14. številka.

\
Trst, v soboto 18 januvarija 1902
Tečaj XXV11
ta
t« y»trt leta ca ao meaec
.Edinost " z «t« »atrai is dnn. mtun	ta
rtnlkoi. of» 4. uri zvedet.
*iaro*»iaa :hh(i :
ca celo leto........S4 kroa
pol leta.........12 „
..••.»• S „ ....... 3 krnnt
a.o*c}do e plačevati naorej. Na ca-o rat prilnitiif a«n><Him* »• anravs ne :«ira.	__
P j tibakarnah v Trnu se prodajajo po-um 'ine *tevilke po H stotink (3 nvć.t; itf^m Trata pa po 8 »mtink (4 n^.l
Telefon Stv. H70.
Glasilo političnega društva „Edinost64
za Primorsko.
T edinosti je aoi!
OflMl
•• račonaio po Trmah v petitu. X* večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodb«
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredflIAti« Nefran kovani dopisi se ne apTejemajo B'tkopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije m uglaae spre* }ama mpravnUtto. Naročnino in oglasa j« plačevati loco Trst.
tre4ilit?u in tiskarna ae untiajata v a'icl Oarintia »iv. Vpravniltvo, in ■prejemanje luseratov v ulici Moliš
p'-CCOto 4tv. ti. nadeti.
aiajatelj in olgaTorni urednik F ran Oo d n i k
lastnik konaorcij Hata Edinost"
Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu
Poglavje o „solzarjifr.
ii.
S »<ll)a o na= Tržačanih, kombinirana po menenjih na obeh straneh, hi bila torej ne kiko ta, da smo »solzarjic, ki si ne upamo niti »zdihniti« ! Po tej sodbi bi bili mi torej — da stno ničevedci par excellence, to je bilo konstatirano še posebno in opetovano — tudi ljudje ne le brez svojega lastnega prepričanja, brez svojih nazorov, ampak tudi brez vsakoršnje energije, potrebne za izjavljanje in zastopanje svojega menenja, izlasti pa za borbo v viharju časov. Ali naj pustimo veljati to poniževalno sodbo o sebi ? ! Ne moremo in ne smemo. Kajti če bi veljala ta sodba, potem bi bilo rečeno tudi, da imajo tržaški Slovenci na svojem vodstvu ljudij, ki po svojih duševnih kvalitetah ne odgovarjajo zahtevam, ki jih do vodstva našega življa stav-Ijajo zistem in razmere, proti katerim se imamo boriti ! I Če bi veljala sodba, ki jo soglasno izrekajo o nas »katoliki« in »napred-njaki liberalci«, potem bi slovensko rodoljubje imelo le še eno samo zahtevo do naših mož , in ta bi bila : naj i z g i n ej o ! !
Zato treba, da enkrat odgovorimo na vedno ponavljajoče se »solzarje«, ki si ne upajo niti »zdihniti«. Ne da bi se ti možje oklepali teh mest, ki so sicer častna, ali združena z bremenom, ki ni ravno lahko. O ne! Ali dokler jim rojaki ne povedo, kdo je tu ne le pripravljen, ampak tudi bolje vsposob-!jen v to, da prevzame to breme, dotlej ua--itn možem rodoljubje ne veleva: izginite, ampak : vstrajajte !
Naši možje niso osebno občutljivi, ali dokler jim narekuje narodna dolžnost, da vztrajajo, zahteva od njih interes stvari name, da ne dopuščajo o sebi take Lagateli-zujoče. da, zasmehovalne sodbe. Kajti taka sodba, ako bi odgovarjala resnici, ne bi ubijala samo oseb, ampak stvar pred vsem svetom. in očitno povemo, da se kar čudimo, da naši nasprotniki Še niso izkoristili vsega tega, kar se je že pisalo z namenom, da se pokažejo v luči smešnosli voditelji tržaških Slovencev sploh in še posebe — v mestnem svetu — g. dr. Rvbar!
Oreh bi bil torej na interesu tržaškega Slovenstva, obdanega od tolikih nevarnosti in iz|)ostavlienega toli ljutim napadom od strani najneizprosnejega a najnasilnejega, najbrez-vestnejega. neskrupoloznejega sovražnika; greh bi bil tudi na interesu vseskupnega naroda, kateri poslednji ima vendar življenski interes, narodni, politični in gospodarski, na
tem, da se ta slovenski živelj na tržaškem ozemlju ohrani ; greh bi bil. pravimo, neod-pustna zamuda — četudi prav radi abstra-hiramo od osebnega momenta, od tistega spoštovanja, ki ga tudi najskromneji človek mora imeti do samega sebe — ako bi še nadalje molče puščali veljati tako poniževalno sodbo o naših |možeh ! Kakor rečeno torej : imperativ rodoljubja je to, ljubezni do narodne stvari, skrbi za bodočnost, sosebno pa preprepričanja na podlagi vsega tega, kar gledamo okolo sebe z lastnimi očmi, da je namreč ta stvar v akutni nevarnosti: v dolžnost nam je, da se enkrat postavimo po robu takemu zasmehovanju in žaljenju.
Povedati moramo enkrat zasmehovalcem v obraz, da »solze«, ki jih pretakamo mi, izvirajo iz motivov, radi katerih bi tudi oni morali pretakati z nami take »solze« ! Povedati jim moramo, da to, kar se njim zdi le jokav ton sentimentalnih ali pa vodenih duš, ni druzega nego označanje stvari, kakor so v resnici ! Povedati jim moramo, da bi se jednostavno zagrešili na resnici in na interesu naroda, ako bi o obstoječih razmerah govorili drugače, nego govorimo. Povedati jim moramo, da ni vsikdar najsrčneji ravno tisti, ki najbolj kriči in najkrčeviteje stiska pesti in najbolj — renomira. Povedati jim moramo, da tudi mi imamo kri v žilah in srce v prsih !
Dokazati jim moramo, kako krivično, odijozno in nelepo početje je to, ako se svojim večnim zasmehovanjem in zbadanjem slovenski javnosti sugerirajo menenja, kakor da imajo tržaški Slovenci na čelu : ali toliko nevednežev, ali pa toliko — bab !
Politični pregled.
V Trstu, 18. jan. 1902.
Iz tabora Vsenemcev. Konflikt med Sch«"inererjem in \Volfom je sedaj očiten in ga ne taji ni kdo. Pričela se je vesela vojna. Na salvo iz Trutnova je prišla salva iz Heba. V Trutnovu ima struja AVolfova svojo operacijsko podstavo, v Hebu pa Schunerer-jeva. Kakor se je večina volilcev v skupini trutnovski fanatično zavzela za WoIfa, isto tako odločno so Vsenemci v Hebu — kakor smo že sporočili — \Volfu postavili stolico pred vrata, izrekši, da ga ne vsprejmejo več v svojo sredo.
Predvčerajšnjim je bil shod v Hebu in Sckfinerer je dal razglasiti v ves svet, da bo govoril na tem shodu in da bo govoril —
PODLISTEK
Vladimir.
Hrvatski spi«:il Avgust Šenoa. prevel M. C-t-č.
II.
Dobranič je bil navajen vsikdar zmagovati : nikdo ni niti mislil na to, da bi se krtka gospa ali deklica mogla upirati Dobra-n i rev i sili, pa bila tudi grofica. Dobranica samega so tako omamile njegove zmage, da je bil tudi sam prepričan o nepremagljivosti svoji. Nekega dne je dobil povabilo v Hra-stovec k veleposestnici Kamenićevi, ki mu je bila po materi daljnja sorodnica. Gospa Kamenčka je jako rada vabila goste na svoje selske zabave — »soirče de Village«, govorila je sama — in Hrastovec je bil v resnici shajališče plemstva vse okolice. Povabilo njeno, naslovljeno na Dobranica, je bilo to |>ot nekaj obširneje, polno pavz, vpra šanj in vsklikov. Med ostalim je govorila : »l>a, a propos ! Ti si, mili sorodniče, velik prijatelj kakoršnih si bodi kurijozitet, po sebno, ako so ženskega spola. Ne pišem ti tega v greh. Taka pasija je povsem naravna.
