PoSInlna platana v gotovini.
LETO V.
LJUBLJANA, 16. APRILA 1927.
STEV. 16.
VtAftOČNlNA ZAJVOOSLA-VDO ČETRTLETNO DIN 15*
CELOLETNO DIN 6o/ZA-INOZEMSTVO }E DODATI PO$TNlNO/ OGLAJIPO CENIKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA-PO DIN*l'50,
POŠT. (EK. RAČ. 13.188
OBJUM
4
A
/A\
VftEDNijTVOIN-VPRAVA VVČITELUKI-TUKARNt/ ROKOPISI-SE -NE-VRA-tAjO / ANONlMNl-DO-
■pi$r Je • NE • priobčV -
k lElO/POjTHINAPLA-+ XANAV-GOTOVINI TELEFON STEV. 90*.
VSEM ORJUNAM!
III. Kongres vseh Orjun, ki se je vršij v Zagrebu dne 10. aprila, mi ie Poveri! težko nafogo — reorganizirati Orjuno. Nikdar se nisem branil pošlo v v organizaciji in tako sem sprejel tudi tega v veri, da me bodo Pri mojem stremljenju podpirali z vsemi močmi vsi dobri Orjunaši. Prehodna doba do prihodnjega Kongresa ne sme postati doba mrtvila, nego mora biti doba odločnega dela vseh odborov. V prvi vrsti pa pričakujem, da bodo moje odredbe izvršene brez ugovorov, točno in v pravem času. Od vsakogar zahtevam
najstrožjo disciplino, a jaz bom pristopil k izvršenlu naložene mi dolžnosti z geslom :
»ORJUNA NAD VSE!«
One, katerim je to geslo sveto, pozivam na pomoč. Ostali pa naj se me čuvajo, ker pri svojem delu ne bom dovolil nikomur me ovirati*
Nadejam se, da bo po sedmih mesecih Orjuna stopila pred Kongres povsem disciplinirana in vredna svojih velikih žrtev ter kličem vse njene verne druge na deJo — »Za Nacijo!«
MARKO, Veliki čelnik.
Vstajenje.
Kakor je Božič praznik Ljubezni in smrti, tako je Velika noč praznik — Zmage resnice nad lažjo, svetlobe nad mrakom, življenja nad smrtjd
Tudi mi Orjunaši, poborniki narodnega in državnega edinstva slavimo letošnjo Veiikonoč v znamenju zmage resnice nad lažjo, svetlobe nad temo in življenja nad smrtjo.
Kajti mi smo bili tisti, ki smo propovedovali od prve ure, da je edini spas naše zemlje v edinstvu naroda in države. Bili smo apostoli Jugoslovenstva in ljubezni do te zemlje in zato smo morali za zmago evangelija, ki smo ga izpovedovali, pretrpeti vse muke strašne poti na Golgato. Bili smo razžaljeni, opljuvani, ponižani, bičani, s trnjem kronani in naše duše so omahovale pod pezo spoznanja, da nas je ta narod, ki smo mu želeli priboriti lepših dni, psoval z izdajalci in odpadniki.
Naš narod je dober in blag. Samo zaupljiv je tako, da ga zavedo zaupljivosti bijejo že vekove nepretrgane nesreče. Nam, ki smo zanj umirali, ni veroval, pač pa njim, ki so ga pehali v bratomorno klanje in ga varali s praznimi obljubami. Zgradili smo mu državo, on nas je za to opsoval in okamenjal. Njim na ljubo, ki so rušili svobodno njegovo državo, pa je zasovražil Jugoslavijo in ji želel smrt in propad. Je pač tak naš narod, da veruje raje farizejem in licemercem, ki mu prepovedujejo sladko laž, kakor pa apostolom resnice, katerih pravično kri je klical nad svojo glavo.
Kakor nas je bolela zaslepljenost, vendar nismo klonili, ker niti za trenutek nismo prenehali verovati, da mora za nočjo priti dan in z njim spoznanje naroda. V naši veri se nismo varali, ker smo doživeli dan, ko, so se četudi hinavsko, po-
LISTEK.
Pobratimu!
Oj brate, ^ čemu so še vedno v dalje neznane Uprte tvoje plave, oči sanjave?
Mar res omahnila ti je
v smrtne ure strašnem krču, ^ot iz brona vlita roka, da brezmočna pala je na krvavo zemljo karabinka,
neločljiva tvoja ta družica, ljubica edinka.
Molčiš!
Ne čuješ,
globoke žalosti prepolno osvetnikov, bratov v tugi, Pesem preko Javornika Peti,
k' bil si mu gospod in kralj.
Molčiš
nemi vitez darovanja.
..Hiinmn—ruja
K solncu hočemo, za veliko idejo, ki nas dviga iz našega žalostnega umiranja in nam vliva novo zaupanje v novo, lepše življenje. Zavedamo se, da ne pojde brez žrtev, toda tudi veliki evangelij Njega Učenika in Odrešenika ni zmagal brez njih. Zmagal je le s tem, da je premagal trpljenje.
Na Oljski gori bridkih razočaranj in prevar smo že skoro klonili. Sedaj pa je vstala v nas nova velika vera, ki nam daje moč in voljo živeti, delati, boriti se in zmagati!
S to vero Vstajenja gremo v Veliko noč. In zato bratje, ki ste z nami ene vere, da nam bode vesela letošnja orjunaška Velika noč!!
A. V.
Aretacija Orjunašev v Maribora.
klonili ideji narodnega in državnega edinstva i ti, ki so doslej odkrito zavajali narod na stranpota. Gospodje avtonomisti, mirotvorci in federalisti so šli v Canoso in -zato je veselo naše srce ob letošnjem Vstajenju, ker kljub trenutnim temnim oblakom na nebu slutimo zoro prihajajoče Velike nedelje, v kateri bo za-orila preko zemlje i naša himna — jugoslovenska pesem vere v edin-stvo naroda in države gospodarsko močne, zunaj in znotraj meja politično sigurne in z urejenimi socialnimi prilikami. Farizeji in pismarji, ki so hoteli za vedno pokopati deset klafter globoko našo misel, si trgajo oblačila in tresejo pepel na glavo, kar je najboljše znamenje, da naš čas prihaja.
Še se pplnijo ječe z našimi brati in kleroseparatistični režim divja v vsej svoji besnosti. Toda to divjanje so krči na smrt obsojenega, ki ve, da navzlic vsem njegovim metamorfozam ne bo vzdržal in da bo (končno padel pod premišljeno zanosnimi udarci bivših veleizdajalcev. Še so naši sveti prapori pokopani v osrčju naših skalnih gora, kjer se krijejo pred grabežljivimi kremplji onih, ki so kadili in molili črnožolte cunje in dajali zlate mon-štrance za železo. Vetrovi, ki vejejo z iztoka in zapada pa pričajo, da ni več daleč dan, ko bodo i oni vstali iz črnih grobov in zavihrali v ponos tistih, ki nezlomljivo verujejo, da leži samo v socialno pojmovanem nacionalizmu spas države.
V dežeio prihajo Vstajenje, Pomlad in z njima naš dan —Djurdjev danak. Mi smo se preko zime pripravili in naši meči so prekovani, da nas ne bo našel nepripravljenih čas tisto uro, ko bo zagrmelo in se stresla ob Vstajenju zemlja.
Letošnja pomlad bodi orjunaška, resna, polna življenja in novih del.
Že delj časa so bili jeli izhajati v »Sloveincu« krvavi članki proti Orjuni, ki so oficielnega klerikalnega izvora. Vedno je bil refren teh člankov, da je treba Orjuno razpustiti tudi v Mariborski oblasti. V sredo je izšel zopet takšen članek v »Slovencu«, ki ponavlja staro željo in servira javnosti zopet indijansko zavito gorostasnost. Istočasno trosijo klerikalci po mestu gorostasne vesti o tem in o onem Orjunašu. O dr. IrgoEiču so poslali v vse časopise vest, da je že zaprt, čeprav je še danes na svobodi. Na pritisk politične oblasti je začela policija zapirati Orjunaše kar en mase in ie sedaj v zaporih mariborskega sodišča okoli 10 Orjunašev, med njimi tudi Oblastni čelnik br. Reja. Vzroki so neznani. Teror je velikanski. Orjunaše še zapirajo najprej in zopet izpu-
ščajo. Vršijo so neprlestano hišne preiskave in nihče ne ve zakaj. Ker je priše) ukaz za aretacijo oblastnega čelnika osebno od uglednega funkcionarja klerikalne stranke, je jasno, da ima stvar politično ozadje. Pritisk klerikalcev je strašen. Uradništvo z notranjim odporom izvršuje ukaze, ker jim grozi drugače klerikalna persekucija. Značilno je, da klerikalni kompetentni faktorji že na predvečer vedo, kdo bo drugi dan aretiran, oziroma pri kom bo hišna preiskava.
