notranjski listi II, Cerk- nica 1981, str. 278-283 Alenka Kačičnik Gabrič, Henrik Schollmayer Lichtenberg, upravnik posestva Snežnik, str. 5-12 Janez Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem, Ljubljana, Družina 1996 A. Šivic, Iz zgodovine našega gozdarstva, Henrik Schollmayer - Lichtenberg, Gozdarski vestnik. Mesečni list za gozdarstvo, letnik XX, 1962, str. 244 A. Šivic, Iz zgodovine našega gozdarstva. Prispevki k zgodovini urejanja naših gozdov. Gozdarski vestnik. Mesečni list za gozdarstvo, letnik XXV, Ljubljana 1967, str. 117 Beležke iz preteklosti snežniških gozdov. Gozdar- ski vestnik. Iz zgodovine slovenskega gozdarstva, letnik XIII, 1955 Tomaž Kočar, Propad turjaške graščine. Gozdar- stvo turjaške graščine od prehoda v 20. stoletje do 2. svetovne vojne, Ljubljana 1999 Enciklopedija Slovenije, št. 12, geslo Snežnik, str. 97 Brošura Slivniški bataljon, Kovinoplastika Lož, 1973 12 48 1-2 KRONIKA lOOO ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: ARHIVSKO GRADIVO GRAŠČINE SNEŽNIK, 3-13 ZUSAMMENFASSUNG Das Archivgut der Herrschaft Schneeberg Das Archivgut der Herrschaft Schneeberg (Snežnik) wurde im Jahre 1952 vom Forstamt Gozdno gospodarstvo Postojna (Adelsberg) dem heutigen Arhiv Republike Slovenije (Archiv der Republik Slowenien) übergeben. Dies geschah in zwei Etappen, was die Aufteilung des Archivfonds in zwei Teile zur Folge hatte, die noch heute getrennt behandelt werden. Die übriggebliebenen Dokumente wurden im Jahre 1982 vom Zgo- dovinski Arhiv Ljubljana (Historisches Archiv Lju- bljana) übernommen. Außer diesen zwei Archiven, wo das ältere Archivgut von Schneeberg auf- bewahrt wird, verwahrt das Archiv des Mini- sterpräsidenten der Republik Slowenien das heute entstehende Registraturgut. Das Archivgut der Herrschaft Schneeberg ist mannigfaltig. Es bezieht sich auf Gutswirtschaft, Waldwirtschaft, Wirtschaftsmethoden, Arbeits- organisation, Sorge um das Wild, Jagd und Fischerei, Wildjagd, Details aus dem Leben von Einzelpersonen auf Gut und Schloß, Einzelheiten über das traurige Schicksal und die Versuche, die gesamte Herrschaft Schneeberg zu verkaufen, bis zu ihrer Erwerbung durch den reichen sächsischen Fürsten Otto Viktor von Schönburg-Waldenburg im Jahre 1853. Außer auf das Schloßleben bezieht sich das einschlägige Archivgut auch auf das Geschehen in der nahen und fernen Umgebung des Schlosses bzw. der Herrschaft. Dazu gehören auch Doku- mente über die Regulierung des größten Saug- loches des Cerknica-Sees (Zirknitzersee), Schrift- stücke über verschiedene Formen finanzieller und anderweitiger Hilfe der Gutsherrschaft für die Einwohner im Umkreis des Schlosses, über den Versuch, durch das Loz-Tal (Laasertal) einen ab- zweigenden Schienenstrang mit Anschluß an die Südbahn zu verlegen u.a.m. Ein großer Teil des Archivguts bezieht sich auf das Problem der Ab- grenzung gegen die Nachbarherrschaft Čabar (Tschubar) im Süden. Bis zur Begehung der betreffenden Grenzgebiete durch eine unab- hängige Staatskommission im Jahre 1913, die die Grenze festlegte, war diese nämlich umstritten ge- wesen. Von Interesse ist auch das Archivgut, das anläßlich der Servitutenablösung in den Schnee- berger Wäldern durch die Bauern aus den an die Herrschaft grenzenden Dörfern entstand. Für Erhaltung und Ordnung des älteren Ar- chivguts hat sich der Verwalter auf Schloß Schneeberg Heinrich Schollmayer-Lichtenberg verdient gemacht. Seinen Dienst auf der Herr- schaft versah er von 1884 bis 1919, zunächst als Förster in Mason, dann als Hauptverwalter und Forstdirektor der Herrschaft. Nach seiner Pensi- onierung lebte er im Schlößchen Koča vas (Hallerstein) mit seiner Tochter Margarethe, die ihm dabei half, das alte Schriftgut in einen logischen Zusammenhang zu bringen. Der Vater las jedes Schriftstück genau durch und datierte es, einige Schriftstücke versah er sogar mit seinen Anmerkungen, seine Tochter fügte sie zu Fas- zikeln zusammen, schlug sie in braunes Um- schlagpapier, verzeichnete sie in ein besonderes Heft und legte gesondert für jedes Faszikel ein Namensverzeichnis an. Das Archivgut, das zur Zeit von Schollmayers Diensttätigkeit auf Schloß Schneeberg enstand und die Finanzverwaltung betrifft, wurde nach Rubriken abgelegt, die bereits zur Zeit seines Vorgängers Josef von Obereigners, des Schwieger- vaters von Schollmayer, angelegt worden waren. Es wurde dann nach Jahrgängen zu Bänden ge- bunden oder geleimt. Das andere Archivgut wur- de ähnlich wie Serien abgelegt, es ist jedoch nicht verzeichnet und auch in Schollmayers Verzeichnis nicht erfaßt. Schollmayers Nachfolger Leon Scha- uta zeigte für das alte Archivgut kein Interesse. Während seiner Dienstzeit wurde das Schriftgut nach dem neuen Klassifikationsprinzip abgelegt. Infolge zahlreicher Umzüge ist es so verstreut, daß es wahrscheinlich nicht mehr möglich sein wird, seine Ordnung wieder herzustellen. Auf die Geschichte der Herrschaft Schneeberg bezieht sich in großem Maße auch das erhaltene Archivgut des Guts Koča vas. Die Archivbestände von Schneeberg und Koča vas vervollständigen sich inhaltlich und sind für die Erforschung der neueren Geschichte der Herrschaft Schneeberg von unschätzbarem Wert, stellen sie doch das einzige so weitgehend erhaltene Archivgut einer Herrschaft in Slowenien dar, die Forstwirtschaft betrieb. 13