K meni pride taka ženska kurijozitela, deklica v resnici nenavadna. Imenuje se Klara plemenita Klemenioeva, jedinica bogatega očeta. Ne varaj se, ne misli, da je to od moje strani samo vaba, da te privabim v Hrastovec. Nikakor ne. Klara je devojka, da jej ni para, rekla bi. nepremagljiva. Pred tremi leti je zapustila varaždinski samostan, a doslej je bila pri svoji teti v Baranji na Ogrskem. Da-si še mlada, je prava salonska dama, ima muh, kakor kakova velikašica ; na kratko : prava uganjka. O tebi pravijo, da si Herkules, — — — da vidimo ! Skušaj svojo moč ; jaz dvomim na tvoji zmagi, da-si bi ti jo želela od srca. Torej adieu, do veselega sestanka v Hrastovcu.«
Dobranič je v prvi hip vrgel tetino pismo na stran. Bil je nekako blaziran; k temu se mu je vrtela misel okolo neke mlade udove in vrhu tega je bil opazil na plesu dra-žestno devojko, toli dražestno, da je začel resno razmišljati o potrebi ženitve, katero mu je rodbina tako silno priporočala. Sedel je, sedel, razmišljal, jezil se! Udova in devojka sti bili v njegovem srcu ljut boj. Ali mej tem, ko sti se te dve sliki gibali v
proti "VVolfu. V Schonererju je znano, da je hud -cksekutor svojih sodb in sklepov. Kdor je dobil črno piko, ta naj ne računa tako lahko, na pardon. »Ce je nekdaj rekel \Volf — je menil vsemožni — da si raje roko od-seče, nego da bi se ločil od mene, pa pravimo, da mu tega ne treba več, ker v tem trenotku sam izvršujem ločitev od njega. Jaz se ne peham in ne silim, ker moja čast in moje življenje nista odvisna od posesti jed nega mandata (!!!)«
Na to izjavo Schiinererjevo izjavlja glasilo \\~olfovo, da je obžalovati isto ravno v tem trenotku, ko zaupanje volilcev pošilja Wolfa zopet v državni zbor. Sedaj je blizu nevarnost razkola v vse-nemškem taboru! »Ta skrb duši in potiska v ozadje vsa druga čutstva, pa če so še tako opravičena. V kolikor je odvisno od nas in poslanca \Volfa, se hočemo izogniti vsemu, kar bi moglo škodovati vsenemški stvari«.
Nam se zdi, da se v tem hipu VVolf kaže boljega taktika nego pa Schonerer. Wolf dela jako modro, da se, v nasprotju s Schimererjevo odločnostjo, kaže odjenljivega in spravljivega. To ne ostane brez utiša na vsenemške fanatike ; ravno to sklicevanje na interes vsenemštva utegne precej vetra, ki je gonil Schonererjevo barko, zaobrniti na Wol-fova jadra.
Po pravici je politični svet radoveden, kako se razvije razmerje \Volf-Sch6nerer ?!
Spravna akcija med Čehi in
Nemci. Listi javljajo, da je 16. t. m. prišlo na Dunaj več čeških prvakov, z dr.om Pa-cakom na čelu, ker so bili pozvani tjakaj od ministerskega predsednika. S tem so se faktično začeli razgovori za konference, ki se imajo obdržavati. Na tem razgovoru med g. Korberjem in češkimi prvaki da je šlo le za modus procedendi, za način postopanja na konferencah. Češki pjslanci da so prijave ministerskega predsednika vzeli ad referendum v izvrševalnem odboru državnozborskega češkega kluba, ki se morda že jutri, v nedeljo, snide v Pragi. »Neue Freie Presse« hoče vedeti, da za bližnjo bodočnost ni na-merjano nadaljevanje teh razgovorov s Čehi.
»Hrvatska opozicija«. Iz Hrvatske prihaja ugodna vest. Pod gorenjim imenom ste se na shodu strankinih zaupnikov dne 15. t. m. v Zagrebu obe glavni hrvataki opozici-jonalni stranki : »neodvisna narodna stranka« in »stranka prava« združili v popolno fuzijo, tako, da sedaj ne obstoji več ne stranka prava ne neodvisna narodna stranka, tem-
njegovi duši in odtiskali ena drugo, pojavila se je tretja — Klara. Naglo je skočil na noge, pograbil po tetkinem povabilu, prečital dva- trikrat zadnje vrste. Potem je sel, da napiše dve pisemci. V prvem je naznanil udovi, da jutri ne more priti na rendez-vous, v drugem pa je prosil lepo devojko, naj mu oprosti, da ne bo mogel na jutršnjem plesu plesati žnjo prve kadrilje, ker da mora radi važnih rodbinskih poslov za več dni v Hrastovec. »Tako«, je menil, zapečatši pismi, »za sedaj je borbi konec in naj prične — nova borba. Kaj ? Udova ne oponira, a devojka mi je bila naklonjena v prvi mah : te provincije, pridobljene tako lahko, niso za mojo vratolomno nrav. Pojmo v Hrastovec ! Da vidimo, je-li teta Kamenićka lagala!«
Dobranič, boječi se svoje razbrzdanosti, je odposlal obe pisemci ; in da bi ga morda ne dotekel odgovor udove, naročil je po slugi kar z mesta voz, in ko je čez kaki dve uri udova res potrkala na njegova zaprta vrata, da mu stavi ultimatum, zahte-vaje rok za poroko, letel je mladi Dobranič daleč za Maksimirom prati imetju svoje tete. Gospa Kamenićka se je čudila nemalo, da se
v e č j e d n a j e d i n a stranka, ki se bo do prvega izrednega zbora, katerega še to leto skliče predsedništvo saborskega opozici-jonalnega kluba, imenovala »Hrvatska opozicija«. Na shodu so vsprejeli jednoglasno sledeče sklepe :
1.	Stranka prava in neodvisna stranka se zjedinjati z današnjim dnevom v jedno, jedinstveno stranko, za sedaj pod imenom »Hrvatska opozicija«.
Izredna skupščina, katero predsedništvo saborskega kluba skliče še tekom tega leta, reši definitivno vprašanje v imenu stranke, sporazumno z odposlanci hrvatskih strank v Dalmaciji in Istri.
2.	Stranka stoji na osnovi programa, katerega ste 1. 1894. sklenili nnodvisna narodna stranka in stranka prava, to je: ostaja zvesta ideji takega političnega zjedinjenja hrvatskih zemelj v krilu habsburške monarhije, ki tem ozemljem zagotovi državno samostalnost, ter ostaje zvesta tudi težnji, da sebratje Slovenci priklopijo z j e -d i njeni Hrvatski.
3.	Stranka bo imela pred očmi, da po-licajski zistem avtonomne vlade v Banovini onemogočnje vsako vspešno delo za dosego zgorajomenjenega cilja ter se bo proti temu zistemu, upotrebljaje ustavna sredstva, bojevala najodločneje.
4.	Shod odobruje parlamentarno akcijo, kakor jo je hrvatska saborska opozicija na vela v svoji adresni osnovi početkom sedanje pe-rijode hrvatskega sabora v Zagrebu, ter pričakuje, izrekaje popolno zaupanje saborskim poslancem hrvatske opozicije, od istih, da bodo v saboru vodili najodločnejšo borbo, da se izvede reforma obstoječega političnega volilnega reda v pravcu Či:n širše in neposredne udeležbe naroda na volitvah narodnih zastopnikov i ustvarjenja garancij za svobodo volitve, posebno proti samovlastni ingerenciji oblastnih organov, za tem, da se vsprejmejo zakoni o svobodi tiska, o osebni varnosti, o varnosti domačega praga, pisemske tajnosti, o društvih, o ureditvi in zaščiti kmetijskih posestev.
h.) Skupščina jemlje na znanje pravila saborskega kluba hrvatske opozicije in zaključuje, da se ima organizacija stranke v smislu istih pravil nemudoma izvesti.
(i.) Izvršujoči organ saborskega kluba hrvatske opozicije naj te zaključke na način, ki se mu dozdeva najprimernejši, priobči hrvatskim strankam v Dalmaciji in Istri z izjavo tople želje skupščine, da se med političnimi strankami v teh zemljah doseže spora-
-
je Dobranič tako hitro odzval njenemu povabilu, ker je za tri dni prerano prišel : no, »Herkules«, ne da bi niti čakal na odzdrav tete, jej je poljubil roko ter rekel, smehljaje se:
»Evo me, draga tetka! Ne vrzite me ven, ker sem prezgodaj prišel. Svojim pismom ste dosegli, kar ste hoteli, a jaz namerjam doseči, kar vi smatrate za nedosegljivo, to je : tisto žensko kurijoziteto po imenu Klara. Da vidimo! Nikdar nisem bil tako bojevit, kakor sem sedaj. Ne vem, ali je vredno, da sem se toli ljuto oborožil. Vi ine morda vprašujete, zakaj *sem prišel pred določenim Časom in v nepriliko ? Evo, zato! Vam je znano brez dvoma, da v Zagrebu imam vsakovrstnih galantnih koneksij, ki bi me bile mogle odvrniti od ekspedicije v Vaš čarobni Hrastovec. Jaz ne bi imel sreče poljubiti svoji mili tetki roko, niti poskusiti svoje junaštvo proti čudežni Vaši Klari. Pomislite, kako nesrečen bi bil ! Zato sem se ves otre-sel zagrebškega prahu in vseh mestnih koneksij, in evo me tu k Vam, kjer ne preži na-me ni kaka Circa, ni Ariadna, ni Medea. Priporočam se Vaši zaščiti.« [(Pride še.)