Ker ima sedaj že sodišče svojo besedo, nočemo vplivati na preiskavo, bodemo pa tem krepkejše odgo-vodili klerikalni lumpariji v nekaj dneh, ker se bo na objektivnih tleh sodišča Ijtakoj izkazala klerikalna perfidija.
V Jugoslaviji imamo še sodnike...!
Naš stari prijatelj »Slovenec« je postal zelo mogočen, od kar je vlad no glasilo. Razumljivo je potem, da ne more pustiti v miru Orjune, ki je protidržavna organizacija, ker se pač ne strinja z delom SLS, niti kadar je ta stranka v opoziciji, še manj pa, kadar so na vladi ministri, veliki župani SLS. Orjuna bo to nasprotovanje lahko prenesla, kajti gospodje od SLS niso bili še nikdar junaki, ražven morda z jezikom in tudi to le takrat, če se čutijo popolnoma varne.
Dogodki v mariborski oblasti nudijo klerikalcem hvaležno gradivo za napade na Orjuno in za kričanje po njenem razpustu. Naj imajo veselje, ni pa okusno, če govore v tej zvezi o »sodnikih, ki ne poznajo ozira, če tudi je treba seči po osebah, ki se zde nedosegljive«. Kdor čita te besede, mora »Slovenčevo« misel razpresti dalje in si misliti, da imamo v Sloveniji tud sodnike, ki poznajo pzlre. Orjuna kot taka>bi imela pač dovolj prilike napadati naše sodnike, državne pravdnike itd., saj so presedeli njeni člani že leta in leta po ječah. In vendar se do danes ni zgodilo, da bi Orjuna sodnike hvalila ali pa grajala. Sodnik je v izvrševanju svoje službe le sodnik in hvala Bogu res ne pozna ozirov:
Če je OrjimaŠ kriv, ga obsodi, čeprav je naprednega prepričanja, če ni kriv ga oprosti, Čeprav je somišljenik SLS. Vrši s tem le svojo dolžnost in ne zasluži niti hvale,, niti graje.
Članek »Slovenca« o aretacijah v Mariborski oblasti moramo smatrati kot prav neslano breztaktnost, ki pa ima tendenco vplivati na delovanje pristojnega sodišča. Če je bil oblastni čelnik Reja aretiran, prav gotovo bo tildi Obsojen, če mu bo sodišče krivdo dokazalo. Če pa mu krivde ne bo mogoče dokazati, ga bo sodišče pač izpustilo. »Slovenec« se očividno pripravlja že naprej za slučaj, da bi bil Reja proti njegovemu pričakovanju z drugimi Orjunaši vred izpuščen. Govori o »nedosegljivih osebah« in namiguje, da spada tudi ubogi Reja med te nedosegljive osebe, katerim niti slovenski sodniki ne morejo priti blizu. Sočasno pa že sedaj namiguje, da bo vladna stranka SLS smatrala ubOge sodnike kot odgovorne, če se jim ne bo posrečilo dokazati krivdo teh orokletih Orjunašev.
Mi smo mirni. Če je Reja kriv in je res storil nekaj, kar je po našem kazenskem pravu zabranjeno, bo nosil posledice in prestal svojo kazen, ki mu jo bodo naložili objektivni sod-
V molku smrtnem bil še si strašen, njim, ki so se zarili ob tvoje mrke Pivke bregih, kot volkodlaki v črne naše zemlje krilo Molčiš in čakaš	!
tvojega in tvojih drugov poveličanja — Vstajenja!
Janez Trpin.
Judežu!
Ko je Jezus na 0'jski gori še govoril z učenci, pride Judež in z njim mnogo hlapcev, ki so tih poslali veliki duhovni in farizeji. Imeli so sve-tilnice, plamenice in orožje. Judež jim je dal znamenje rekoč:
»Katerega bom poljubi!, tisti je, njega primite in peljite na varno!«
Ko je torej zagledal Jezusa, stopi k njemu ter reče:
»Pozdravljen bodi Učenik!«
In ga poljubi. Jezus mu odgovori: »Prijatelj* Čemu si prišel? Judež! Ali s poljubom Izdajaš Sina 6'ovekovega?«
Judež je šel in se obesil! Ti pa si umil svoje roke in danes upijejo
črne gomile do neba in bele kosti v cvetu mladosti poginulih v trinogovih kazematah ne najdejo miru, ker jih nisi samo izdal, nego še pljunil naje in na delto za katero so oni prav vse darovali.
Judež, velik je tvoi cinizem! A še strašnejši pa bo obračun tisto uro, ko se bo nebo stemnilo in ko bodo morali mrtvi vstati za to, da izvrše to, česar živi niso bili zmo-žni!	_____
Da rob predataija dr. Kostova.
(Nekaj velikonočnih misli.)
Pred tremi leti se je pojavila med pariško slovansko kolonijo misel, da bi bilo treba ustvariti v tem centrumu evropske politike nekak slovanski odbor, v katerem bi bili zastopniki vseh Slovanov, da bi 1, reševali na teh neutralnih tleh medsebojne spore v smislu sporazuma in tako blagodejno vplivali na razdražene d(>mače in medsebojne spore, 2. da bi pred evropsko jav-nosto skupno zagovarjali slovanske interese. Na čelu te akcije so stali
Čehi, pridružili pa so se jim takoj . Rusi, Poljaki in Jugosloveni. Izšel je velik javen proglas — toda pokazalo se je, da čas še ni dozorel in akcija ni mogla priti do kakega posebnega razmaha, kar ni čuda, ako pomislimo? na razliko med staro in novo Rusijo, ki je v Parizu v obeh smereh dobro zastopana in enaka dva različfia svetova se v sedan.ii prehodni dobi borita tudi v vseh drugih narodih. Izkušnje in razočaranja po svetovni vojni so nas izučile, da se moramo drugače uveljavljati v Evropi nego doslej in ta namen je imel nameravani Slovanski odbor v Parizu. Ako od misli ni bilo mogoče priti do dejanj, je to dokaz, da so realne razmere silnejše od visoko letečih načrtov in da bo treba še nekaj časa razreševati naša notranja vprašanja, preden bo mogoče nam pred Evropo stopiti kot celota. Ako dobra namera ni obrodila takoj sadu, to še ni dokaz, da je bila nepotrebna, bilo je že mnogo takih neuspelih poskusov in se bodo pojavljali še, dokler se iz njih ne porodi, kar je v njih življenja zmož-
Vesele velikonočne praznike
želita vsem cetij. naročnikom in inserentom
UREDNIŠTVO in UPRAVA.
niki. Če pa ni kriv — in o tem smo prepričani — bo prej ati slej izpuščen in bd gotovo ostal nacionalist, pa naj bo mariborska Orjuna razpuščena ali ne.	J.	C.
Po mnenju »Slovenca« se mora Orjuna razpustiti radi državnega ugleda. Vsak mora biti vesel, ko vidi, kako zadnje Čase naša SLS skrbi za ugled države, kako lepo je SLS s svojim vstopom v vlado postala državotvorna in patriotična, da skrbi za ljubezen do kraljeve hiše itd. Vendar pa pridiguje SLS vse to le drugim, sama pa skrbi za državni ugled na način, s katerim se ne more strinjati nihče, ki ni njen partizan in popolnoma zaslepljen po njeni podli demagogiji. Za SLS ne obstojajo zakoni, ona jih tepta na ljubo partiji in partizanom. Kdor čita naše časnike, odkar je vstopila v vlado SLS, mora opaziti dan za dnem* cele kolone o onih nesrečnih državnih hlapcih, ki jih je državotvorna partija vrgla na cesto samo zato, da namesti svoje partizane. Ali koristi ugledu države, če se mečejo na cesto sposobni uradniki, ki sd služili morda par mesecev manj kot 15 let, pd so s svojimi družinami na cesti, izročeni največji bedi in mizeriji? To odpuščanje v masah uničuje ugled države, * ki stoji pred inozemstvom kot povsem korumpirana, saj ne spoštuje lastnih zakonov, saj postopa s svojimi, nastavljena' tako, kot ne sme noben zasebni delodajalec postopati s svojimi uslužbenci. Ti zasebni uslužbenci se obrnejo lahko do sodišča, ki jih bo sigurno zaščitilo v zmislu obstoječih zakonov, reducirani državni uradnik pa je brezpraven!
