Esen: Prisanjala je jesen ...,        ','
Prisanjala je jesen,
spremenila je U&te
o suho z\a\6,  *
ki pada na zemljo------- —
V jesensko dreoo,
tilio zosanjano,
'Oeje pokoj duse moje,
po spomladi žatujoče:
ah, kako sem ie Ijubila oroče!
Kam sfe deli zdaj, oiroci, zmaje,
kam baloncke,
kam žoge pisane?
Kam poslul je Gospod metuljčke-citrončke,
vase prijateljčke?
Zrem r> zapusčene gaje,
ne pozdranljajo me vee drevesu smehljaje,
poslaoljttjo se, poslavljajo
in jaz jih imam še raje-----------
Ob gaju pa podlesek mjoliČasio zsri,
cveika o spokorni haljici.
A kmalu tudi podleska več ne bo,
nebo bo pepelnasto rumenkasto,
črna zemlja sprejela bo uase,
kar je nekoč bilo coeino —
in jaz sem pusfil na Krasu Žinljenje mlado,
zdaj snnjam spomiadne, davne čase.