/.umno po-topanje v vseh vprašanjih, ki se dotikajo »jih političnega zjedinjenja v krilu monarhi ;e, ter naposled v vprašanju defiai-tivnega rn^na stranke hrvatske opozicije.
V eksekutivni odbot stranke so bili izvoljeni : Šutej Matija, dr. Dežman Milivoj, dr. Mazzura Širne, dr. Kadir Ante, Lampe Franjo, dr. Neumann Dragutin, Folnegović Fran, dr. Honmtaric Vjekoslav, Ladislav Seitz, Planih' Gjuro.
Ta čin, združenje obeh prvih hrvatskih narodnih strank v skupno stranko, je za Hrvatsko zgodovinske važnosti. S tem je zaključen med ol>eraa strankama prepir, ki ee je slednu čas vsled sklenjenega kompromisa sicer nekol.ko polegel, ki je pa pred leti silno besnel -n reci proč i te tno uničeval vnako delo v prid narodu in deželi. Sile, ki so se po-pred izrabljale v medsebojnem boju, bodo sed <j i-ložno in vspešno delovale v proopeh in kori-t hrvatskega naroda. Mi se iz vsega srca ve.-^l mo temu koraku in želimo, da bi bratskemu narodu done&el obilo sadu. (Pravi čudež pa bi bil, ako bi na Slovenskem tudi tega hrvatskega izgleda ne uraeli tako, kakor da s<- moramo nadalje — daviti med seboj !)
Poljaki V Nemčiji. Pred kakimi 15 leti si je poljska učeča se mladina, brez razlike »državne pripadnost:«, ustanovila zvezo poljskih akadeiničnih društev iz Švice, Nemčije, Belgije in Francije. 1'pravni svet tega »Zjeduoczenie tovarzvstv mladziezv polskiej za granice (m izven mej etnografske Poljske) je imel svoj sedež v Švicarski, Belgiji in Parizu. Delovanje tega tajnega društva je bilo povsem javno : izdavanje del nacijonalno-ekonomskega, socijalnega, zgodovinskega obsega, ki »o se v IJerolinu javno prodajala »Unter den Linden«. vsakoletna zborovanja s tiskanim letnim poročilom, k: so se prodajala itd. To je res, p red stoj niš t vo se je izogibalo gostoljubne Nemčije in neki policijski špijou je trdil pred sodiščem, da se v Nemčiji ni nič vedelo o obstanku te zvez« vse do najnovejega časa, da si je predst »jništvo berolir.s-.ega redarstva izjavilo, da dobro pozna to zvezo od leta 1897. sem — in od todi je b I i o pruskim sodiščem popolnoma jasno, da je poljska mladina obzirom na Nemčijo pripadala tej zvezi. Začela se je preiskava, vršile so ^e hišne preiskave in bilo je zasli-šavan a vse vprek. Vendar je moralo sodišče prvo sejo odložiti radi pomanjkanja dok a z o v, dokler ni v novembru min. 1. prišlo do prepričanja, da so obtoženci zakrivili zločin tajne zveze ter jih je obsodilo v ječo od enega do 4 mesecev. Proti tej obsodbi je bila uložena pritožba na državno sodišče. — Najnoveji dogodek, obsodba v Giliezdnu radi dogodkov v Vrešenu, je itak znan splošno ! Naj omenimo torej proganjanja, ki jih irpe poljske novine. Nekatere teh no-vin so plačale v zadnjih treh letih najmanje štiri dese t tisoč mark globe, a njihovi odgovorni uredniki so bili obsojeni na petnajst I e t j e č e. A zakaj vse to ? Kritikovali da so kolonizacijsko komisijo, državno uredbo, in s tem tla ro tudi državo izpostavili zasmehu ; oni da so del prebivalstva (Poljake) hujskali proti drugim (Nemcem) —Nemci da, seveda, tega ne delajo nikoli —, žalili da po učitelje, uradnike itd.
Z eno besedo: ako se Poljaki pritožujejo na sodišče, in je tudi paragrafov, na katere se morejo sklicevati, pa te paragrafe z mojstersko »pretuostjo uporabljajo proti njim. Sosebno, kar se tiče šolskih odoošajev in uradu štva so sod šča tako občutljiva, da more vsaka nepovoljna kritika o uradniku ali učitelju ^praviti uredni) a na zatožno klop, a zaključek je navadno ta, da le »velikopolj-ska agitacija« more diktirati uredniku v pero take »neresnice« in taka »sumničenja«. Pa ne mečejo samo urednikov v zapore, kjer posto pa j o žnjimi na najnedostojneji način , ampak zasledujejo tudi pisca dotične vesti, vrše se preiskave v uredništvu, zaališavajo črkostavci. A čim je stavec odgovoril, tla pozna pinca. a da ga ne lzla. plačati mora to »drznost« s šestmi tedni zapora. Izlasti vse, kar se tiče odnošajev Poljakov v Nemčiji do bratov njihovih v drugih deželah, ali skupne akcije vsega naroda, smatrano je seveda za veleizdajo. Poljaki v Nemčiji imajo v Rappersuilu na curigškem jezeru v Švici že trideset let muzej poljskih umetnin (kjer se hrani tudi srce Ko-jciuszka) in s tem muzejem je združen takoimenovani »skarb na-rodovvv« (narodni fond), ki danes iznaša okolo četrt milijona frankov. Ni to Bog ve koliko. Ali strah ima velike oči; in ni čuda, da se vsa Nemčija trese pred to četrtjo milijona
frankov, ker vidi v njem poljski vojni fond. V resnici se obresti uporabljajo danes za znanstvene štipendije; po statutih se ima res ta fond uporabljati za akcijo vsega naroda, a ta akcija ne treba da je vojna. In vendar vse, kar je v dotiki s tem fondom, more spraviti Poljaka na zatožno klop radi veleizdaje in državno sodišče v Lipskem je nedavno temu enega takega »zločinca« obsodilo na poldrugo leto. Tako je življenje Poljakov pod prusko ustavo, in pravo zasmehovanje je, ako jim govore, da so nemški državljani {►oljskega jezika (nezmUel, kakor da bi kdo govoril o Madjaru slovaškega jezika), ki imajo vsa državljanska jezika !
Tržaške vesti«
Pogreb pokoj/tega e. kr. finančnega višega svetnika F. Jeltišiea v Kastvu je bil — kakor nam poročajo od tam — naravnost impozanten po ogromni udeležbi. Naroda se je zbralo ob tej žalostni priliki nad oOOO. Med žalovalci je biU mnogo svečenikov ter g. drž. poslanec Vekoslav Spinčič. Kondukt je vodil kanonik Simšič ob bogati azistenciji. Narod na Kastavščini je najlepše proslavil spomin svojega odličnega rojaka.
Onim pri »Slovencu« in »Primorskem listu ter onim pri »Učiteljskem Tovarišu-. Skrajnosti se dotikajo — oni, ki so si najdalje, so kar hitro skupaj, da jim moremo hkratu govoriti vsem skupaj.
Te dni je prinesel židovski-irredentar-ski »Piccolo« strupen dopis iz L a ni šča (Pri »Učit. Tovarišu« menda vedo marsikaj iz Lanišča), naperjen proti župniku Vrbki. Dopisnik toži in kleveče na račun tega poslednjega, da se kar kadi. Nikomur ni težko uganiti, iz katere tvornice je prišel ta dopis, poln strasti, maščevalnosti in mržnje.
Ozirom na ta dopis izvaja »Naša Sloga« :
»Ali laži-dopisnik ve jako dobro, kakov veter piše danes na škofijskem ordinarijatu v Trstu, pa odkrito poživlja preč. Petronija, da pozove k pameti rečenega duhovnika. Poznavajoči prečastitega škofijskega vikarja iz njegovega najnovejega delovanja italijanstvu v prilog in hrvjtetvu v tej škofiji na škodo, prepričani smo, da se gotovo odzove pozivu laniške propalice in da na temelju židovske klevete pozove g. Vrbko na odgovornost. Tako se je tudi nedavno dogodilo z nekaterimi našimi svečeniki političnega okraja paziuskega, k i s o b i 1 i na podlagi židovskega klevetnika brzojavno pozvani na odgovornost. Zaradi tega opozarjamo veleč. gosp. Vrbko, da »e pripravi na obrambo proti klevetniku in njegovim zaščitnikom«.