Gotovo je zahteval »ugled države«, da je zastopnik SLS glasoVal proti obtožnici, vloženi zoper R. Pašiča in druge korupcloniste in to potem, ko se je SLS leta in leta borila zoper korupcijo in je bruhalai žveplo in ogenj na beograjsko čar-šijo. Seveda, ves boj je vodila SLS na papirju, dokler je bila v opoziciji, ko je prišla na vlado, je rešila korupcijo in jo rešuje tudi še danes s tem, da sodeluje v vladi z radikalno partijo.
Radi »ugleda države« je postal predsednik Oblastne skupščin« kan-
nega. Iz te velike akcije sc je rodila ideja jugoslovanske skupnosti, ,kakor je o nji te dni govoril pri nas dr. Mladen Kostov.
Pravilno je povdarjal govornik, da je treba v tem vprašanju predvsem iskrenosti, čutil je n. pr., da so bili v Beogradu glede tega vprašanja bolj rezervirani nego v Zagrebu in v Ljubljani, ali v Mariboru in Celju. Mi vsi šmarnu ploskali in v Mariboru so ga nosili na ramah. O iskrenosti g, dr. Kostova ne dvomimo. Njegov govor je bil ognjevit, resnično navdušen in bolj pesniški nego političen. A to je pri vsaki ideji, ki hoče zmagati, da ji moramo dati najprej pesniškega navdušenja, kajti le taka ideja premaguje živ-Ijensko realnost. Zato tudi ni tako važno, da je g. dr. Kostov govoril bolj o tem, kaj hočemo, nego o tem, kako bi to dosegli. V življenju je druga stopnja vedno važnejša, a za agitacijo manj važna. Glavna stvar je vera, da je to važno in potrebno. In to je g. dr. Kostov dokazal z vso svoj(/ iskrenostjo, zato je odnesel uspeh, s katerim more biti zadovo-
delabrski govornik, iz istega vzroka je moral postati šef prosvetne uprave 'v Slovenili dr, K a r e 1 Capuder!
Za ugied države je skrbel »Slovenec« dokler je bil v opoziciji s svojim uprav protidržavnim pisanjem. Njegovi članki so slikali našo državo kot povsem gnilo in poginu zapisano zgradbo, ki naj postane čimprej plen svojih sosedov. »Slovenec« je.blatil v.s.e naše ljudi,z naj-ogabnejšimi očitki on je pljuval na vse javne delavce — nesomišljenike ih dokazoval, da sploh nimamd poštenih ljudi. Vse to je delal »Slovenec« radi »ugleda države«, isto deJa danes, ko sta pošteni le SLS In NRŠ, vsi drugi pa nepošteni.
Orjuna je ponosna, da na ta na-
čin ni nikdar skrbela za ugled države, marveč je to storila na način, v katerem se gospodi od SLS niti ne sanja ne, pa makar so na ministrskih stolčkih, ker ji tisti, ki vedo za to delo Orjime niti toliko ne zaupajo, da bi ji poročali o njem. Če se hočejo gospodje od SLS prepričati o tem ugledu Orjune, naj se informirajo pri generalu Bodreru ali konzulu Gavottiju, lahko se informirajo tudi pri koroških nemčurjih a'i pa še kje drugje v krajih, do katerih sploh ne seže njihov duševni horizont. Mi ostajamo kljub kritiki in nezadovoljstvu »Slovenca« mirni in bomo vztrajali na svoji poti do končne zmage s pomočjo naših prijateljev, katerih sovražnik je »Slovenec« še izza časa, ko je pisal o krvavi in nemočni srbski vojski!
XII. kongres Orjune v Zagrebu.
Za 10. april je bil sklican Kongres vseh Orjun, ki je imel nalogo poidžiti obračun za vse dosedanje šestletno delo Orjune in rešiti vprašanje nadaljnjega dela. s Politične prilike in stanje v zemlji, kakor tudi v pokretu samem, so zahtevale temeljitega pregleda in sklepanja o prevažnih vprašanjih za nadaljnji obstoj in razvoj organizacije.
Potek Kongresa je pokazal, da se zanimajo vsi Orjunaši od Pre-spanskega jezera pa do Jesenic z mladeniško intenzivnostjo za razvoj Orjune in da je ta poleg političnih uspehov, dosegla i ustvaritev samostojnega orjunaškega tipa, ki bo gotovo postal v kratkem času na naši javni pozornici činitelj, s katerim bodo morali resno računati vsi, ki jim je dana v roke usoda naroda.
Slovenski Orjunaši smo o III. Kongresu izrekli svoje mnenje že ob priliki našega poslednjega članka v »Orjuni«, v katerem smo se ozrli na sedanje delo in uspehe Orjune ter začrtali smernice, po katerih mora Orjuna, ako hoče pstati verna svojim nalcfcarn in veliki misiji, katero je prevzeia z geslom: »Vse za Nacijo!« Po poteku in sklepih Kongresa moremo z zadovoljstvom kofcsta-tirati, da so bili naši pogledi povsem pravilni in da se je z našim mnenjem solidarizirala velikanska večina vseh po delegatih prisotnih organizacij. Spričo požrtvovalnosti in ljubezni Orjunašev napram organizaciji verujemo, da se bo posrečilo j program katerega smo zastavili in očrtali izvršiti in da se bo z zopetno upostavitvijo absolutne discipline in najkrepkejših vez med vodstvom organizacije in poedinlipi podrejenimi edlnicami pričela doba, ko bo pre-vdarno izrečena orjunaška beseda pošteno zalegla pri onih, na katere bo naslovljena.
Potek Kongresa.
Po predhodni seji Glavnega odbora, ki se je vršila že v soboto, dne 9. aprila v prostorih Akademske Orjune, se je pričel pravi Kongres v nedeljo, dne 10. aprila ob 10. uri 'dopoldne v Kazini Tuškanac. Kongres je otvoril br. predsednik dr. Ljubo Leontič, ki je uvodoma pozdravil vse zbrane delegate, zastopnike 327 organizacij od Bitolja do Jesenic in od Splita pa do Subotice. Po uvodnem pozdravu je predlagal Kongresu, da se pošlje pozdravno brzojavko Nj. Veličanstvu
Ijen in zadovoljni bi bili tudi mi, če bi mogli verjeti v iskrenost — poslušalcev. Videli smo — kar nas je veselilo — na zborovanju vse stanove, vse stranke, vse znane politične obraze. Vsi so iskreno ploskali, toda ta iskrenost je prihajala iz različnih naziranj glede našega državnega in nacionalnega vprašanja. Iz govorov, ki so jih govorili razni naši politiki vemo dobro, da je zanje ljubezen do Bolgarov bila samo odmev sovraštva do Srbov: zato je n. pr. ploskal hrvatski federalist iskreno navdušeno v nadi, da bi ideja g. dr. Kostova pomagala federalističnemu hrvatstvu do zmage ; istotako je ploskal iskreno navdušeno pristaš SLS, ker je za iskrenimi besedami dr. Kostova videl svofc) slovensko avtonomijo. Jugoslavija od Črnega do Jadranskega morja — to je gotovo lep cilj — a dokler ta cilj nima osrednje baze, na kateri bi se mogel uresničiti, bo še dolgo ostal — samo cilj. Zato smo jug«>!ovenskl nacionalisti ploskali v polnem prepričanju, da le ideja dr. Kostova Jugoslavije mogoča le na podlagi, ki jo gradi jugoslovenski nacionalizem.
Kralju Aleksandru, kar je Kongres soglasno med odišavljenimi manifestacijami Kralju in Jugoslaviji potrdil.
Nato1 je prešel na podrobno poročilo o delu Orjune na političnem polju in očrtal vse faze tega delovanja, ki so v nemali meri pripomogle k popolnemu zlomu separatizma in komunizma, katerim je danes v bistvu že mesto med pojavi spadajočimi v historijo porodnih bolečin razvijanja naše mlade države. Z ozirom na to je razumljivo, da se je ta hip, ko je moči konstatirati nedvomni popolni materielni in moralni zlom teh činiteljev, zbrala Orjuna kot avandgarda borcev proti dbema z namero potegniti črto pod svoje račune in pregledati bilanco svojega dosedanjega dela ter utrditi nove smernice taktike bodočega udejstvovanja. Prva faza Orjune ie zaključena. Sedaj je treba misliti na način bodočega delovanj?, ki absolutno ne more sprejeti linijo snovanja kake nove jugoslovenske stranke, koje bistvo bi značilo samo cepitev jugoslovenskih sil brez slehernih posebnih garancij v dobro Orjune. Bila bi pa ta nova partija tudi le luksus za državo in nadvse škodljiva za jugoslovensko misel. Sicer že itak obstoje stranke, ki imajo vsaj v programu ista načela, kakor mi, o katerih pa vidimo, da potohi strankarstva ne morejo izvesti zastavljenih si ciljev, ker jih pri tem ovira najbolj njihova starost in dejstvo, da so porojene po starcih. Mase zahtevajo nekaj novega in čutijo, da mora mladost zamenjati sedanjo zastarelo garnituro, ki spada že davno v muzej. Za izvršitev novih nalog pa se mora Orjuna temeljito reorganizirati in depolitizirati kot organizacija, dofcim je treba dovoliti in naravnost poslati one, ki se jim hoče direktne politične akcije v parlamentarni areni v jugoslovensko orientirane stranke, kjer morajo pričeti svoje politično udejstvovanje v čisto orjunaškem duhu. Na ta način bo Orjuna, ki ne mara v interesu nacije in zemlje čakati na hip, ko bo pristopila k izvršenju svojega programa sama kot taka v celoti stopila posredno i na poHtično poprišče in pri tem ohranila svojo popolno neodvisnost ter stala še vedno daleč proč od vsakdanjih povprečnih političnih trzavic.
Po temeljitem referatu br. dr. Ljube Leontiča se je pričela živah-
—m
Dr. Kostov je govoril in pozdravljal v imenu bolgarskega naroda. Mislil je to iskreno in mi smo iskreno sprejeli njegove besede in pozdrave. Žal, da je o tem pesniška retorika mnogo silnejša nego resnična politika. Vemo in verujemo, da je v Bolgariji mnogo ljudi, ki so istih misli z dr. Kostovom, a mnogo je tudi takih, ki so nasprotnega mnenja. Nas bi veselilo, ako bi mogli reči, da je dr. Kostov govoril v imenu večine bolgarskega naroda. In tudi, če ne večine. Kajti vsaKa velika ideja ima izpočetka le malo pristašev in vsaka dobra ideja si je morala priboriti šele proti ljudski zaslepljenosti svojo pravico do življenja. Kar moramo predvsem z veseljem konstatirati je to, da je ideja živa, kajti le žive ideje morejo najti toliko odmeva v široki javnosti, ka-knr ga je našlo predavanje dr. Kostova. Morebiti so zadnji dogodki to idejo ie še poživili, italijanska nevarnost nas je zopet enkrat vzdramila Iz narodne zaspanosti in strankarske zaslepljenosti. Prišla nam je misel, da bi se mi, ki se znamo in smo se od nekdaj znali — tako ju-
na in mestoma prav Orjunaška debata, v kateri so nastopali bratje za in proti predlogu depolitizacije Orjune in dovolitvi zopetnega vstopa posameznih orjunaških funkcionarjev v direktno politično borbo, v kateri izmed obstoječih jugoslovensko orientiranih strank.
Tako \je govoril Iproti predlogu br. dr. Medina, predsednik Orjune Šibenik, ki je zastopal stališče, da treba hoditi i v bodoče po starih potih in samo še popačiti akcijo med narodom ter pridobiti novih članov med širokimi plastmi.
Njegovim izvajanjem je premišljeno in naravnost dokumentarično ugovarjal podpredsednik Direktorija br. Niko Bartulovič, ki je podal čisto realno sliko stanja pokreta v vseh oblastih in na vseh področjih udejstvovanja posameznih organizacij. Kakor so bile deloma te njegove konstatacije grenke, pa so bile izrečene tako možato in orjunaško odkrito, da ni bilo' potreba i ostalim bratom, ki so plediraii za misel reorganizacije Orjune, izgubljati še posebej dosti besedi.
Stališče br. Medinija so zagovarjali bratje oblastni odbornik dr. Irgolič, profesor Mile Pavlovič, ko-mesar Orjune Beograd inž. Miloš Radojlovič, predsednik Orjune Beograd dr. Miodrag Dimitrijevič, ured-nih »Orjune« Beograd, br. Uroš Bje-iič, zagrebški oblastni čelnik br. Ante Melada in br. Jurjevič, predsednik Akademske Orjune Zagreb.
Proti njihovim nazorom o bodočem delu Orjune pa so govorili bratje: dr. Cepuder. Dolfe Ogrizek in Marko Nani, ki so se priključevali izvajanjem br. Nika Bartuloviča, za-
htevajoči reorganizacijo Orjune in odobrenje sklepa Glavnega odbora vseh Orjun, da smejo posamezni funkcionarji delovati i v poedlnih jugoslovensko orientiranih strankah v smislu orjunaške ideologije.
Po sprejetju absolutorija Direk-toriju je bilo odrejeno glasovanje o potrebi takojšnje reorganizacije Orjune, ki je bila sprejeta z veliko večino glasov. Kot reorganizatorja pa je imenoval Kongres br. Velikega čelnika Marka, kateremu je votiral neograničeno polnomočje, da s pomočjo svojih zaupnikov provede v teku šestih mesecev strogo disciplinsko reorganizacijo Orjune in da po tem razdobju skliče v roku enega meseca IV. Kongres Orjune, na katerem se bo končndveljavno sklepalo o bodočem delu Orjune, načinu njene taktike in izyolilo novo vodstvo. Reorganizacija obsega vse edinice Orjune od Direkorija, preko oblastnih pa do mestnih odborov. Člani Direktorija ostanejo kot svetovalci velikemu čelniku pri njegovem izvajanju reorganizacije Orjune.
Ker je bil s tem sklepom Kongres kot tak zaključen, je povzel znova besedo še enkrat br. predsednik dr. Ljubo Leontič in se zahvalil velikim prijateljem in podpornikom Orjune bratom Franu Petrinoviču, Pašku Baburici in ostalim našim južno-ameriškim emigrantom. Njegovo zahvalo je zbor sprejel z burnim Odobravanjem, nakar je predsednik dr. Ljubo Leontič zaključil Kongres, katerega prave sadove bo moči opaziti na prihodnjem Kongresu nove in prerojene Orjune.
A. V.
Slabo poslovanje v državnih uradih.
»Orjuna« z nemilo strogostjo šiba vse hibe, ki so se zaplodile v našem javnem življenju in ki toliko škodujejo našemu narodnemu gospodarstvu. V objavljenih člankih je navedla že najraznovrstnejše vzroke tega slabega poslovanja. Dotaknila; pa se ni še sledečega dejstva, ki tudi ne malo prispeva k derutnemu stanju v vseh granah državne uprave.
Organi raznih uradov delajo med seboj brez vednosti svojih načelnikov in to zavoljo tega, ker se raznim gospodom ne poljubi delati iz lenobe ali pa iz neinteresiranosti za stvar samo. Kake sO motnje nastale zbog tega, ni potreba na dolgo razlagati.
Avtoriteta načelnikov stoji pod kritiko in je njih edina funkcija menda to, da nosijo lep titel načelnikov, sprejemajo mesečno plačo in štejejo leta, ko bodo mogli mirne duše stopiti v pokoj s polno pokojnino. Podrejeni jim organi morajo sami izdelovati načrte, sestavljati razna poročila in proračune ter se zadovoljiti s tem, da delo njihovega uma podpi-
še načelnik, ki navadno niti ne pogleda, kaj je podpisal. Še ljubše pa mu je seveda, če se ti podrejeni či-nitelji pomenijo med seboj kar telefonski in da se mu potem ni potreba niti podpisati in nositi tako vsaj nekaj odgovornosti, če bi ga podrejeni »polomili«. Gotovo je, da na ta način izdelani načrti često niso zahtevam in predpisom odgovarjajoči in da se podrejeni, ki so jih sestavljali, zmotijo, ker niso prejeli nikakih navodil. Značilno pa je pri tem to, da v takih 'slučajih načelniki zvračajo vedno vso krivdo na podrejene, dočim dobre uspehe redno pripisujejo v dobro svojega računa.
Vse to čudno postopanje ima le prečesto izvor v tujerodstvu teh gospodov načelnikov, ki hclte ali nehote delajo s tem nekako pasivno resistenco. Upamo, da bo po kurzu, ki ga je pričela uvajati sablja, nastopil obračun s temi pijavkami in da jih bo v kratkem poslala tja, kamor bi spadali že leta 1918.
Žel.: Ros.
Po zagrebškem kongresu.