Ali nismo rekli, da se skrajnosti dotikajo?! Kaj hočete več, nego Če liberalec, ki baje trpi grozno mučeništvo pred klerikalci, more pošiljati svoje diktate — klerikalcem na škofijskem ordinarijatu ? !
»Naša Sloga« omenja tudi »naj no ve je delovanje kapitularnega vikarja«. Iv temu pridodajem «, kakor interesanten prispevek, dejstvo, da se je od smrti vladike Sterka v škofiji izvršilo menda več sprememb, nego pa za ves čas vladi kovanja blagega Andreja Marije. Nova metla j»ometa, da je veselje, ali dobro je, tla naleta tu pa tam na — trdo kost! !
Ponesrečilo jim je! V našem mestu sa mudi te dni neki visok gost, za katerega se pa mi, se svojega slovenskega stališča, nikakor ne moremo prav segreti in smo odločili, da ne bomo pisali o njem. Ker pa si je vspričo tega obiska tudi naš ljubljenec-ma-magislrat izprosil besedo, se moremo slednjič vendar tudi mi nekoliko, če tudi indirektno, baviti s tem visokim gostom.
Vodstvo gledališča »Verdi« in mestni magistrat sta sinoči priredila v rečenem gledališču gala-predstavo (kar pa ni v navadi niti tedaj, kadar se mude v Trstu členi naše cesarske hiše) reČenemu gostu na čast. A ta gala-predstava je bila tako žalostna, da bolj ni mogla biti. Občinstvo je briljiralo se svojo odsotnostjo. V parteru je bilo par gospodov, a še ti so bili oblečeni v zimske suknje; lože pa so bile skoraj vse prazne. Vrhu vsega se je še opera »Eohengrin« predstavljala tako mizerno, tla je moralo poslušalce kar po trebuhu ščipati. No, visoki gost je moral delati čuden obraz, vidč, da so ga vabili na tako »gala<-predstavo !! Mi pa smo tlobili tolažljivo znamenje, da občinstvo vendar ni več tako slepo na uslugo slavni — camorri !
Se nekaj o famozne m dr. Lavrin sicllU- Gospod Josip Oblak, oče onega nesrečnega otroka, katerega ta škedenjski zdravnik ni hotel pregledati, dasi je bil otrok na smrt bolan in je kmalu potem tudi res umrl, poroča nam še neke podrobnosti, katerih ni bilo v našem poročilu in za katerih resničnost je pripravljen Oblak, če treba stokrat priseči.
Naslednjega dne, po otrokovi smrti, je prišel dr. Lavrinsich k g. Oblaku ter ga hotel podkupiti z denarjem in drugimi obljubami, da bi molčal o stvari ; ponujal mu je tudi, da mu poplača vse pogrebne stroške ter ga je hotel celo — poljubiti, da bi bolje podprl svoje prošnje. G. Oblak je s trudom odbil vse te podle ponudbe ter je bil trd proti vsem zdravnikovim prošnjam, kakor je
maščuje nad materjo istega, ker mu ni hotela dajati več denarja: ali še veliko bolj se studi način »Piccolovegat poročanja. »Piccolo« si je, da pokaže zločinca v luči junaka, žrtve ljubezni, izmislil neštevilno laži in anekdot, s katerimi pita svoje lahkoverne čitatelje, a iz lastne skušnje moramo, žali bog, konstatirati, da smo tudi med našim slovenskim ljudstvom zapazili nekatere, ki niso ravno gluhi za ostudne »Piecolove« laži. Žalostno! Da tudi ti lahkoverneži odpro oči, navesti hočemo danes še nekoliko podrobnosti.
Gospa Sinigaglia, pri kateri je bil Matucci na stanovanju in kjer je pokojna Ofe-lija Komar prenočila jedno noč, je sama vso noč pazila na neizkušeno deklico in je priča, da se je zločinec ni dotakuil. Dalje je naj-
bil zdravnik trti in neizprosen, ko ga je;grša laž, tla je Ofelija pisala Matucciju, naj
Oblakova soproga zastonj prosila, naj pomaga umirajočemu otroku. Oblak je dejal zdrav-
se povrne iz Benetk v Trst, ter da mu je potem nosila hraue na stanovanje, kar je
niku, naj mu povrne otroka, ako hoče, da bo	I vsaki razsodni človek tudi hitro pogodil, ker
molčal o stvari, za pogrebne stroške pa da,	pri nas ni navade, da bi 1 T-letne gospodičine
hvala Bogu, mu ni treba še prositi milo-	nosile po mestu kosila in večerje. Pač pa je ščine! In tudi če bi moral prositi bi bil dr.' reHy kakor smo poročali ž*i včeraj, da je
Lavrinsich zadnji, do katerega bi se obrnil	Matucci, ker ni imel nikake službe, hodil
in bi raje pustil otmka nepokopanega nego	Več tednov na hrano k gospej Komar, katera
da bi od zdravnika vsprejel samo jedno	mu je slednjič darovala še 11? goldinarjev, da
stotinko za pogreb.	' se odpelje v Benetke in si tam poišče službe.
Kako je v Skednju vse ogorčeno proti	Matucci pa tega ni storil, temveč je one de-
zdravniku, priča tudi dejstvo, da je celo slu-	i narje zapravil ter je začel po mestu proda-
žabnik iste kamore, škedenjski okr. načelnik	jati kravate. Podli zločinec Matucci hotel je
Vincenc Sancin, ki je bil začetkom najtesnejši	pošteno in nepokvarjeno Ofelijo pripraviti do
prijatelj dr.a Lavrinsicha, svetoval Oblaku naj	tega. da bi vstopila kakor pevka v Palom-
vso stvar naznani kompetentni oblasti. \ se ške-	bijevo operetno družbo in se žnjim klatila po
dejsko prebivalstvo, neizvzemši tamkaj nase-	svetu, a ker se mu to ni posrečilo, hotel je
Ijene poštene Luhe, komaj pričakuje dneva,	brezposelno živeti na stroške Ofelijene raa-
ko izgine iz Skednja ta nečloveški zdravnik	tere; a ker tudi to ni šlo dolgo, maščeval se
tjakaj v Kalabrijo, kjer bi bil zanj mnogo	je a tem> (Ja je, kakor pričajo dejstva, hote
primernejši prostor. G. Lavrinsich je pač	jn premišljeno umoril nesrečno, ne-
zagrešil svoj poklic!	dolžno deklico.
Služba zdravnika, za katero mora imeti	To podlo zločinsko dušo hoče torej ži-
človek pjleg velike vestnosti in učenosti	dovski ostudnež proslavljati kakor junaka !
tudi obilo mero človekoljubja, — ta ni zanj.	A da doseže to, treba je dvojega ; prvič ži-
Ne moremo si pa kaj, da ne bi Škedenjee	dovske brezobraznosti, katere je dobivati v
zopet opozorili, da se imajo na takem zdrav-	uredništvu »Piccola« kar cele skladovnice;
niku v prvi vrsti zahvaliti svojemu »uzor-	in drugič prave, pristne tržaške lahkoverno-
nemu« načelniku Sancinu in še »uzornejšemu«	sti, katere tudi ravno ne pri nanjkuje. Rado-
Banelliju, ki tako vestno vrši svoj mandat,	vedni smo res, kedaj se bo tržaško laško
da se je tekom vse proračunske razprave	ljudstvo streznilo toliko, tla prične spoznavati
samo enkrat prikazal v mestnem svetu	in primerno ceniti »Piccolove« nesramne laži.
in še takrat je za svoje volile e hrabro —	* * *
molčal kakor riba. Vsi ostali okoličanski	pogreb nesrečne Ofelije je bil danes, ob
poslanci so se neumorno potegovali za svoje	3 lirf popolu(lne iz u|ice Arcata v cerkev sv.
volilce, o čemer se vsakdo lahko prepriča	Jngta ? oziroraa v mrtvašnico. — Ome-
ne-le iz poročil v našem v listu, temveč tudi	n{tj Qam da m q|) uhodu hiše? kjer je
iz poročil v laškem »Piccolu« ! Le gospod	|eia,o truplo umorjene Oklice, stali redarji,
Banelli, od katerega so nekateri Skedenjci	kj gQ dovoljeva|,- V6t0{, samo sorodnikom in
pričakovali čudežev ni našel bese,le za korist	prijateijicam pokojnice. Dasi so redarji do-
avojih okoličanski h volilcev. Zastonj bi iskali	voljevali vho(1 tu,jj poročevalcem listov, pre-
v poročilih ime tega »konšilirja«, ki je pred	povedali ao baje poročevalcem židovskega
volitvami volilcem obljuboval hribe in doline.	,plccoja<> kar tlldi prjmerno karakteriziralo
Toliko je obljubil in prav nič storil! Razun	- o({{q trobilo
morda, da je poslal v Skedenj takega zdrav-	_T „ v. ... .... .