Že iz poročil, ki so jih priobčili dnevniki, izhaja, da zagrebški kongres ni izčrpal svojega dnevnega reda. Preostale točke in to zlasti glavno točko: ono o stavu Orjune napram političnim partijam in sodelovanju Orjunašev na političnem polju bo moral rešiti prihodnji kongres, ki se mora sestati najpozneje do 10. novembra t. 1. v Zagrebu.
Pomen tega sklepa in razlogi, ki so bili za ta sklep merodajni, se ne dajo obravnavati povsem odkrito v javnem časopisju, čeprav Orjuna nima nobenega povoda skrivati se za štirimi stenami in trositi ljudem pesek v oči. Toda gre za strogo interne razmere v organizaciji, katerim bi javno razpravljanje po časnikih le škodovalo.
edino pri
FRANC BAR, Ljubljana.
naško biti med seboj, znali boriti morda uidi skupno za nas vse proci našemu skupnemu sovražniku. Ta misel je zdrava in menda ni nikogar, ki bi ne spoznal, 3a bi bila prav tako koristna vsakemu kakor vsem.
Edino ta živa ideja bi mogla uničiti drugo tudi še vedno živo misel — to je: bolgarska revanža.
Jugoslovenska Makedonija bi bila rešilen izhod iz sovražnega kroga, ki ga je skoval okoli nas gospod X. A pot do te Makedonije vodi pre ko Srbije.
G. dr. Kostov se je dotaknil tudi zgodovine: morebiti marsikomu zelo neznane. Bila bi naša dolžnost, da čim bolj širimo povsod poznanje naše, t. j, balkanske zgodovine, posebno v preteklem stoletju. Spoznali bi pri tem etape našega nacionalnega osvobojenja. Te etape je prešel skoraj vsak evropski narod. Iz njih bi spoznali tudi vsaj v obr.isih našo pot v bodočnost. Naša — oziroma Napoleonova Ilirija — je bil zarodek skoraj tujega izvora — Ka-radjordjeva vstaja je bila temelj — hrvatsko-slovensko ilirstvo je bila priprava zapadnega — kneza Mihaj-
la načrti — priprava vzhodnega dela za bodočnost. Bosansko-herce-govska vstaja je bila preskušnja dotedanjega našega razvoja. Balkanska vojna je bila poprava male zmote preteklosti, ki je postala za nas usodna. Plačali smo jo krvavo. Svetovna vojna je imela biti sinteza naših sil. Preskušnjo stoletne vzgoje smo razmeroma slabo prestali. Zato smo Ie s težavo dosegli drugo' etapo, našo sedanjo državo SHS. Ljudje, ki gledajo na naš razvoj samo s stališča nekakih »sporazumov«, so mislili, da bi lahko pride-jali še eno črko — B. In bi se imenovali SHSB. Toda naš problem je globlji in kakor je z SHS rešen nepopolno, tako bi postal s pridatkom četrte črke še nepopolnejši in kotn-pliciranejši. Zato je treba pri misli na našo nadaljnjo etapo uravnati smer. Dobro je, da nas uče misliti drugi, ako nečemo misliti sami. Zunanja nevarnost je bila tak pouk — a bilo bi slabo, ako bi iskali združenja samo v ta namen. Treba bi bilo iskati globljih notranjih vzrokov. Dokler ni urejena druga etapa, je težko misliti na prehod v tretjo.
To je nekaj treznih misli ob splošnem odobravanju vprašanja, ki je na videz tako nenadoma stopilo med nas. Gotovo je, da bodo nadaljnji razvoj pospešili časovni dogodki. Naša dolžnost bo, da te dogodke izrabimo v pravem smislu. Vprašanje je danes zelo živo in odmeva po vsem Balkanu. Mladina ga je sprejela kot svojo nalogo. To bi bilo dobro znamenje. O Božiču se je oglasil pesnik Hristov, za Veliko noč politik Kostov. Oba sta našla dovolj odmeva v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani. Iz tega se vidi. da bo treba akcijo nadaljevati, ne le z besedami, ampak tudi z dejanji, t. i. podirati je treba zapreke preteklosti, kadar hočemo staviti zgradbo bodočnosti. Vsak na svojih tleh — a vsi za skupnim ciljem.
Pred nami je zopet slovanska Velika noč. Ne moremo reči, da je mnogo veselejša od prejšnjih. A zdi se, da se rane preteklosti celijo. Treba bi bilo delati na to, da ne za* dajamo novih. Z rešitvijo našega vprašanja v smislu dr. Kostova bi izlečili samo end veliko rano slovanstva. Gotovo bi tudi to innogo
Kljub temu pa lahko priznamo in povdarimo, da je ta nedovršeni kongres dosegel velik in od vseh pravih, načelnih Orjunašev z največjim navdušenjem pozdravljeni uspeh, to je sklep, da se izvrši totalna in rigorozna reorganizacija naših vrst. Ppmen tega sklepa pozna vsak, ki ve za cilje in smotre naše organizacije, ki je po svojem bistvu nadstrankarska in v naših razmerah	f
tudi protistrankarska bojna organi- i zacija. O strukturi in delovanju ta-	{
ke organizacije pa morejo in smejo odločati le najboljši njeni člani, torej le Orjunaši, ki vrše svoje dolž- ' nosti napram organizaciji brez vsa- ■ kega pomisleka in brez vsake najmanjše izjeme, torej le njeni vsestransko preizkušeni člani. Sklenjena reorganizacija naj ugotovi, koliko	•
takih članov ima organizacija v vsej	jj
državi in poskrbi, da odpade iz or-	,
ganizacije vse ono članstvo, ki je članstvo bodisi le na papirju, bodisi le z jezikom. Članov, ki nosijo pač naše značke, ki so Orjunaši le v vinjenem stanju ali pa izrabljajo svojo ^pripadnost k organizaciji pri raz-računavanju s svojimi osebnimi nasprotniki, ki pa ne vrše svojih osnovnih dolžnosti napram organizaciji, ne potrebujemo, oni so le naš balast in naša sramota. Če so nain do danes veliko škodovali, če je vsled njih ugled organizacije velike trpel, se mora to za bodoče pod vsakim pogojem in za vsako ceno onemogočiti. Orjuna bo 'vršila svoje delo in dosegla svoje cilje le tedaj, če bo njeno članstvo homogena in disciplinirana masa, pa naj bo ta masa še tako maloštevilna.
Kongres je pravilno ugotovil, da je nevarnost komunizma in separatizma za državo v glavnem minula.
So še komunisti, kljub svoji dobri organizaciji in požrtvovalnosti ;pa ne tvorijo več resne nevarnosti, čeprav se jih ne sme pustiti iz oči. Separatizem se je pa zrušil s trenutkom, ko je postal Radič minister in glasoval celo za proračun ministrstva vojne in mornarice ter postal bolj papežki kot papež sam. Seveda dviga separatizem vedno še svojo glavo in čaka le na ugodne* priliko, da se približa svojemu cilju: uničenju države potom spremembe ustave na federalistični podlagi. Orjuna bo morala take pojave vedno pazno zasledovati, toda to opazovanje ne more tvoriti več njene glavne naloge. Ta naloga leži danes v moralnem prekvašenju našega naroda z ideologijo principlelnega jugoslo-venstva potom podrobnega dela med našim narodom. To kulturno delo, to ustvarjanje jugoslovenskega tipa In uveljavljenje v vsem glavnem življenju, v vseh organizacijah in zlasti v parlamentu, to delo ie naša dolžnost. Tako dolgotrajno, naporno in vsaj v začetku prav malo hvaležno delo pa more vršiti le enotna organizacija, sestavljena iz naj-
Stroii za špičenje svinčnikov.
THE REX CO., Ljubljana.
.	i	t
boljših sinov našega naroda, iz ljudi, ki poznajo samo dolžnost in ne zahtevajo nikake nagrade.
Sklep kongresa o reorganizaciji ima torej velevažen pomen. Njegova točna izvedba bo našo organizacijo vsaj za trenutek morda številčno oslabila, bo jo pa na vsak način moralno okrepila. Ni torej dvoma.
da bo članstvo pri tej reorganizaciji sodelovalo z največjim veseljem in podpiralo svoje vodstvo brez ozira na event. osebne žrtve. Tako reorganizirana Orjuna bo lahko mirno in pred vso javnostjo sklepala v na daljnjem deiu in bo svoje sklepe tudi lahko izvršila kljub vsem oviram od strani partizanov, separatistov in korupcionistov. I. C.
Streljačke družine.
Streljačka družina Logatec. Dne
24. aprila 1927 ob 16%. uri se vrši v gostilniških prostorih g. Ivana Riharja v Gor. Logatcu ustanovni ob-4ni zbor Streljačke družine Logatec z nastopnim dnevnim redom:	L
Otvoritev občnega zbora po predsedniku. 12. Nagovor delegata. 3. Tolmačenje in čitanje pravil. 4. Vpis in sprejem novih članov. 5. Volitve, 6. Slučajnosti. Vse okoliške organizacije se vabijo, da se z ozirom na važen pomen ustanovitve Streljačke »nižine v čim večjem številu udeleže. Zdravo!
Streljačka družina Mirna priredi v kratkem kombinirane terenske vežbe na Kumu, zvezane z maršem iz Mirne na Kum. Cudinu/ pa se le gotovemu funkcionarju, ki zavestno zavira delo te marijive Streljačke družine in ki išče v njej nekih tendenc, katerih nima!
Občni zbor kranjske Streljačke družine. Preteklo soboto zvečer se
je vršil v »Narodnem domu« redni občni zbor kranjske Strčljačke družine, te važne institucije, ki ima velik državno-obramben in strelsko vežbalen pomen. Zbor je otvoril in vodil predsednik ravnatelj g. Franjo Sire. Poročila društvenih funkcionarjev so bila soglasno sprejeta. Volitve v novi odbor so prinesle sledeči rezultat: predsednik žandarmerij-ski kapetan II. ki. g. Milan M. Ko-vinčič, podpredsednik ravnatelj g. Franjo Sire, tajnik g. Št. Košnik, blagajnik g. Drago Repič, odborniki: gg. prof. I. Kolar, prof. Franc Kqr-bar, narednik H. Ločniškar, Dušan Pirc, Ig. Reš in I. Smole, pregledniki gg.: sreski poglavar vladni svetnik J. Žnidarčič, direktor Košnik in Rica Mayr. Pri slučajnostih se je razvila obsežna debata o organizaciji in pričetku strelskih vaj, o napravi strelišča. Odbor je pooblaščen, da napravi čim prej vse potrebne korake, da stopi organizacija k svojemu delu.
Naš pokret.
Gorica. V petek dne 22. t. m. se vrši ob 20. uri sestanek v običajnih prostorih. Pridite zanesljivo vsi!
Vodja.
Lastcvski bataljon Orjune s sedežem v Dubrovniku je priredil bataljonsko dobro uspelo vežbo v okolici Dubrovnika v nedeljo, dne 10. aprila.
Orjuna Stfčurac je imela 3. t. m. sestanek, kateremu so prisostvovali polnoštevilno njeni člani. Dnevni red sestanka je bil Kongres.
Kronika.
ODREŠENIKU.
Na našo zemljo svoj paradiž spet trosi pomlad na poletu, a Ti je ne čutiš, Ti le molčiš, kot ne bi žil nikdar na svetu.
O vem, Učitelj, zakaj molčiš, zakaj si otožen in jezen: zastonj vse trpljenje in trnje in križ, zaman Tvoja veleljubezen!
Nasledniki Tvoji so nauke že, kar dal si jih, vse pozabili, a če jih še niso, jih rabijo le, da vrat bi upornim zlomili.
Zdaj versko — brezverski Rim je simbol prevzetnosti puhle, bahaštva, zavisti zahrbtne in bolj in bolj tlačitelj svobode, netitelj sovraštva.
Iz večnega Rima se thymjan kadi mogotcem pod nos samopašnim. zaščite nobene tam najti ni 1 zatiranim in siromašnim.
Tam v Rimu načrt se je vražji rodil: moj narod, ki najbolj Te ljubi.
moj narod, ki veke je suženj bil zapisan je. splošni pogubi.
Že zopet gospod — bog vojskinih trum, rožlja zadovoljno z orožjem, vse bližje prihaja že bojni hrum in mi smo v krogu vse ožjem.
In kedar naval bo sovražnih krdel s krvjo naše kraje poplavljal.
Tvoj veliki žrec bo tijaro nadel in klanje, uboj blagoslavljal. —
Radi voj Peterlin-Petruška.
m\NSWV;
vs\ed svojiV« dobrin splošno priljubljena
CIKORIJA
Orjuna Maribor sporoča vsemu svojemu članstvu, da so uradne ure za člane vsako sredo cJd 7.—8. ure zvečer v tajništvu Orjune Maribor v »Narodnem domu«, III. nadstropje. Članstvo zamore v tem času dobiti vsa pojasnila v omenjenih prostorih.
Tajnik.
Mariborski Orjunaši so se na poziv Oblastnega odbora korporativno udeležili nadvse uspelega ,,mani-festacijskega zbora dr. Mladena Kasto v a za ujedinjenje \vseh Ju-goslovenov v Veliko Jugoslavijo.
Demagoštvo je »Slovencu« protest proti izplačilu težkih 42 milijonov dinarjev na račun familije Njegoš, o katere plodonosnem delu za Črnogorce govori najbolje nadvse obupno stanje v črni gori. Ne bomo se spuščali v rekriminacije na račun te družine, kateri člani so v času, ko so umirali najboljši sinovi našega rodu v borbi za sleherno ped zemlje, prostodušno ražgovarjali s kletimi sovražniki in jim izročali na milost in nemilost narod ter zemljo. Pribijamo pa, da je takozvana likvidacija razmerja napram familiji Njegoš z navzlic sedaj podarjenim 42 milijonom še vedno zelo problematična, ker ni nikaka tajnost, da bodo' s temi milijoni poravnani oni dolgovi, 'kateri so bili narejeni v zakladnici zavezniške Italije v času, ko so še nekateri mislili, da se bo dalo s pomočjo Plamenčevih odmetnikov oboriti jugoslovenski režim v črni gori in uvesti zopet patrijarhalični despotizem »gospodara«. Ako ste že sklenili likvidirati črnogorsko pitanje z blagajniškimi nakaznicami v dobro puntarjev in ljudi, ki so zakrivili, da se danes šopiri v Skadru in Postojni vojska zeta gospodara, potem to odkrito povejte in nikarte tega ne odevajte še v plašček eminentno patriotičnega dela. Pdsebno še ne vlačite v to Črnogorcev, ki so videli v Beogradu spas svojega rodu že tedaj, ko ste vi še pritiskali uslužno kljuke po dunajskem dvOru in poljubljali škornje avstrijskih generalov, vse preje, kakor zadovoljivo afero celo najvišjega predstavnika naše zemlje, od katerega edinega pričakuje črna gofra omladin-cev in ere podgoriške Velike narodne skupščine, še edini spas.
Črnogorcem treba danes cest, vodnjakov in železnic, ne pa likvidacije vprašanja dinastije Njegoš, s katero so oni obračunali leta 1918. v oktobru in na krvavi Božič.
Z gradnjo treh železniških prog v Sloveniji se ponašajo naši klerikalci in kažejo na program izgraditve teh prog s posebnim ponosom. Kakor je sicer nam glavno to, da bodo sploh pričeli graditi te tri zvezne proge, tako pa moramo pribiti, da sol bile sile, ki so ustvarile pogoje za izgradnjo teh treh prog vse drugje, kakor v Jugoslovanskem klubu in da imajo skoraj več zaslug zanje italijanski bersaglieri na albansko-jugoslovenski meji, kar sicer vedo i Slovenčevci sami.
Smetana. Smetana je tista tzv. višja družba, ki se razpase pri vsakem narodu in živi nekako od zaslug svojih prednikov. Že zadnjič smo čitali pismo dr. Reissa o beograjski smetani, to je tista mladina, ki nima smisla za resne naloge življenja, ki ji je tuje, kar je v narodu velikega, ki živi samo od importi-rane kulture in misli, da je dolžnost
pripomoglo ik našemu skupnemu vstajenju, kajti naših ran je mnogo in S.' 'Gregorčičeva »Velikonočna« ie še vedno resnična pesem ... »Sto-ietja trpel je veliki trpin...« In še trpi na svojih lastnih ranah. Polj-sko-rusinsko vprašanje, madžarske tradicije, Rusija... Vse to čaka Zdravnika — časa. A čas ne ozdravi vsega, ako se ne ozdravijo ljudje. Oni so potem — junaki svojega časa. Zato naj za letos velja S.. Gregorčičevo geslo, s katerim končuje svojo »Velikonočno«:
Zatorej Imi, bratje, pripravljajmo
zdaj,
to slavno slovansko bodočnost...