, J .. . . .....	I >esreca ne počiva nikdar. Pišejo nam:
nika, ki pušča ljudi umirati, ne da bi jih,...	• . ( n i
' 1 J »-..i • *	Včeraj je slo po ulici stare mitnice sest Dal-
kakor se je že ponovno dogodilo, hotel niti	.... , - . . ..
J. ... , ' . .	matmcev, ki danes odpotujejo v Ameriko.—
pregledati in bodi tudi na koprneče prošnje.
Nasproti njim je vozil izvošček štev. 21., ki
Geslo nekaterih Škedenjcev ob zadnjih vo- ;. .	.	„	,
.....	n , je, vide, da ee Dalmatinci ne mislijo umak-
litvah je bilo: poskusimo jedenkrat z rfanel-	„ . .....,-	i
, .....	•, x- i * n,11> začel vpiti ze kak:ii •> metrov pred
liiem, tla vidimo, kaj on napravi ! jso, sedal .......	^ ..	, ...
J	.	li.	njimi. Petero njih so se tudi res umaknili,
menda vidijo, danicnedela;	' ,	. .	..i .	i
J	sesti pa ee je tako zagledal nekam, da ni
Na adreso gosp. dež. sodišča svetnika -ul vpifeja in istotako ni opazil, tla se je ostala Petronija. V zadnjem »Narodnem listu« z j družba umaknila t
Voloskega čitamo:	j Kočijaž, vide, daje mož v nevarnosti,je
» V predzadnji »teti« (»Prava Xaša ua vgo mQČ potegniJ konja nazaj. Ko pa je konj
Sloga«) piše Krstit? tele besede: Stvar pride j vendar zadel z glavo v »zagledanega« moža, se v kratkem preti c. k. tribunal v Trstu, kjer bo Krstić gotovo rešen od obtožbe. On je sicer lepih »pasal« v Trstu, no, vendar ni lepo od njega, tla se že v naprej tako hvali, da bo v Trstu gotovo rešen od obtožbe. In če je dobil kakov migljaj od kje, moral bi to t.bdržati za-se. Prosimo dično »Našo Slogo« in »Edinost«, ki sti bliže Petronija, nego mi, da mu povesti malo, kako se Krsti«? hvali, da bo gotovo v Trstu rešen obtožbe«.
Evo: »Narodnemu listu« je vstreženo ! Se jedenkrat: »Piccolova« nesramnost. Da ne bodo naši čitatelji morda dvomili o tem, tla li naše ali pa »Piccolovo« poročilo o umorstvu devojke Komar po laškem podaniku Matucciju odgovarja resnici, povdarjati moramo, da o tem soglašajo z nami, razun »Piccola«, vsi ostali laški listi iu večina njih tudi obsoja (nekateri še mnogo hujše od nas), potilo pisavo židovskega lista »Piccolo«, ki bi hotel nizkega zločinca proslavljati kakor junaka v drami, nedolžno, ubogo žrtev pa postavljati na sramotilen oder. Xe samo nam, temveč lahko rečemo, vsemu mestu se gotovo do skrajnosti studi zločinec, ki je umoril nedolžno dekle, da se
je ta tako prestrašil, tla se je obrnil z vso naglico in je o tej pri liki, na nesrečo, zadel s čelom ravno v oje ter se ranil precej. — Nekoliko od udarca, še več pa od strahu je ranjenec pal na tla. Sreča zanj, da je izvošček že ustavil, drugače bi bil ranjenec prišel pod konja.
Po našem menenju nezadevlie izvoščeka nikaka krivda, osobito ako pomislimo, tla je omenjena ulica vedno polna raznih vozov in ljudi.	Poročevalec.
Na »Trgovskega izobraževalnega društva« občni zbor sešlo se je dne 12. t. m. lepo število udov v prostorih »Slovanske Čitalnice«. Kmalu po 4. uri pop. je predsednik g. P 1 e s n i č a r otvoril zborovanje e. nagovorom, v katerem je pozdravil navzoče ter jih bodril na živahno agitacijo za društvo.
Prečital se je potem zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil odobren.
Na to je poročal tajnik g. Pe r u še k o odborovem ozir. društvenem delovanju. Odbor je reševal društvene stvari v 13 sejah; vpisal je društvo ustanovnikom »Narodnega doma« ter skrbel za pouk in zabavo udov.
Da se udje stanovsko izobrazijo oziroma izobrazbo popolnijo, ustanovil je odbor ve-
eerne šolske tečaje, v katerih so brezplačno damo 2 K, za jedno damo samo 1 K. Lože
poučevali v trgovskih vedah : gg. Ajdišek, Kukar, Perušek, prof. Merhar in 1'lčakar. Občni zbor je izrekel istim zahvalo na njihovi požrtvovalnosti. Ker pa so bili ti tečaji le slabo obiskani, je povdarjalo več govornikov važnost pouka za v seega uda oziroma tovariša : kajti dandanes bo zamogel le isti trgovec vspešno tekmovati z drugimi, ki sije pridobil kolikor le možno obširnega trgovskega znanja.
V zabavo udov je odbor osnoval plesne vaje, ki so bile dobro obiskane. Društvo se je udeležilo razvitja zastave »Kola«, Sokolovega izleta v Devin ter priredilo dne 27. oktobra m. 1. svojo veselico s petjem, godbo in plesom in meseca decembra m. 1. . Miklavžev večer«.
Poročevalec je obžaloval, da se število udov kljubu vsem naporom ni izdatno pomnožilo. Izstopilo je med letom 2-t, a pristopilo
v pritličju 10 K, I. reda 8 K, II. reda 6 K, III. reda 4 K.
Za »Božičnico- je daroval g. deželni poslanec Dollenz (i K. Za prodan sedež gospa Ema Bartelj 1 K.
Trgovski pomočniki v Trstu vabijo na veliki ples v blag namen, ki se bo vršil v nedeljo dne 2. februvarja 1902, v sijajno odičenem in električno razsvetljenem gledališču »Armonia«. — Pr;četek ob 10. uri zvečer. — Sviral bo popolni orkester peš-polka štev. 97. Plesal se bo tudi narodni ples »<eska beseda«. — Vstopnina za gospode z dvema damama 2 kroni. Prosi se priti v plesni toileti.
NB. Lože so na razpolago slavnemu občinstvu pri Franju Vertovec, tvrdka A. Mulev, piazza Ponterosso 4, po sledečih cenah: v pritličju 8 K, I. vrste 6 K, II.vrste 4 K, III. vre te 2 K. — Dopisovati naj se izvoli na naslov Franjo Vertovec, piazza Ponte-
je le 24 rednih udov.
V proslavo spomina dobrotnika društva, rosso št.	4, tvrdka A. Mulev.
pok. Frana K a 1 i s t r a, je zbor zakTcal j	—.
trikratni >SUv... Istotak« je izrekel ob*oi y	^^ p^^^
* Smrt Hrvata 4 H ač i reve dobe. Xa Mali Loki pri Trebnjem je umrl — kakor posnemamo po »Slovencu« — znani major v pokoju, g. Marko T e r b u h o v i č pl. Sc.ilachtschvrert. Pokojnik je bil Slovan z dušo in telom, pravi koren*ti Hrvat iz Je-la čiče ve dobe. Proslavil se je 1. 1848, 1849 in 1859 z mnogimi junaškimi čini proti Ma-žarom in Italijanom. Pokoj njegovi duši, slava njegovemu spominu, slava avstrijskemu junaku!
zbor gospodu Korneliju Goru p u zahvalo za njegov dar.
Vesti iz Štajerske.
—	Občinske volitve v Ormožu se
bodo vršile dne 23. in 24. t. m. Iz opazke v »Domovini«, da bo borba huda, ker Slovenci ne marajo dalje gledati in prenašati tuje pete«, sklepamo, da so se rodoljubi v Ormožu vendar odločili za pravo.
—	Panger man i v Celju. V Celju imajo pevske društvo pod imenom »Liederkranz«. Društvo je seveda pangermansko do skraj-
! nosti. Sedaj pa čujmo imena pangermanov, ki vodijo to društvo ! / Načelnik mu je —
X Dekanat Kastavski bo imel odslej
tako lepo o poštenosti be.^edariti. Tako se. je Čitatelje f.irbaio in delalo umetni renome listu, katerega sta fabricirala dva človeka.«
No, g. Linharta je oseba, ki tiči za njim, malo krivo informirali. Gospico L t v o n. pr. poznajo narodni krogi tržaški zelo dobro od lica do lica, in zagotavljam g. Linharta, da jaz na svojo veliko žalost nisem identičen z ljubeznjivo in velenadarjeno gospodično.
Sploh pa menda nikjer ni prepovedano pisati pod psevdonimi. Saj se jih poslužujejo tudi izvestni nemško-slovenski socijalni demokrati, kedar pišejo v nemške anarhistične liste.
Pa tudi to lahko povem gu. Linhartu, da se ne sramujem prav nobene stvari, ki sera jo pisal dosedaj v »Slovenko« pod tem ali onim psevdonimom.
No, razun urednice, gospice Kveder in moje malenkosti, sem naštel med sotrudniki »Slovenke« lanskega leta še triintrideset sotrudnikov. G. Linhart se lahko u veri iz vsebine V. letnika, da govorim resnico.
G. Linhart mi očita, da sem s paevdo-
Tajnik je zaključil svoje obširno poročilo svoj sedež v Voloskem in je imenovan de-z zahvalo listu »Elinost« za brezplačno ob- kanom ruonsignor Z a m 1 i č. Istodobno je javljanje društvenih stvari.	imenovan konzistorijalnim svetnikom. Cesti-
(Z vrše tek pride.)	tamo vrednarau svečeniku.
Iz pred naših sodišč. Včeraj zjutraj	X Iz Podsrrada v Istri, 17. jan. 1902.
sti si vršili pred tukajšnjim deželnim sodi- Predavanje o živinoreji imeli smo včeraj pr-ščrm razpravi proti 26 letni Eleni TominČiČ vikrat in sicer — kar je vse hvale vredno iz Kastva in proti 22-letnemu Juriju Maru«:— ob veliki udeležbi kmetovalcev naše ob-sichu iz Trsta.	čine. Čuli smo jako lepih naukov. Bog daj,
Prva je bila obtožena radi zanemarjanja d* 1)1 «' obrodili mnogo sadu! Saj zanima-pažnje nad otrokom : bila je obsojena na 7 nja strani kmetovalcev je bilo nepričako-dni strogega zapora, poostrenega z enim po- 1 vano dosti. Seveda, nekaterniki stočejo : deltom.	narja, denarja dajte, pa bo vse dobro ! Ven-Jttrij Maruši eh iz Trsta je sedel na Za-Sdar moramo zavrniti dotične, da to ni tako! tožni klopi in je moral odgovarjati radi zlo- imovitejšimi kmetovalci vidimo premno-čina telesnega {»oškodovanja. Na podlagi iz- gokrat, da živinoreja in v oboe gospodar-povedeb prič, je bil obsojen na 3 mesečno 8tvo ni uzorno (pri nas se lahko do-težko ječo, poostreno z enim postom in pride jcela prepričamo o temi, zato treba torej (se-kaznjenec enkrat na mese<-, v posebno !veda Pol<?£ 'ieoarja, brez katerega se danes celico i ne UQore opraviti) tudi dobre volje. Kdor Drobne vesti. Posledice alkohola. ima te> združene s pridnostjo in vstrajnostjo, Dva redarja z inšpektorata v ulici Tigor sta Posesa mnogo. Zatorej kmetje : pridobite si potrulirala po ulici sv. Lucije in našla sta najprej te lastnosti, — blagostanje vam že
j Korošec, odborniki pa : Kregov, Kulih (Ceh), Jerebičnik, Mastnak : fahnenjunker pa je — ; nimi »farbale občinstvo ter delal na umeten Bogomir Grad ! D.imovina vsklika : »Pa naj način »Slovenki« renome, ki ga ne zasluži, bi se ne stresalo iz teh germanskih grl : Vprašam Vas, g. Linhart: Ali se Vi i z-
Fest »lajate za socijalnega demokrata? Tega ne boste menda tajili, saj hočete na shodih itd. igrati celo neko vodilno j ulogo.
Vprašam Vas nadalje, ali \T a m je znana velikanka načelna razlika med socijalno demokra-i n
i »Mein Vaterland, kannst ruhig sein. steht die \Vacht an der — Voglajn !«
i _
Brzojavna poročila.
Katastrofa v Mostu.
MOST 18. (B.) V »Jupitrovem«
rovu
se včeraj ni dogodilo nič posebnega. Zajeze- •	,	> -	,
J	6	1	J	cijoinmed — anarhizmom:!
valna in rešilna dela se morejo vršiti le po-	\T . - •	i	i „ i
J	*	Mora \ ara biti znana, kajti o vsakem »ti. -
časi, ker treba skrajne previdnosti. I)o sedaj
o
janju« anarhistov sa socijalni demokrati niso izvlekli nobenega nadaljnega mrtvega ^
trupla. Voda v kotlinah je vzlic nepresta-
no prvi, ki zanikajo vsako zvezo žnjimi.
Sedaj pa prosim malega pojasnila :
Ali poznate morda nekega Karola Linharta, ki je sotrudnik nemških anarhističnih listov ?!
Ako ste Vi identični ž nji in, kako se to strinja z Vašo socijalno d e m o k r a c i j o ? ! In kdo »f a r I
na tleh nekega moža. Redarja sta vzdignila pijanca ter ga odvedla na zdravniško postajo, ker si je mož o padcu ranil glavo.
trrmenaki te&tnik. Včeraj: topiouaer ob 7. *.;ri zjutraj 1°.3 ob 2. uri f»opoiiidn<>
pride! Ce ne takoj, pa vendar kmalu !
X »I- Istrski Sokol«. Starosta temu vrlemu društvu je izvoljen tudi Tržačanom znani in mili brat Lacko Križ.
X Nesreča na ozkotirni železnici Trst-
"v 7 C.' — Tlakoaer ob 7. uri zjutraj 766.8 Poree. Pišejo nam: Dne 15. t. m. okolo 1.
— Dane** piima ob —.— predp. in ob p »p. ; oeeka ob—.— predpoludne in ob popoiudne.
.— in pol ure popoiudne je Ivan Gregorič iz .— J Dekani št. 17") prihajal domov. Prišedši do postaje Dekani na novi železnici, kjer gre pot 1	malo navkreber, je dal svojemu kouju malo
Danes zvečer priredi »Slov. pevsko duška. Ker je vozil težak voz in ne misle društvo« plesni ven če k v dvorani »Slovanske tla bi ee moglo kaj pripetiti, je vstopil v čitalnice« ulica sv. Frančiška št. 2 1. nadstr. prodajalnico tobaka. Ko pa je prišel iz pro-.Začetek ob >. uri in pol zvečer: vstopnina dajalaice, je opazil, da konja z vozom ni za gospe in pevce 80 st., za gospode pa 1 K ve5- No, tudi sedaj še Gregorič ni mislil na mož-2<> stot. Opozarjamo, da bodo vrata odprta no9t kake nezgode. Saj je znano, da vsaka vso noč.	žival sili proti domu. Gregorič je torej šel
Opozarjamo ;e enkrat, da ima pevsko počasi od za dej. Ali o groza: Gregorič je društvo »Kolo« nocoj svoj plesni venček v videl> kako je konj z vozom prišel na križ-dvorani »Maliv«. Začetek ob 9. uri. Vstop- Poti> Je» kJer se IM>t križa z železnico, a nine ni nobene. V delež i ti se smejo vsi členi vitlel je tUlli» kako je v isti hip pridrdrala in poznani prijatelji društva.	cela vrsti vozov, ki po železuičnem tiru pre-
Ženska podružnica družbe sv. Cirila | važajo kamenje in se je sprednji del prvega in Metod i ja v Bojanu priredi v nedeljo dne voza «a«adil živali v zadnji del telesa s tako 19. t. m. ob 4. uri popoiudne svoj redni "k Ha j« žival z vozom vred odletela v občni zbor v prostorih otroškega vrtca. 1 jarek. Gregorič je bil ves kai iz sebe. S po-Zavarovaluiea za govejo živino lia j močjo drutih ljudij je spravil ubogo žival
Opčinah bo imela svoj redni občni zbor v domov, ki sedaj ne more ne živeti in ne društvenih prostorih ob 4. uri pop. dne 26. j crkniti.
t. m. s sledečim vsporedom : 1. Nagovor	Vprašamo pa, kaj mislijo poklicani organi
predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo Ma na takih križ-potih ne po-krbe za potrebne blagajnika, 4. volitev novega odbora in 5. 1 zagraje ?! Ali hočejo čakati, da se dogodi še
nemu pumpanju črez noč na rast I a za 90 cm, ker je reka Bjala prestopila in je preplavila okoli ležeči teren. Zajezevalna dela nad zemljo, katera vrši 200 delavcev, so jako otežena in ovirana po slabem in mokrem vremenu.
Potres.
NEVV-YORK 17. (B.) Brzojavka iz T.aredo (Texas) javlja, da so tudi v notranjih delih Mehika sinoči občutili potres, ki je trajal kakih 55 sekund. Vest iz Chilpan-ciiiL,' >, da je 600 oseb zgubilo življenje, ni še potrjena do sedaj od druzih strani. V glavnem mestu je le nekoliko hiš dobilo razpoke, sicer pa ni potres povzročil nikake druge škode.
Vojna t južni Afriki.
\VELLINGTON (B.) Reuterjeva pisarna javlja: Velik-* zborovanje, ki se je vršilo išče službo pri kaki tukajšnji (ali tudi na de-danes pod predsedstvom majorja (župana), je želi) večji trgovin«, kakor praktikant: iz za-vsprejelo sklepne predloge, katerimi se ener- četka tudi brez plače. Govori in piše tri gično prigovarjali žaljivi kritiki, ki jo tira i no- jezike. Pismene ponudbe, pod naslovom zemstvo na angležki politiki v južni Afriki. »Stalno«, naj se pošljejo na upravuištvo > Edi-
> a « ? !
Kar se tiče »masla na glavi«, naj se Vaša šepetal ka le jasnejše izraz i. jaz se tega prav nič ne plašim. Neljubo bo mi sicer predstaviti neko gospico občinstvu v pravi luči, pa Če mora biti, naj pa bo!
V Trstu 18. januvarja 1902.
Franjo Klemenčič.
Inteligenten mladenič
no^ti« — Trst.


razni predlogi in nasveti
za odb r Jakob H r o v a t i n, tajnik.
Maskiran plesni Tenček priredi »Zveza tržaške slov. mladine« jutri v nedeljo dne 19. t. m. v Mallvjevi dvorani, ulica Torrente 16. Zadetek ob S. uri zvečer in bo zabava trajala do 1. ure popolunoČi. Vstopnina k plesu za gospode J50 st., za dame 2<> stot. Ozirom na kratko dobo vladanja letešnjega pusta upamo, da se prijatelji plesa mnogoštevilno udeleže te predpustue zabave, na katero uljudno vabi
O d b o r »Zveze trž. slov. mladi ne «.
Plcs »Vzajemnega podpornega društva za vojake veterane bo, kakor smo že
ponovno naznanili, danes ZVOČer v krasno razvitfjenem giedišču »Armonia«. Začetek ob 1*. uri zvečer. Vstopnina za gospode z jedno
kaka veča nesreča ? ! In kaka nesreča se lahko zgodi, ako pomislimo, da po železnici prevažajo z veliko naglico, na poti pa je promet velik. Pa tudi naše ljudi moramo posvariti, naj bodo nekoliko bolj previdni.
Poslano*)
Gospodu K. Linhartu v Ljubljani.
Na »poslano« moji malenkosti, s katerim debitira novi sourednik »Slov. Naroda« v številki od 17. t. m., bi podpisani »olikani ^jjj literat — barabskega tona, pamrtetist, farbar, ^^ sofabrikant »Slovenke«, Franjo Psovka, uma- ^^ zanec, ki ima maslo na glavi« itd. ne odgo- ^^ varjal, ako bi se stvar tikala samo njegove i ^ j osebe. Toda očevidni naa en blagega gospoda ^ j Carletta je ta, da škodi ugledu lista, kate* i ^
m ©
(S ra

39
m
l-Msanfler Levi liizi @
Prva in največja tovarna pohištva ▼seh vrst,
—•J TRST
Vesti iz Kranjske.
* Slavni ceski lil harmoniki v Ljubljani ! Orkester češke filharmonije iz Prage, sestojeČi iz 70 umetnikov pod vodstvom dirigenta Čelanskega, koncartoval bo v ponedeljek, dne 20. januvaija t. 1. v Ljubljani v »Narodnem domu« ob pol 8. uri zvečer. Ljubljanskemu občinstvu se nudi s tem koncertom velikansk glasben užitek, kakoršnega pri obstoječih orkestralnih razmerah slovenskih do sedaj še nikdar ni moglo dobiti v Ljubljani. Tako velikega in popolnega orkestra Slovenci v Ljubljani še nikdar niso čuli.
reinu sem posvetil svoje skromne moči, in zato, samo zato mu odgovarjam, zagotovljaje ga, da vdobi z druge strani še drug odgovor.
G. Linhart mi očita, da tč vso svojo modrostjo, nanešeno v umazane fraze, nisem prišel do druzega rezultata, nego do navadnih gostilniških psovk. Priznavam, da epiteton »Thersites« ni baš ljubeznjivost; toda gosp. Linhart naj pomisli, da se na »barabstva« navadno ne odgovarja s pokloni. Kdor opetovano vedoma laže, kakor je storil g. Linhart glede »Slovenke«, ki baje ni zadosti širila slave svoje sotrudnice gospice Kveder, kdor govori o ljubosumnosti in nevoščljivosti vkljub protidokazom, ki jih ima črno na belem v vsem letniku »Slovenke«, ta ne zasluži baš najmilejših atributov. Bič, s katerim sem mu zagrozil, je popolnoma zaslužil.
G. Linhart piše: »Zofka Kvedrova je bila do zadnjega skoro edina sotrudnica »Slovenke« in pod imenom Utva, Leda e tutti «|uanti je objavljal gosp. Klemenčič svoje stvari, isti Klemenčič, kateri zna
*) Za članke pod tem naslonom nredništvo le
toliko odgovaija, kolikor zakon veleva.
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa,	i Piazza Rosario it. 2
vogal	I (Polako poslopje)
Via Limitanea in Via Riborgo it. 21
-MOM-
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tadi po posebnih načrtih.
Ceno brez konkurenoe.
1LOSTBOVAIJ CEIIK ZASTONJ II FB19KO Predmeti postavio se na Dat obroci ali železnico fnnKo
§s m
Hi i
SJ ©
©
S)
©
KXKXK*KXKKKXKXXX
S MIZARSKA ZADRUGA V GORICI *
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
X X X X X
X X X
m slov. zalop pltva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
X X
X X X
i X
I
Antona Černigoj-a S
Katera se nahaja
▼ Trstu, Via Piana vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni strgal eerkve st. Petra). ^ Konkurenca nemogoča, ker J« blago is prve roke.
XXXXXXXXXXXXXXXX
I', m. gospodi članovima Dalmatinskoga Skuna .
<*lavna skupština u smislu $ 1 .*> družtvenili pravila bit <*e dne 2<l. tek. inj. na tnrno 12. sati pr. p. Dnevni red : :i) (iovor predsjednikov, h) Izvješće tajnikovo. r) Izvjetre blagajnikovo.
d)	Izbor odbora.
e)	Možebitni predloži.
Odbor ,.Dalmatinskoga Skupa '.
Ante vitez Vuković - Vučidolski. St j. prof. Ćubretović.
Salami in šunke
no 1 gl. nve.. domari salami po 1 gld.. šunka s kožo DO nve.. kranjske klobase velike IX uvr. ena. suho meso in slanine 7<> nve.. presieje glave brez kosti 40 nve. kl«r. Slivovka. borovnirar in brinjevee po 1 gld. 40 nve. liter, pošilja po povzetju Janko Evang. Sire v Kranju.
ZAHVALA.
Podpisana se iz globine duše zahvaljujeta na tolikih dokazih ganljivega sučutja. ki s« jima prihajali ob smrti nepozabnega jima soproga in oi-eta. gospoda
Frana Jelušića.
Zahvaljujeta se iskreno vsem onim, ki k> truplo dragega pokojnika v Trstu spremili na železnico, i/.lasti njeg. e k se lene i gosp. k. namestniku grofu (ioessu, g. dvornemu svetniku in finančnemu ravnatelju pl. Z i m in e r m a n n u, g. dvornemu svetniku in poštnemu ravnatelju pl. F e 1 i e e 11 i j u, potem vsem gg. državnim uradnikom toliko finančne stroke, kolikor z drugih oblasti: in slednjič onim, ki so truplo pokojnika v Kastvu spremili k večnemu počitku
Vsem bodi prisrčna hvala na toliki ljubavi!
V TifSH , dne IS. januvarja 1902.
Žalujoča vdova Marija, in sin Josip.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo st. 17. Slavnemu občinstvu »e naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refo^k Črn po "28 novć., bela rebnla iz Bril po 28 novČ. Za družine po ugodnejših cenah. O pol o iz Visa po 2JS. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsak zamore moja vina an&lizov&ti in ako jih vdobi ponarejena( vdobi 100 g'.d. nagrade.
/a r-no osebo je oddati družini. ulica llossetti.
v neki narodni Vee se izve v
naši tiskarni.
PRVA TOVARNA
čopiče in šSetke
TRST. - Via S. Antoiiio - TRST
(nasproti Zennaro in Gentlli).
Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne tipežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja,
palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnie, novčark. mošnjičkov itd.
a^"" Vse po jako nizkih cenah. '•B
V prepričauje se prosi blagohoten obis\*.
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi
je že več kakor .'JO let obče znano domače zdi a vilo, V2buja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se pribavljanje krepi in ohrani.
je staro, najprej v Pragi rabljeno do-
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
jvarilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stojefo, postavno (»(do-
mače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošli 6 nvč. več.
s;
ženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Leiana B. Fiaper-ja c. in h dvoma zalaiatelja „pri črnem orln"
Praga, Malastran 203, vtgal Nerudove ulice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje.
/alr^a v h kam« h Avftro-Ogerfke, t Trstu v Lekarnah: G. J.ueiani. K. Leitenliui-s:, P. 1'rendini, S. Serravallo. A. Snttinsi. C. Zanelti, -4. Prasnuirer.	mm
Ces. kr. priv. civilni, voja>ki in uradniša krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. "2'2 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perilu vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naročilu in po modi.
Anton Breščak ^Elt^l
Vetturini ima v zalogi v veliki *zberi pohištvo vseb slogov za vsak stan od n a j b o 1 j s e g a izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in sipe, ogledala, *ime palatno, razne tape'arije itd. Daje tudi na obreke.
Qalarini Ponte de,la Fabbra st2 vo?Hl ul-
Odidi lili. Torrente. Podružnica „AUa citta di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu-ve o. (Branerjeva hiša). Zaloga izgotovljenib oblek za moške in dečke. V'elik izbor oblek za moške od g. ti.50 do 21. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do S. zimske močne in i podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. :"> — ! 14, ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, linejše od gld. "i — Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža> za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu.
Crtaue močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke.
I >
l >
>
X X X X
Stanje hranilnih y1oj:
15 milijonov K.
Rezervni zaklad:
okroglo 350.000 K
Narodne obleke
(kostumi).
Podpisani javlja, da ima na razpolago 20 narodnih oblek, (12 ženskih in 8 možkih) katere izposoj uje po primerni odškodnini toliko narodnim društvom, kolikor tudi posamezni kocu. Oglasiti se je vsaki dan od 8.—9. zjutraj in od f>. ure pop. naprej pri slugi >Delalskega podpornega diuštva«, ulica malega mlina št. 1. I. nadstropje.
ODBOR
pevskega društva „Kolo" ? Trstu.
X
*
Mestna hranilnica ljubljanska
na mestnem trgu zraven rotovža
sprt j( ma hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. are dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje ne\ zdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. IiVntni davek *>d vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, no da bi gazarn-<"unila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Pa je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Poštno- hranilnične sprejem niče dobivajo se brezplačno.
Tržašta posojilnica in hranilnica
legistrovaiiH ladraga: onejeiiin! poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
Telefon 529.
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na ukujižbo po 5na menjico po ♦>"„
na zastave po 51/,°/o-
Uradne ure so : od 9—12 dopoludne in oc* 3—4 popoludne.
Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt.
Postno hranilnični račun 816.004.
}
< < <
S
Julij Redersen j G0BI8IA LJUDSKA POSOJILNICA
®	MAMt	MAtf A M A AMilAVttA V A>M AlAltA *» O I f *f ft
Obuvala.
Podpisani priporoča slavnemu venskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki nahajati v ulici Kiborgo st. in v Skednju (Sccdlia) st. 3SS (na glavni cesti. Sprejema naročbe po meri in za-popravljanje. •
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
-*--
Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati raniluevio^e sprejemajo se od vsa.-ega, j(>_ | modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-	če tudi ni elan društva in se ob res tu -
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičniL aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst.
(Nasproti „Isola Chiozza.44)
Vela zaloga krota Mi
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo.
Cene stalne brez pogajanja.
KARLO FERTOT
kamnosek
nasproti pokopališču pri Sv. Ani.
Izdeluje iz istrskega in kraškega kamenja vsakovrstne najnavadnejše do najfinejše i:delke.
Priporoča se slavn. občinstvu za vsakovrstne napisne plošče in nagrobne spomenike.
Sprejema naročbe za stavbinske in druga v to stroko spadajoča dela.
Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah.
Bo£ i narod !
Peter Rehar,
Čevljarski mojster.
^f	Varstvena znamka: SIDRO-
' LINEMENT. CAPSIGI GOIP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče ^^ mazilo dobiva se po i>0 stot., 1.40 K in po '2 K po vseb lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega r(S domačega zdravila uaj »e pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se ^gg sprejme originalni izdelek.
[g Ricfcterleva lekarna pri zlatem le?Q t Pragi
//L	EUzabetlne ulice 5.
i

nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, susj>enzori, elektroierapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in uepremočljiviii snovi
Pozor!
jejo po 41/s°/«o ne	se odbijal rentni
davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjiee po (3 °/0 in na vknjižbe po O1/2°/0
Uraduje vsaki dan o<l 9. do 12. tire dopol in od 2. do 3. ure popol. razven neilel in paznikov.
Stanje bran. Tlog leta 1900. Kron 1,! PoStno-lraD. račun Str. 837.315.
Najbolši plemeniti kanarčki
žvrgolelčki,
ki se izkazujejo posebno z lepim glasom dit. razpošilja po povzetju za Mk. S, 10. 12, in i:> in samice po Mk. 1 .">0 na dnevno. posknšnjt».
Thalela/lf.	H. Voigt-
f
Ć,	. .. ,	. . .	Podpisana naiuljudneie naznanja ureč. duhov
astim si naznajati slav. občinstvu, da je moja	in slavnemu občinstu. «ia
prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim Canale št. 7 (ob strani cerk\e sv. Antona noveg;
blagom vsake vrste in po cenah, da se ne	VELIKO TlMw0YI\O
bojim ni kake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago. CCrkVCIlih lit pobožnih premetov.
r	.. .	Edina zaloga pristnih čebelnovo~čenih sveč.
\ nadeji, da me bo slavno občinstvo po- Zaloga vseh vrst masnih plaščev, pluvijalov,
češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem i 5to1 8rajc< svetilk' svečnikov, salirjev. križev itd.
^^ _	Izbor kipov vseh vrst in velikostij. palm. cer-
T" "nnltnifcpll ftlr	! kvenih vencev itd.
* ■ "^w»»iiPi»owiivmj	Zaloga liturgičnih knjig misal, ritualov, brevirjev
trgovec Z manufakturnim blagom. hd masnih knjig vseh vrst in vezenj, rožnih vencev
in svetih kolajn.
Via Barriera vecchia 27 v Trstu.	?tadnjl1 novo8t : svete, I11. ule?oru'ne ^azgeidnice.
"	»	Cene zmerne, pogoji dobri, .^prejema naročbe za
vse vrst te stroke ter jamči za pristnost in točnost.
> '
Spoštovanjem udana
A. Lavrenčič.
Triov.-obrtna resistrovana zadrta
z neomejenim jamstvom. T GORICI, semeniska ul. št. 1., I. nadstr.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki so iianja prec. aunov- j aaIože za najman; jedno ieto po 5°/0, na-
otvorii*i v iiJii'i i	*
v. Antona novega i vadne po 4720/0 in vloge na Con to - eorren-
): pf> 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družin zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za neuo lastne. Rentni davek plačuje zadruga -ama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron p:> 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/o-
Se g-ivori slovenski!
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3(50.
Uradne ure: od 9 —12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih do 9—12. dopoludne.