V tem znamenju vsem Jugoslo-venom dobre volje, ki so iskreno, pošteno in navdušeno sprejeli idejo bodoče Velike Jugoslavije od Črnega do Jadranskega mOrja, naš slovanskiHristos voskrese! Naj jih ne moti dejstvo, da so pred 10 leti Prav tako navdušeno prisegali na Jugoslavijo, ki so jo potem marši-"daj zatajili. Sam Peter ie zatajil Gospoda in vendar je postal skala,
katero je zidal svojo cerkev. Zato pri vsem navdušenju nismo opti-
misti, a verujemo v zmago nacionalne ideje, ki pa more in mora biti le ena, t. j. jugoslovanska. I. L.
Klic robov.
Solnce sije in narava se budi. Iz popkov poganja cvetje. Veselimo se solnca in veselimo se pomladi. Toda čujejo se iz te vesele narave, ki vstaja k novemu življenju, pogrebni glasovi. Ostro udarjajo ti glasovi in žalostno odmeva njih glas. Slišim njih jek in besede mi udarjajo razločno na ušesa: »Svoboda, svoboda!«
Gledam žalostne obraze mater in očetov. Ostre poteze skrbi se režejo v njihova lica. Iz pogleda čutim njih bol in iz obrazov berem njih misli: »Jezik nam hočejo vzeti in otroci ne bodo znali našega jezika.«
Gledam mladeniče in dekleta oprtane s culami. Mrko zro v tla in njih korak je počasen. Ne sliši se petje, ne razlega se vriskanje po vasi. Le solze se jim leskečejo v očeh, a ustnice tiho izgovarjajo zadnji pozdrav.
Zbogom Ti domovina, Ti bedna mati, ki jnas : gledaš odhajajoče, a se nas ne upaš klicati. Dali smo Ti mladost in vse. Odhajamo, a spominjali se Te bomo dokler bo kaplja krvi v nas!
Opazujem življenje na vasi! Tiho in žalostno je! Ne sliši se glasne, vesele besede. Pogovori so tihi in žalostni in okoli grobov se sučejo. Pravijo, da ni več življenja za nas, da ni več upanja. Da so uničene naše šole povsod, in da smo posvečeni smrti, ki se bliža z naglimi koraki.
Bratje in sestre! Proč s temi mislimi, preženimo to pusto razpoloženje, pobijmo te sove znanilke nesreče in — smrti! Proč od grobov naj gredo naše misli! V nas naj vzklije upanje v novo življenje!
Ali je mogoče, da bo krivica vedno vladala svet? Glejte ali se ne skriva za temi meglami solnce, da jih razprši, in da nam zasije jasneje in svetleje?
Ne misliti na grobove, ne na smrt, na življenje svetlo in veselo življenje mislimo! Naš krik naj bo: »Mi hočemo živeti!«
Srednješolec — primorski izgnanec.
naroda in države, da skrbi zanjo, kakor da bi bila ona najvažnejši del naroda. Ravno v tej smetani je vir vse korupcije in degeneracije. Zanjo ne eksistira domača zgodovina, ne narodni heroji, ne pesniki, ne literatura, ne narod in niti politika ne, v kolikor ne služi njim v korist. To je naš švicarski prijatelj dobro opazil. Kultura te smetane obstoji v plesu in športu, v kinu in kabaretu, v špekulaciji in protekciji. Razpasla se ]e veliko prezgodaj po naši še tako jnladi državi in dolžnost zdrave, narodne in nacionalne mladine bo, da jo čimbolj uničuje in onemogočuje. Ta smetana se je pokazala zopet pri gostovanju plesalke Pavlove v Beogradu, kjer je ob horendnih cenah dvakrat napolnila gledališče in bi, ga bila še tretjič, ako bi bili predstavo dovolili. Za par plesnih večerov, ki ‘vendar ne moreta nuditi »višek umetnosti«, če tudi pleše ruska in svetovna plesalka Pavlova, je imela ta smetana na tisoče dinarjev, do-čim je bilo skoraj ves teden gledališče prazno in bi je zaman iskali v gledališču, kadar se igra domača drama ali opera. Ruska smetana je že zaplesala svojo državo, kar naj bo svarilen zgled za vse. ki žive it žuljev in žrtev naroda. Zgodilo se je, da je pri oficirskem izpitu padel kandidat, ki ni imel pojma o sv. Savi. Tudi ta je bil iz tiste smetane, ki misli, da ji ni treba poznati domače zgodovine in ji je vsaka pariška novost važnejša od vseh narodnih [tradicij. Smetana je naraven pojav, a dolžnost narodne vzgoje in vse javnosti je, da pazi na to, da se ne razpase tako, da onemogoči zdravo vrenje in se usmradi. Uniči jo navadno — revolucija. Nacionalistična mladina, ki je cvet zdravega, krepkega in borbenega naroda, mora čim najbolj zatirati te vrste pojave, kajti le zdrava, v domačem duhu vzgojena inteligenca ima v narodnem življenju svoj pomen in zamore vršiti svoje delo le, če ji ga ne onemogočuje smetana, ki živi ,v domišljiji, da mora biti vedno na vrhu, čeprav je lahka, puhla in prazna.
Tombola. Osrednje društvo nižjih .poštnih uslužbencev 1 krajevna skupina v Ljubljani priredi, kakor običajno vsako leto, tudi letos svojo veliko četrto dobrodelno javno tombolo, in sicer z desetimi glavnimi tombolami in z več manjšimi dobitki, v korist onemoglih bolnih članOv, vdovam in sirotam. Tablice bodo prodajali vsi pismonoši in trafike od 15. t. m. dalje. Cena tablici je 2 Din. Prosimo tudi letos blagohotne naklonjenosti slav. občinstva.
»Kozjakovo pogorje« je naslov praktičnega vodiča za letovišča, kopališča, prirodne in druge znamenitosti v lepem Kozjakovem pogorju. Sestavil jo je neumorni naš Rudolf Badiura, ki zbira kakor mravlja potrebni materijal in podaja našemu ljudstvu vodiče, katerih bi bili veseli i drugi večji in mogočni narodi. Z ozirom na dosedanja dela Badiure in širok krog čitateljev pa 'bi želeli, da bi bilo i pričujoče delo spisano v srbohrvaščini, ker je danes, ko prihaja vedno več bratov Srbov in Hrvatov med nas, to s praktičnega stališča priporočljivejše nego slovenščina. Obenemi'bi bil ta vodič po »Kozjakovem pogorju« dopolnilo velikega vodiča »Slovenija«.
Vodič toplo priporočamo vsem ljubiteljem lepot naše zemlje, kakor tudi ostala Badiurova dela, z željo, da naši ljudje kar najbolj posečajo Kozjak, to severno meje naše države, za katero smo se morali pred vojno z germanskim narodom tako boriti.
»Čut ljubezni napram dinastiji«,
se je med slovenskim ljudstvom dvignil odkar so tigri na vladi, ve povedati brumni škofov list. Nas ta preorientacija onih, ki še dosedaj niso izpregledali in ki so morda še vednO mislili na ono republiko, kateri so z balkona univerze leta 1918. oduševljeno klicali, le samo veseli. Da pa »Slovenec«, ki se postavlja
danes že poleg edinfl privilegiranega zaščitnika slovenskega ljudstva za najupravičenejšega branilca dinastije med Slovenci ne bo zrastel do neba, naj pogleda v svojem arhivu številko od dne 18. julija 1914, v kateri bo našel sledeče doslovno pisane vrstice?
»Liberalna stranka je tako monarhična, da ji je oseba vsakega vladarja sveta, vsakega. Sedaj se zgraža ta monarhična stranka nad tem, da je naš deželni glavar izustil stavek: »Mi imamo cesarja po milosti božji, Srbi pa imajo kralja po milosti morilcev.« (Sledi jezuitsko zavito pojasnjevanje gorenjega »fakta«) ... Njen monarhični princip pa kulminira v neizrečeni predrznosti, da stavlja imenovanega srbskega kralja Petra v eno vrsto z našim presvitlim cesarjem Franc JosipOm L... V paralelo stavlja našega, v Časteh in skrbeh osivelega cesarja s kraljem Petrom, to je kruto razža-ljenje, katero odklanja (slovensko ljudstvo z naj večjim ogorčenjem!«
Tako je pisal danes ljubezni,do Karadjordjevičev prežeti »Slovenec« 1. 1914. in sedaj uči in oporeka nam ljubezen do dinastije, ki smo šli zavoljo klicev kralja Petra v ka-zemate in internacijska taborišča. Da po vsem1 tem denuncijanti dvigajo glave in stopajo na najodgovornejša mesta baš ni čudno!
Angleški delavci so sklenili 1. maja demonstrirati ob priliki majniških obhodov za načelo:	»Balkan
Balkancem!« in proti italo-alban-skemu paktu. Simpatično gesto angleškega proletariata hvaležno pozdravljamo.
O mariborski delavnici in starih vagonih, ki leže brez haska in v škodo državne blagajne po naših postajah, je povedal par tehtnih ugotovitev radičevski poslanec Kelemina in v svojih izvajanjih zastopal isto stališče kakor mi^ v našem listu.
pW.p»nmmunvm ■■■■■p w.y..wpwwi i.n	!■■■■	■	■■
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
Dne 9. t. m. ob 3. popoldne seje vršil ob številni udeležbi delničarjev XXVII. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Opčni zbor je vodil predsednik b^nke gosp, dr. P. Defranceschi, ki se je spominjal po kratkem pozdravu navzočih v toplih besedah pokojnega predsednika zavoda g. dr. Karla Trillerj** in njegovih nevenljivih zaslug za procvit banke, nadalje pokojnega soustanovitelja, člana uprave g. Urbana Zupanca in uradnika g. Iva Sterleta. Nato je očrtal na kratko splošen gospodarski položaj v naši državi in zlasti v Sloveniji, ki pp nudi še manj ugodno sliko kakor oni v prejšnjem letu; da pa se je kljub temu neugodnemu splošnemu gospodarskemu položaju poslovanje banke v minulem letu zopet razširilo in znatno povečalo v tekočem letu zaradi prevzema Trgovske bank^, d. d. v Ljubljani in njenih podružnic, Povdarjal je nevzdržndst sedanjih davčnih bremen, ki so posebno velika v Sloveniji, ki težko pričakuje
DrOETKER'
JEVIAA
backinom
Najboljše in preizkušene recepte poiilja n« željo brezplačno in po&tnine prosto
Dr. OETKER, d. z o. z.
MARIBOR.
OVEC
	
Obroč ki mnogo prišftedi!
	
Povečane, zelo mehke zračne blazine. Conti - Ballon obroči naredijo vožnjo prijetno. Cestne jamice in debeli gramoz prevozita, da skoraj ne občutite, brez posebnega neprijetnega tresenja, s polno brzino. — Črne, trdne gume se izredno malo obrabijo.
Viktor Bohinec, Ljubljana
Velikonočna ugodnost!
Našim domačim odjemalcem v čast smo izdelali 1000 parov visokih čevljev iz dobrega črnega boksa, novega tipa z zaokroženo špico in močnimi podplati od štev. 39 do 46
za ceno od Din 168.—
v namenu, da razširimo to vrsto čevljev, ki so za vsak sloj, med občinstvom. — Garantiramo, da so čevlji izdelani iz najboljšega usnja, izdelek dobro poznanega, solidnega podjetja.
Ta ugodnost velja samo do Velike noči.
Detajlna prodala Carl Pollak d. d.
LJUBLJANA, Dunaiska cesta štev. 23.
Zdrav dutiuzdravomtielo!
FRANCOSKE VINOVICE.
SAVA
opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od j ugosiovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran* sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu Je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
CABA“ \
oime ocHrypaBajyhe ahohh- gg qapcKO apyuiTBO y 3arpe6y Si
Za konzorcij lista »Oriuna« odsrovaria Dr e J če Verbič.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože SpaO'
Postizava se najsigurnije upotrebom originalne
je najmetfeniejie urejen* ter Izvrtaje tu tlskarnlška dela od nijpriprfr-»tejšegi do najmodernejiega. - Tiska šolske, mladinske, leposiovne Id znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiskn. — BroSnre t nalili in tndi največjib nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Olraa oprema ilostrir. katalogov, cenikov lo reklam. Ottov, lastoa tvoroica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice.
ih
v veliki izberi po ugodni ceni
dobil« v občno znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini
R. MIKLAUC
„pri Škofu", Ljubljana.
(Zunanjim naročnikom se poiilja tudi po pošti.)
IVAN REBEK
CELJE.
Tovarna vseh vrst tehtnic in ključavničarskih del ter koncesljonirana Instalacija vodovodov.
Prejema tudi v s a v to stroko spadajoča popravila.
C
& O .ti «*• —	«Q
•PH	fmš
**	S	c
<8	S	>
ego
9 O* Jatf
‘C?	<0	.2
O	g	H
Centralne kurjave, ventilacijske naprave« izvrSitev vodovodnih napeljav in vsa kleparska dela
oskrbi kulantno tvrdka
LM.ECKER SINOVA, LJUBLJANA
Slomškova ulica 4.
Telefon 2933 Inter.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica it. 24
enotne davčne zakonodaje. Končno je zagovarjal potrebo čim večje štedljivosti, ki mu bo veljala kot predsedniku za glavno načelo.
Nato je obširno razpravljal generalni ravnatelj g. Tykač o poslovanju banke v preteklem letu, navedel zaključne številke, iz katerih izhaja, da se je skupni promet banke povečal v minulem letu na preko 31 milijard dinarjev, da so narastie vloge na preko 227 milijonov dinarjev, kar vse izpričuje neomajno zaupanje v naš najstarejši slovenski bančni zavod.
Na predlog nadzorstva so se nato soglasno oddbrili računski zaključki. Upravnemu svetu se je podelil absolutorij, upravi, ravnateljstvu in uradništvu pa se je izrekla zahvala. Občni zbor je soglasno sklenil, sprejeti predlog nadzorstva glede razdelitve čistega dobička 6,282.064.50 Din ter določil poleg
ffSpectrum“ d d.
i. kril m in m
tvornica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA VII. Medvedova ulica 38. Telefon 755. Zagreb, Beograd. Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo portalno steklo mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi bruSene prozorne šipe, izbočene plošče, vstekle-vanje v med. Fina, navadna ogledala.
statutarnih tantijem 3,999.996 Din za izplačilo osemodstotne dividende v znesku 12 Din na delnico, dodelil 1,304.288.10 Din rezervam, 300.000 Din pokojninskemu fondu, 180.000 Din za remuneracije uradništvu ter sklenil, da se ostanek po 109.632.99 Din prenese na novi račun.
Na občnem zboru so bili izvoljeni v upravni svet dosedanji člani gg.: Makso Antič, Fran Bonač, dr. Peter Defranceschi, Ivan Jelačin ml., Avgust Jenko, dr. Alojzij Kokalj, Ivan Korenčan, Ladislav Pečanka in dr. Edo Šlajmer, na novo pa gg.: Josip Javornik, Viktor Meden,, dr. Ernest Rekar in Herbert Woschnagg. Na seji upravnega sveta, vršeči se po občnem zboru, je bil poleg predsednika g. dr. Defranceschija in podpredsednika g. Vodnika izvoljen za podpredsednika g. Viktor Meden. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: dr. Ivan Bole, dr. Alojzij Kobal, Bela Milič, Viktor Naglas in Anton Škof.
ES
",h R )0 s s
MEJTNI TBfi
Hotele imeti dobro koloT
Kupite si prvovrstne francoske znamke
„AIGLON“
Močno cestno kolo....... 1650 Din
Luksuzno cestno kolo.... 1800 Din
Športno cestno kolo ... . . . 2000 Din Dirkalno „Tour de France11 kolo 2200 Din Žensko kolo............. 1950 Din
Jako lahki tek, čvrsto in solidno izdelano. - Za vsako kolo jamstvo.
VIKTOR BOHINEC
LJUBLJANA, Dunajska cesta 21
ZLATOROG
Katera gospodinja ne pozna v modro-rumene škatlje paketiranega
Zlatorog terpentinovega mila,
katero je vsled čudovitega uspeha pri pranju in velike izdatnosti splošno priljubljeno!
Zlatorog terpentinovo milo se izdeluje iz najboljših surovin z dodatkom terpentina, je torej tudi za najfinejše perilo popolnoma neškodljivo! Zlatorog - terpentinovo milo je najboljše, najdragocenejše, zlata vredno!
Da to simboliziramo in vzbudimo tudi v najširših krogih zanimanje za to neprekosljivo milo, se vpreša od 1. avgusta 1925 v vsaki tisoči komad 10 - frank - zlatnik, kateri se pojavi pri vporabi mila. Dosedaj s« je našlo že mnogo zlatnikov!
Poskusite tudi Vi srečo in kupite komad
ZLATOROG
terpentinovega mila,
pente z njim m prepričajte se o njegovi izvanredni kakovosti.
Morda boste tudi Vi našli zlatnik!
Pri vsakem obedu nai bodo na mizi testenine: