izdaja cp »gorenjski tisk« - URKJTJJfc uredniški odbor - glavni urednik slavko beznik - odgovorni urednik gkegor kocijan - tel.: uredništvo in uprava21-90. glavni urednik 24-75 • tekoči rac. pri komunalni banki v kranju 607-70-1-135 LETO XIV KRANJ, SOBOTA, 16. DECEMBRA 1961 ŠT. 142 ▲ k IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pred proslavo . v škof j i Loki Danes in pred dvajsetimi leti Jutri, 17. decembra, bodo v Poljanah in v Skofji Loki odkrivali prve spominske plošče in imeli najrazličnejše prireditve v okviru Obsežnih proslav, ki se bodo nadaljevale do prihodnje nedelje — 24. decembra. V tem času bodo odprli razne gospodarske objekte, Odkrili spominska obeležja, na programu so sprejemi borcev iz prvih časov vstaje, kulturne in športne prireditve in druge oblike manifestacij v počastitev tega jubileja. Gre za 20. oblet, dogodkov, ki so se v dolinah obeh Sor vrstili pred 20 leti. 18. decembra so v štabu Cankarjevega bataljona ugotovili, da so v teh krajih zreli pogoji za organizacijo vseljudske vstaje. 2e naslednji dan so borci vdrli v Poljane, 21. decembra so z zvijačo prišli celo v škofjeloške zapore, 22. decembra je pri šib do splošne mobilizacije za partizansko vojsko, padati so začeli mostovi, iz Poljanske in spodnjega dela Selške doline je prihajalo Vse več prostovoljcev v pomoč upornikom. Tako je prišlo 25. decembra do hudih bojev med partizani in Nemci v Poljanah, dva dni pozneje, na kar so se Nemci zelo načrtno pripravljali, pa na Pasji ravni, na Valterskem vrhu in na Bukovem vrhu. Ti in drugi dogodki pred 20 leti v teh krajih navdajajo udeležence z utemeljeno samozavestjo in je prav, da so ob letošnjem jubileju dobili ustrezno obeležje. Z II. plenuma Glavnega odbora SZDL Slovenije Pravilna obveščenost državljanov v okviru komune lahko veliko prispeva k oblikovanju javnega mnenja in k presoji posameznih pojavov Iz razprave Staneta Božiča Ob Tednu tiska Gre za to, kako čutimo na terenu potrebo po obveščanju naših občanov. O teh stvareh kaže govoriti konkretneje zato, da bomo laže dokazali, kako se te stvari odvijajo v okviru komune in kako tudi pomagajo k boljšemu uspehu. Da pomembnost tega čutimo tudi na terenu, je razvidno iz dejstva, da je tudi okrajno vodstvo Socialistične zveze v kranjskem okraju postavilo to na dnevni red svojega plenuma. Pri tem ugotavljamo, da je občan preko radia in republiških časopisov navadno hitreje in bolje ssznanjen o republiških dogodkih kot pa o dogodkih svoje komune, čeprav mora o njih odločati v okviru svojih organov ali zborov volivcev. Zaradi tega mislimo, da je hitra in dobra informacija republiških virov obveščanja sicer v redu in potrebna, da pa je tista v okviru komune za to zelo potrebna. Poglejmo: vsi prebivalci Slovenije bodo najkasneje jutri seznanjeni pa o plenumih SZDL pa so na- Pred Dnevom Jugoslovanske ljudske armade Skupno praznovanje prebivalstva in pripadnikov JLA v Kranju vadno občani obveščeni zelo pozno "in še takrat zelo skopo, največkrat samo s kratkimi zaključki sej. Eno^lrsna vje ugotovitev, da je potrebno razširiti in izboljšati tiste vire obveščanja, ki jih lahko opravimo v okviru komune. Na Gorenjskem je eden takih virov naš lokalni časools G1 as. Ta izhaja v 14.600 izvodih in "a bere, kot nam je pokazala analiza, približno 60.000 ljudi. To pa je že skoraj polovica preb-'vnlstva. Da bi v neki meri izboljšali službo obveščanja, smo tudi v okviru obč!ne začeli razmišljat', kako naj o določonm vpra'anMh bolje seznanimo občane. Velika potreba se nam na primer kaže tedai. kadar je potrebno organizirati zbore volivcev, k?d?r v občini prioravljajo razpravo o posameznih pomembnih vora'-anjih. Po sferi navadi so zbo-i volivcev ootekali tako dn so odborrrki poročali iz pripravi iene?a materiala. Po takem poročilu na ie razorava navadno takoj pre-kočila na Sik« s poglavitno vsebino našega da- j krajevne-komun?!ne potrebe. Sku-našnjega posvetovanja. O sejah šali smo najti izhod iz tega. Naj-!v okviru okraja je trdneje pove občinskega ljudskega odbora ali prej smo postavili zahtevo, naj | zana, predlogi so številnjši — vse na zborih volivcev ne bodo »pre- to Pa pomaga oblikovati javno davanja« s kratko disku"'jo. am- mnenje in kritično presojo posa- in občani. Da bi to vsaj nekoliko izboljšali, je tudi ObLO v Kranju začel izdajati svoj Vestnik. To glasilo izhaja trenutno v 600 izvodih. Namenjeno je krajevnim odborom, stanovanjskim skupnostim in drugim organizacijam. Gradivo pa lahko hkrati služi tudi kot vir informacij ostalim časopisom. Tudi krajevne organizacije SZDL do 6&daj še niso izoblikovale primernega sistema obveščanja državljanov. Velik del te dejavnosti je bil prepuščen sestankom in pogovorom. To pa seveda zajema le majhen del ljudi. Se več: važnejše probleme je treba dati v premislek čim večjemu številu prebivalcev. Prav to pa je napatilo številne organizacije SZDL v kranjoki komuni, da so začele izdajati svoja glasila. Ta izhajajo v skromnejši obliki in le od časa do časa, kakor to zahtevajo dogodki rja terenu. Ko smo ocenjevali vrednost teh glasil, smo ugotovili, da so ta prizadevanja rodila kar dobre rezultate. Dejavnost številnih odborov v V Kranju so v zadnjem času vse Hvahnejsc priprave, kako bi proslavili dvajsetletnico JLA, in to bi bilo skupno praznovanje prebivalstva in pripadnikov JLA. V enotah kranjskega garnizona se nadaljujejo fizkulturna tekmovanja. Prav tako so vojaki pripravili razne kulturne prireditve. Nastopali bodo tudi izven vojašnice: Na Kokrici, v Preddvoru, na Je-terslceftt in drugod. V vseh kranjskih šolah bodo učenci pihali naloge s tematiko 20-lctniec JLA. Prav tako so pripravljeni obiski učencev kranjskih šol v vojašnico, da bi tam spoznali delo in življenje v vojski. Oficirji pa se bodo1 tulci.-žili raznih pogovorov na šolah in po organizacijah SZDL, kjer bodo pripovedovali o dogodkih iz zgodovine JLA. Poseben odbor za proslavo pripravlja fotografske posnetke in dnino gradivo, s katerim bodo medili nekatere izložbe 'v mestu. V Klubu JI .A in v razstavnem oknu te stavbe pa jc žc urejeno gradijo, ki prikazuje rast in tehniko JLA. bodo obiskali pionirji kranjsko vojašnico In predviden je tudi sprejem predstavnikov tega garnizona pri predsedniku ObLO Kranj. VAJAKI GOSTUJEJO Pripadniki škofjeloškega garni-ziona so pred dnevi imeli na svojem odru posebno predstavo v okviru proslav pred Dnevom JLA. Predstava jc bila v njihovi vojašnici, ko je več kot 1000 mladine iz škofjeloških šol obiskalo tamkajšnji garnizon. V programu je sodelovalo nad 60 pripadnikov garnizona. Učenci, ki so bili tam na obisku, so izvajalce zelo pohvalili. Pripadniki škofjeloškega garnizona bodo s tem programom gostovali še v Železnikih, v Poljanah in v Gorenji vasi. SREČANJE V TOLMINU Preteklo nedeljo so se v Tolminu srečalo tekmovalne ekipe enot JLA iz Postojne, Ljubljane, Tolmina in iz Kranja. Tekmovanje je organiziral Radio Koper, ki bo to srečanje posredoval poslušal- Zabavni orkester JLA v Kranju j vem v nedeljo, 17. decembra, od Sc pripravlja na poseben nastop 9. do 10.30. ure. Udeleženci iz Kra-na aHndeiniji, ki jc predvidena za nja so bili v končni oceni razvr pak v glavnem pogovor, ki pa ne sme izvirati samo iz razmer določene volivne enote, temveč povezano iz razmer celotne komunalne skupnosti. To prakticiramo tako. da prod zborom volivcev izdamo široko obdelano in obrazloženo gradivo v oblik; Časop'sa, ki vsakega občana oziroma volivca informira o nalogah in sredstvih okrog »tvari, ki so m dnevnem redu zbora volivcev. Gradivo ie napisano tako. da se jasno vidi, o katerih stvareh mora odločati zbor volivcev in ziradi katerih je zboAvolivcev tudi sklican. Ko se tako gradivo dostavi sleherni družini ko je razdeljeno ♦^en dni pred zborom volivcev, ko vsa stvar že dobi določen komentar v okviru prebivalcev, je prav gotovo zagotovljena večja OftOteost, da zbori volivcev postanejo bolj kritični in boljši. Poročilo odboru <'k n je lahko kratko, razrorava kvalitetnejša in, kot ,je pokazal zadnji zbor volivcev, ki je razpravljal o vpra.šanju šolstva, tudi udeležba jc večja in isto velja za zan:manje volivcev. Ko je občinski odbor SZDL v Kranju vprašal v posebni anketi volivce v svoji občini, če misTijo, da bi s tako prakso nadaljevali tudi v prihodnje so je velika večina anketiranih izrazila za nadaljevanje terja dela. Prav iz take pobude «0 tudi druge organizacije pričelo Izdajati glasila o svojem delu in o delu nekaterih organov, mesnih pojavov. Občinski odbor SZDL namerava tudi v prihodnje podpirati takšna prizadevanja (Nadaljevanje na 2. starni) Danes ob 12. uri bo v avli OLO Kranj odprta razstava tiskane besede, to pa bo hkrati uvod v TEDEN TISKA - manifestacijo, ki bo zajela področje kranjske občine. Od kod pravzaprav izvira pobuda za to novo obliko popularizacije tiskane besede? Pobudo je dala komisija za tisk pri Občinskem odboru Socialistične zveze, zato je tudi prav, da damo tej izvirni pobudi čimveč j i poudarek. Naoosled je takšna akcija lahko tudi dokaz, da prihaja v političnem, družbenem in gospodarskem življenju komune do novih obetajočih premikov, ki jih lahko še prav posebno oblikuje dnevni, tedenski in občasni oziroma sroloh ves tisk. Nedvomno bo TEDEN TISKA izoblikoval tudi težnje, kako je moeoče s pornočjo tiska — tu so mišljene tudi skromneiše oblike tiskane besede — obveščati občane o vseh problemih, ki se porajajo v občini. Ne gre pa zgolj za obveščanje: tisk naj bi bil tribuna najrazličnejših mnenj in oblikovalec naprednih stališč, miselnosti in socialistične morale. Seveda pa nalo?a tiskane besede s tem še ne bo opravljena: gre namreč tudi za vsebinsko tehtnost tiskane besede, saj bo tisk le na ta način lahko v celoti iz-pomil svoie poslanstvo. Naj misli tovari?ice Vido Tomšičeve, ki je na nlcnumu Glavnega odbora Socialistične zveze poudarila, »da moramo poskrbeti za to, da bomo zlas+i v komunah oziroma v skjpnostih komun dali pobudo, da se obstoječi inštituti, zavodi, analitike skuoine, stistič-ni organi itd. uporabijo za kvalificirano n7->ravo o katerem koli problemu, ki je življenjsko važen za nadaljnji razvoj našega gospo- darstva in družbenih dejavnosti.* Tovariš Janez Vipotnik pa je zapisal, >*da nastopa čas, ko potrebujemo mnogo priostrenih peres za pogumno kritiko pojavov, ki dušijo demokracijo, za odločnejšo kritiko vseh poskusov deformacije in zlorabljanja socialistične zavesti tuji, pa naj nastopajo kjerkoli«. Prepričani smo lahko, da bo manifestacija danes, koristno dopolnilo vsem izrečenim besedam, ki so se nanašale na tisk — in najbližji tolmač in svetovalec slehernemu državljanu. Razstava bo osrednja prireditev TEDNA TISKA. Akcije po šolah — bodo zajele pionirje v osnovnih šolah i« dijake gimnazij ter strokovnih šol. Med TEDNOM TISKA bodo povsod nadomestili po eno ure slovenščine s predavanji o namenu in vlogi tiska ali pa z razgovori o novinarstvu. Na šolah bodo pisali tudi, posebne naloge o tem, kaj mladina sodi o tiskani besedi. Razstava slovenskega mladinskega leposlovja bo odprta od 20. decembra 1961 do 2. januarja 1962 v Mestnem muzeju v Kranju. Zajemala bo ves slovenski mladinski tisk. Razstava partizanskega tiska na Gorenjskem bo odprta od 22. decembra 1961 do 4. januarja 1962 v Studijski knjižnici v Kranju. Razstavljeno gradivo bo prikazalo večji del narodnoosvobodilnega tiska na Gorenjskem. Razstava novinarske fotografije bo v avli OLO Kranj in bo spremljala ostalo razstavno gradivo o tiskani besedi. Predavanja in razgovori z bralci pa bodo nedvomno najbolj zanimiva oblika, ki bo služila popularizaciji naše tiskane besede. Zdravstveni centri na startu VSKLAJEVATI IN POMAGATI — GLAVNI NAMEN NOVIH ZDRAVSTVENIH USTANOV — TRI VELIKE AKCIJE IN VRSTA DRUGIH POSTAVK V NAČRTU OKRAJNEGA ZDRAVSTVENEGA CENTRA Zdravstveni rontri so nekaj povsem novega, saj takih ustanov doslej pri nas nismo imeli. V drugi polovici letošnjega leta, ko je bila ustanovljena večina teh centrov, smo tudi na Gorenjskem dobili en okrajni in pet občinskih zdravstvenih centrov. Funkcij? okrajnega zdravstvenega centra je prevzel Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, funkcije občinskih centrov pa zdravstveni domovi v k ran'h. Škof ji Loki, na Bledu, v Tržiču in na Jesenicah. dan pred praznikom v kinu »Cen-j sceni na tretje mesto in so dobili J Menim, da imamo še vedno slabo ter« v Kranju. Pred praznikom za nagrado par smuči. | »vezo med delom raznih organov Novoustanovljeni centri z delom še niso pričeli, le nekateri izdelujejo svoje programe dela — seveda v skladu z nalogami, ki jih imajo taki centri. 2e po površnem pregledu teh nalog pa lahko ugotovimo, da bodo omenjeni centri zares izpopolnili ogromno vrzel v vrsti zdravstvenih ustanov. Tako bodo občinski centri skrbeli za organizacijo zdravstvene ehižbe na območju občine, ustanavljali nove zdravstvene ustanove, vsklajevall delo posameznih ustanov in vodili enotno strokovno politiko. Analizirali bodo zdravstveno stanje na terenu in tako lahko svetovali tudi pravilno razporeditev zdravstvenega kadra. Ce bodo občinski centri dobro opravljali 6voje naloge, bodo torej popolnoma obvladali situacijo na terenu in tako lahko tudi pravilno usmerjali zdravstveno službo. Vsi centri bodo imeli svoje strokovne svote, katerih člani bodo zdravstveni delavci vseh profilov. s Okrajni zdravstveni center vsklnja delo woh občinskih centrov, zato njegov strokovni svet sestavljajo upravniki vseh občinskih centrov, razen teh pa še 2 člana sveta za zdravstvo, zastopnika kranjske in j"«'miške podruž- nice zdravniškega društva, zastopniki bolnic, lekarniške in zobozdravstvene službe, medicinskih sester in obratnih ambulant. Pri tem strokovnem svetu bo delovalo Čudi več komisij. Nekatere izmed teh so bile doslej že pri okrajnem svetu za zdravstvo (tako na primer komisija za varstvo družine), komisija za borbo proti tuberkulozi, komisija zdravnikov obratnih ambulant), komisija za rehabilitacijo pa deluje še pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje. Razen "omenjenih bosta pri evetu centra ' še komisija za organiza-cijsko-tehnična vprašanja in komisija za vprašanja zobozdravstvene službe; seveda pa bo dopuščena možnost, da se glede na potrebe in situacijo na terenu ustanavljajo še nove komisije Bistvo dela okrajnega zdravstvenega centra jc v tem, da ima pregled nad organizacijo zdravstvene službe v okraju, da delo koordinira, nadzira in prt njem tudi pomaga. Okrajni zdravstveni center bo tudi organiziral seminarje za vse profile zdravstvenih delavcev. Seveda bo okrajni cento/ lahko dobro deloval šele, ko bodo dodobra zaživeli občinski centri. Ker je neurejena statistika eden izmed glavnih problemov zdravstvene službe, bo prvi daljši seminar v začetku prihodnjega leta namenjen prav usposabljanju dobrih analitikov, obenem pa tudi usposabljanju zdravnikov, da bodo . znali te podatke koristno uporabiti. Sedaj center že analizira vzroke umrljivosti novorojenčkov. V planu dela je tudi proučitev tekstilne industrije*. Ce bodo na razpolago potrebna finančna sredstva bo okrajni zdravstveni center Kranj v sodelovanju z republiškima zdravstve-n'ma centroma in republiškima zavodoma za zdravstveno varstvo Hrvatske in Srbije ter Zavodom za napredek gospodinjstva Kranj, okrajnim odborom Rdečega križa in drugimi odgovornimi forumi naredil tri obširne analize. Prva nij bi dala pregled prehrane ogroženih skup:n prebivalcev (vajencev, starčkov, otrok nosečih žena) s posebnim poudarkom na količino vitaminov in mineralnih snovi. V drugi ak.:iji naj bi ugotovili, kolik me so fiziološka potrebe naših prebivalcev da bi lahko pripravili ustrezne predloge za ustvarjanje zadostnih rezerv hrane. Pri tretji akciji naj bi ugotovili, kolikShe so potreba or> dietni prehrani in lahki »rehrani » okviru naših obratov družbene prehrane. Vse tri naloge so izredno olksir-ne, zato je razumliivo, da jih bo okrajni center lahko realiziral le • pomočjo občinskih centrov. - M. S. j- . (M Z ) _ Preteklo sredo >\n četrtek Jc Delavska univerza na Jeseničan ormni/liula posve- tov,,- 1) v.st.ivnlkl gospodarskih organizacij. Prvi dan so se posvetovanja udeležili ljudje lz grud-h •••<.. • , , , ilnstva In trgovine. drugI dan l»a Iz obrti jfl Inchtstrii.-. Upravnik Delavske univerze na Jesenicah MIha Cene Je Se z nekaterimi člani upravnega odbora DU ritimi' pie navi.Ikc gospodarbkih organizacij /. novim programom Delavske univerze In no-\nnn i.,elnu strokovnega Izobraževanju, ki ga Jc »prejela republlika Ljudska skupščina na zadnjem •/.,.. ;, , ,, , |e v zvtvl z novim naMnom »( a« ovne»a l/.ohni7-v^ija Delavska univerza n-i Jese- Dlcah ponudila vseiti gospodarskim organizacijam svoje usluge, ki Jih ho lahko opravila v letošnji •Cioiil OBRAZ IN POJAVI i iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii!i>!!iiiiiiiiiiniii I.nvm jc bul preddelavec. Bil je zelo delaven v raznih organizacijah v podjetju in tudi na terenu, kjer jc stanoval. Povsod je smle-lozrm*ki so bili navdušeni. I Prvo razočaranje so uporniki i doživeli ob vdoru v vojaško po-Jstojanko v Mojstrani. Vojaki niso bili odsotni< kot je bilo javljeno, marveč so povsom pripravljeni čakali. Počili so streli in prvič se je pordečil sneg. Lojze Rabič je padel. Proti jutru so se uporniki morali umakniti, zakaj Nemci so kljub vsem oviram priSIl z Jesenic in z modernim orožjem grozili neoboroženim in organizacijsko neutrjenim upornikom. Umaknili so ee. Okrog 200 domačinov, ki so se tisto noč dvignili proti okupatorju, je morslo kloniti. Večina jih je sla v DovSki rovt, nekaj manj pa na M*?aSdjo. Tako kot se je končalo tri dni prej v Nomnju, podobno razočaranje so doživeli uporniki v Zgornjesavski dolini. Revolucionarni duh in pripravljenost za boj sta pred ropotajočimi tanki pomenila le samomor. Morda so po izkušnjah iz bohinjskega dogodka tu Nemci zavzeli drugačno taktiko proti upornikom in domačinom. Vsem po Dovjem in Mojstrani so se delali dobre in zagotavljali, da udeležencem upora ne bodo ničesar storili, če se vrnejo domov. Ta vabila, huda zima in neprekalje-nost posameznih udeleženrev — vse to je zače'o majati enotnost skupin ln večina se jih je res vrnila domov. Ko pa so Nemei videli svoj uspeh, so 8. januarja izvedli široko akcijo aretacij, s katerimi so zajeli 90 ljudi. Dva- i najst od njih pa so kmalu nato | ustrelili kot talce, druge pa so I poslali v internacijo. Skupina upornikov na Cimpko- | vem rovtu pa takrat ni prišla do veljave. Izidi začetih akcij upornikov v bohinjskem m tudi v afornjesavakem kotu so jih iznenadili, tako da niso utegnili sodelovati. Posamezniki pa so bili potem zvesti borci novih partizanskih enot, ki so se po teh dogodkih organizirale in utrdile. iim.lIlilllilUmi:l(l.illH.llillil!liUI ' ,. ...i i. h^:..::iilinmiiillillllll ItiMil.....H i .i:n!lil!lilllllllll!lilllMllll!l!ll!llll!l!lllllllll!ll!li|1inillimilHIHIP Ljudje in dem^iii Vliti koncu leta je postal Pariz mravljišče za -veliko licitacijo« zahodne politike na pragu v novo leto. Uvodni nastop sta imela general de Gaullc in bonnski kancler, sledili pa so jima trije zahodni zunanji ministri, ki so zaslišali tudi zahodnonemškcira kolega Schroderja in zahedno-berlinskega župana Brandta. — Pred tremi cTnevi pa se Je tudi začela skupščina sveta ministrov scvernoatlantskcga pakta, ki jo prištevajo med bolj priložnostne predstave, saj se je udomačila domislica, da v tej skledi pripravijo politične Jedi po naročenih receptih iz pariške, londonske In washfngtonskc kuhinje. - Zunanji ministri s« prišli v Pariz po skrbnih pripravah, zlasti to velja za naioore, ki »o jih vložili, da bi spoznali stvarne rsitlike. Zahodni kazalci vse bolj pogoeio kažejo, kako neenakomerno gre njihov skopni politični mehanizem. V Parizu niso pričla na dan nova nesoglasja, pa tudi do navajenega soglasja ni prišlo po stari navadi. Najbolj značimo merilo pariških razgovorov je splošna zmeda, ki še vedno prevladuje o tem ali enem svetovnem problemu — zlasti glede njihovega vrednote ja. Tako ministri v Parizu niso do zadnjega dne vedeli, kateremu vprašanju bi odmerili poglavitno mesto in kateri problem zasluži prvenstveno obravnavo. Štrena razgovorov se je medsebojno prepletala, saj so več aH manj preskakovali iz Berlina v Kongo, dokler konč- preprlčevalne šole. Kot pravi »gcntlcmani« se za okroglo mizo niso »porekli, sklenili pa so brez pretirane zadržanosti, da v Moskvi pripravljajo teren za vsak primer. Značilno jc morda oceniti sestanek po uradnih listinah. V izvirnikih, kjer jc veliko uradnih in poluradnih beležk, so ugotovili, da sta se angleški in škodo, vendar načelno razgovorom ne nasprotujejo. Nič manj razglašena ni bila razprava o Kr.tangi. Francozu viri govorijo, da je pod francoskim in britanskim vplivom celo Dean Rus k spremenil stališče o dogodkih v Elisabethviilu in francoski zunanji minister je predlagal sklenitev premirja med silami OZN in Combejevi- Zahodni tarok v Parizu no niso začeli isto zaporedje, toda z nasprotne strani. Zc govor sovjetskega vcleposlandika v Washingtonu Jo bil zadostna priložnost, da pustijo vse ostale probleme ob strani in se vržejo na razlage besed, ki jih Je izrekel veleposlanik po kosilu v wa-shln^tonskem tiskovnem klubu. i ..•(•• ' . gstitelj J« tudi tokrat glede Berlina uporabil stare dokaze, da se s Sovjetsko zveso nima smisla pogajati, ker Rosi ne pristajajo na razgovore, ki bi šli v njihovo škodo. Niti A mer.'kanec v Parizu Dean Rt! k niti lord Home nista ob teh dokazih držala roke na ušesih, da bi preslišala učinek francoske ameriški zunanji minister veliko bolj približala Couve de Mcr-villu, kot pa se je francoski zunanji minister približal Deanu Rusku in lordu Homcu. Uradno je torej rečeno, da Je Zahod enoten v odločitvi, da v Berlinu ne sme popustili, ker bi popuščanje v tem delu sveta pra-vedlo Sovjetsko zvezo do novih izsiljevanj na drugem koncu. — Atlantski svet bo najbrž potrdil to ugotovitev in način diplomatskega sporazumevanja bo zopet za nekaj časa na prepihu. Iz vsega, kar so v Parizu povedali o Berlinu, lahko zaključimo, da Zahod ni pripravljen v Zahodnem Berlinu popustiti v svojo mi orožniki. Francozom in Angležem ni pogodu odločna vojaška poteza U Tanta in jo poskušajo napraviti neučinkovito: prvi z odlašanjem pošiljke bomb, ki bi jih morali dati na razpolago letalstvu -modrih čelad«, drugi pa z odkritim napadom na -bestialne strasti« vojakov, ld se skrivajo v -modrih čeladah«. Zahodni tarok v troje je pokazal, da imajo vsi trije različne karte v rokah!n da Jih želijo vsak po svoje izrabiti z veliko igro. Tisto, kar Jih drži skupaj, Je igra, brez treh igra ni več praktično mogoča, karte pa tako po vsaki partiji znova premešajo. Zdravko Tomažej ''''VMMmnniiiinnKHimniM iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii™ Iz razprave Staneta Božiča (Nadaljevanje s 1. strani) krajevnih organizacij saj lahko to dejavnost ocenjujemo kot del ukrepov, ki jih zahteva učinkovito obveščanje občanov v ko- Tudi občinski odbor SZDL skrbi za obveščanje ožjega političnega aktiva v občini. Vsak teden izdaja svo'e Informacije, s katerimi obvešča o delu znotraj obMn-eke organizacije SZDL svoj aktiv in oblikuje rama stališča v zvezi s posameznimi vprašan m. Da bi bilo v prihodnje obveščanje čimuspešnejše in da bi zanj vzbudili med prebivalci kar največ zanimanja, je plenum okrajnega odbora SZDL sklenil organizirati v občinah .kranjskega okraja Teden tiska. To bo delovna akcija — manifestacija, ki bo na področju tiskane besede pokazala nekatere uspehe, na drugi strani pa tudi pomanjkljivosti. — Vzporedno s tem pa bodo številna delovna posvetovanja, ki naj vodijo pristojne činitelje k šir-i uporabi že obstoječega tiska in raznih publikacij. Prepričani smo lahko, da je na področju tiskane besede še vedno precej neizvršenih nalog. OB 20-LETNICI VSTAJE, OB DNEVU JLA IN V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA BODO V TEDNU OD 17. DO 24. DECEMBRA PO ŠKOFJELOŠKEM NASLEDNJE SLOVESNOSTI IN PRIREDITVE: NEDELJA, 17. DECEMBRA POLJANE — Ob f. uri odkritje spominske plošče prvoborcu Robniku na tamkajšnji osemletki — Ob 11. url odkritje spo nahtske plošče na hiši Maksa Kalana v Hotavljah — Ob 13. url otvoritev sove trgovine flEOFJA LOKA — Ob lf. uri otvoritev razstave akademskega slikarja Ive Snblca v škofjeloškem muzeju — Ob 11. url odkritje spominske plošče padlim planincem v Domu na Lub-nlku POMFJ)FJJEX, 11. DECEMBRA SKOFJA LOKA — Ob 13. ari otvoritev mostu čez Sušico — Ob 16. url otvoritev mostu pri tovarni »Sešlr« — Ob 18. uri slavnostni sprejem pri predsedniku ObLO v Ljudski restavraciji SREDA, 20. DECEMBRA SKOFJA LOKA — Ob 9. mi slavnostni sprejem predstavnikov JLA, političnih ln družbenih organizacij pri predsedniku ObLO v Ljudski restavraciji ČETRTEK, 21. DECEMBRA SKOPJA LOKA — Ob 20. url slavnostna akademija a dvorani DPD »Svoboda« v počastitev JLA PETEK, 22. DECEMBRA SKOPJA LOKA — Ob 12. url odhod patrulj JLA k spomenikom padlih v NOB — Ob 20. url slavnostna akademija v dvorani TVD »Partizan« na Mestnem trgu SOBOTA, 23. DECEMBRA JPOUANE — Ob It. ari sprejem preživelih borcev Cankarjevega bataljona In predstavnikov družbenih ln političnih organizacij — Ob 19. url partizanski miting v Kulturnem domu SKOFJA LOKA — Ob 18. In 20. url v kinu »Sora« predstavi slov. filma »Balada o trobenti In oblaku« — Ob 20. url v dvorani DPD Svoboda gledališka predstava »Samorastnlkl« — Ob 31. url v dvorani kino »Predilec« na Trati gledališka predstava »Mati na pogorišču« NEDELJA, 24. DECEMBRA SKOFJA LOKA — Ob 8. mi pregled orožja In tehnike JLA pred poslopjem gimnazije — Ob 10.30 veliko ljudsko zborovanje aa Mestnem trgu — Ob 12. url sprejem predstavnikov par-tirsnskih enot Iz 1941. leta. HUDA NPSRRCA ZARADI POLEDICE V sredo, 13. decembra nekaj pred 8. uro zjutraj, je priMo na cesti I. reda KranJ-Ljubljona, pri vasi M«'a do hude prometne nesreče. Osebni avtomobil, ki ga H u-iravl'al Pavel Tomaž'č lz Pri vasi Moia se je hotel umak-Kranja je peljal proti Ljubljani, niti tovornjaku Uprave za ceste Tržičani in JLA V torek popoldne se je v Tržiču ser-tal posebni odbor, ki je razpravljal, kako naj bi na njihovem območju v letošnjem jubilejnem letu obdarili pripadnike JLA v Križah in v karavlah. Dogovoril so se. da bodo poskrbela za obdaritev in prijetno razpoloženje v posameznih enotah podjetja, in sicer za vojake v Križah -Peko«. DPT, Gradbeno podjetje, KZ in Vino, medtem ko bodo za karav-le prevzele patronate ostale gospodarske organizacije. OLO Kranj, ki je stal ob robu cestišča. Delavec je pravkar spuščal stranico tovornjaka, da bi posipal pesek po poledeneli cesti. Ko se pe osobni avtomobil hotel izogniti tovornjaku, je voznik zavrl. Zaradi tega je avtomobil zaneslo v tovornjak. Tri tem je podrl tudi delavca ob avtomobilu in mu prizadejal hude telesne poškodbe. Poškodovanca so takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ta dan je poledica zakrivila Je tri druge prometrf% nesreče, ki pa 60 se končale brez hujših posledic. GLAS V JUBILEJNEM LETE Predavanja ob tednu tiska Sobota, 16 decembra, ob 19. uri: Tisk — sedma velesila sveta. Predaval bo Bogdan Pogačnik, novinar Dela — Sejno dvorana Ol.O Kranj. Ponedeljek, 18. decembra, ob 19. url: Knjižničarstvo v Angliji in pri nas. Predaval bo Jaro Dolar lz Ljubljane — Kadilnica delavskega doma. Sreda, 20. decembra, ob 19. uri: Kako nastane časopis. Predaval bo novinar Dušan Vrtovec — Sejna dvorana OLO Kraoj Petek, 22. docembra, ob 19. ari: Iva Andrič — Nobelov nagrajenec. Predaval bo prof. dr. Emu" Štampar iz LJubljane — Sejna dvorana OLO Kranj •a 21. decembra, ob 19. uri: Pavlihov vofier humorja in satiro. Sodelujejo novinarji Pavlfhe In Ježek — Prešernovo gledališče Kranj. 'eljo, 24. decembra, ob 10. uri: Pionirsko srečanja s slo-"-nsklml pisatelji. Sodelovala bosta France Bevk in Sellškar tor drugi. — Avla osemletke France v Kranju. GLAS v jubilejnem letu 1962. leta slavi GLAS 15-IeInico svojega izhajanja GLAS je najbolj bran časopis na Gorenjskem V rubrikah JESENIŠKI KOVINAR, KRANJSKI GLAS, LOŠKI DELAVEC, RADOVLJIŠKA KOMUNA in TR2ISK1 VESTNIK prinaša GLAS najrazličnejše novice iz vseh krajev Gorenjske. Razen tega v GLASU lahko berete zanimive reportaže iz različnih področij — zlasti pa o domačih krajih, ljudeh in dogodkih. Z novim letom bo začel GLAS izdajati GLA-SOVO PANORAMO vsak ponedeljek. V PANO-RAMI so objavljene zanimivosti iz vsega sveta, krajše reportaže, črtice in humoreske, sestavki iz znanosti in tehnike; za pionirje prinaša PANORAMA Mlado rast, za ljubitelje filma pa sestavke o filmih, filmskih zvrsteh, igralcih itd.; v PANORAMI NAJDETE šale in drobne slikanice. 9 GLAS vam pripravlja za prihodnje lelo veliko presenečenje TE DNI PO SVETU ' ato se že seda naročite na GLAS, da ne bo prepozno niniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuM^ SOVJETSKA ZVEZA IN ALBANIJA ODPOKLICALI DIPLOMATSKO OSEBJE Sovjetska zveza je od poklicala svojega veleposlanika v Tirani skupaj s celotnim osebjem veleposlaništva. V uradnem sporočilu, ki so ga s tem v zvezi objavili, je rečeno, da Sovjetska zveza ne more sprejeti pogojev albanske vlade, ki »krši najosnovnejše določbe mednarodnega prava«. Istočasno je Moskvo zapustil albanski veleposlanik z osebjem albanskega veleposlaništva. OČIŠČEVALNE OPERACIJE V ELISABETHVILLU V El:sabethv:llu je prišlo do uličnih bojev. V mestu se razlega streljanje iz strojnic in mino-metalcev. Letala -modrih Čelad« Imajo popoln pregled nad vso Ka-tan^o. Nadzirajo ceste in železniške prose. Combe je zopet pozval prebivalstvo Katange na -totalno vojno«. PROTI TUJIM VPLIVOM Kongoškl premier Adula je izjavil, -gi pričakujejo, da bo sprejem pekinške vlade v svetovno organizacijo vsaj še za leto dni odložen. Odločeno za izid glasovanja bo stališče 49 afriških držav. PISMO KENNEDYJA Bela hiša je sporočila, da J<* predsednik ZDA Kcnned.v posh"! predsedniku Indonezije Sukarnu pi ;:no, v katerem ga obvešča, da niso spremenili ameriškega stališča v poaledu Zahodnega Iriana. Predlagal je, da bi spor uredil na miren način. Oddelek za občo upravo in notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora Kranj na podlagi 20. točke Navodila o volitvah oziroma imenovanju prvih uoravnih organov pri zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih (Uradni list FLRJ, fit. 39/61) sklicuje zbore zavarovancev DOZ ZA IZVOLITEV ČLANOV V SKUPŠČINO ' % ZAVAROVALNICE KRANJ NA OBMOČJU OBČIN KRANJ, RADOVLJICA, SKOFJA LOKA IN TR2.IC, in »icer: V NEDFAJO, DNE 17. DECEMBRA 1961 OB 9. URI V CERKLJAH — Zadružni dom za območje Krajevnega urada Cerklje; V NAKLEM — Zadružni dom za območje Krajevnega urada Naklo; V PREDOSLJAH — Kulturni dom za območje Krajevnih uradov Predoslje in Gorice; NA VISOKEM — Zadružni dom /a območje Krajevnih uradov Šenčur, Trbojc, Preddvor in Jezersko; V RADOVLJICI — sejna dvorana ObLO za območje bivše občine Radovljica; NA BLEDU — društveni dom za območje bivše občine Bled; V BOHINJSKI BISTRICI — gostinsko podjetje Crna prst za območje bivše občine Bohinj; V SKOPJI LOKI — DPD Svoboda Spodnji trf za območje bivSo občine flkofja Loka; V ŽELEZNIKIH - TVD Partizan za območje bivše občine Železniki: V GORENJI VASI — TVD Partizan za območje blvSe občino Gorenja vas; V TRZICU — velika dvorana ObLO za območje občine Tržič; Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva, 2. l/volitev volilne komisije, 3. Poročilo o reorganizaciji DOZ, o pomenu ln načinu volltey v skupščino Zavarovalnice, • 4. Predlaganje kandidatov. 5. Volitve Članov v skupščino Zavarovalnice, 6. Razno Vabimo vse zavarovance elementarnih, nezeodnih. živllensklb 'n drugih zavarovanj, dn so zborov udeleže v čimvečjem številu. Številka: 2-08-e 2-61 Knonj, dne 8. decembra 1961 Oddelek za občo upravo In notranje sadove ObLO Kranj Na trgu še vedno zasebni sektor OBSEG DRUŽBENE KMETIJSKE; PROIZVODNJE SE JE POVEČAL ZA 14,2 •»/«, Na četrtkovi seji obeh zborov ObLO Kranj - to jc bila hkrati prva seja, ki jo je vodil novi predsednik občine Jože Mihelič — so odborniki poslušali tudi poročilo o realizaciji družbenega plana v kmetijstvu za leto 1961. Kmetijska proizvodnja v kranjski občini je tudi letos zabeležila ugodne rezultate. Uspeh pa bi bil lahko še večji, če bi bilo mogoče zasebni sektor usmerjati enako lahko kot družbeni. Tu pa se znova pojavlja vprašanje polkmetov, ki naj bi so končno odločili — ali za nekmetijsko dejavnost ali pa za kmetijstvo. Število kmetov se manjša, s tem pa bi se morala 6kladno Večati zemljišča družbenega sektorja. Ta pa se večajo počasneje, kot to zahtevajo potrebe. Na območju kranj.ske občine je 13.457 ha obdelovalne zemlje, od tega pripada družbenemu sektorju le 1028 ha. To pa sili, da bo treba v prihodnje hitreje razšir- jati obdelovalne površine družbenega sektorja in s tem vskladiti preobčutno razliko med upada- Planirana proizvodnja je- bila presežena le pri žitih, mleku in senu, medtem ko ostale "kulture plana niso dosegle. Naložba v investicije v kmetijstvu je bila realizirana s 93,2 odstotka ali s 319 milijoni dinarji. Mehanizacija se je močno okre- njem izrazito kmečke^ prebival- pila, aato bodo v prihodnje po-stva in podružbljenjcm zemljišč, trezni 1" 8» e " Več skrbi mladini Sve't stanovanjske skupnosti »Vodovodni stolp- je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o delu in problemih mladine na tem področju. Ugotovili so. da iniciativni odbor, ki je bil osnovan z nalogo, da skliče Ustanovni občni zbor Društva prijateljev mladine, ni izvršil svoje naloge. Sklenili so, da bodo preko Krajevnega odbora SZDL sklicali ustanovni občni zbor oziroma ustanovili društvo, s čimer bodo tudi omogočili, da bo lahko društvo takoj pričelo z delom. Ce tudi na ta način ne bo prišlo do ustanovitve, so sklenili, da bodo na eni izmed prihodnjih sej osnovali posebno komisijo, ki bo skrbel^ za mladinsko vprašanje. -Kiatifski Le razširitev družbene proizvodnje zagotavlja, da bi v prihodnje postal družbeni sektor novi založnik trga, medtem ko danes prevladuje na trgu zasebni sektor. V vrednosti celotne proizvodnje nastopa družbeni sektor z 11 odstotkov udeležbe. Na 1 ha obdelovalne zemlje je vrednost bruto produkta v družbenem sektorju 265.393 din, v zasebnem pa 191.085 dinarjev. Vrednost letošnjih tržnih presežkov v družbenem sektorju je 100,620.000 in v zasebnem 1 S. S. ran; suoj.. — i^..v...,Li.^e za-u/uge se še vedno preveč ukvarjajo z odkupom in komercialno službo, pri tem pa zanemarjajo organizacijo lastne proizvodnje. Hkrati tudi pozabljajo, da so nosilec razširjene podružbljene reprodukcije na vasi. Pregled celotnega dohodka družbenih kmetijskih organizacij znaša pri 546 zaposlenih 1.607,190.000 dinarjev, kar pove, da se je obseg kmetijske proizvodnje povečal za 14,2 odstotka. - Kranj, 15. decembra — Včeraj popoldne je bilo v prostorih našega uredništva javno žrebanje nagradne skandinavske križanke, ki smo jo objavili ob praznovanju Dneva republike. V uredništvu se je tokrat zbralo rekordno število rešitev (595), med katerimi skoraj ni bilo nepravilno izpolnjenih. Vse reševajce ln druge ljubitelje križank pa že sedaj obveščamo, da bomo v slavnostni novoletni številki »Glasa« spet objavili nagradno skandinavsko križanko, ki bo tokrat precej večja, kot so bile dosedanje. — Vse izžrebance obveščamo, da nagrade lahko dvignejo v uredništvu od ponedeljga (18. decembra 1961) dalj« Skupščina Gorenjske smučarske podzveze Še bolj poživiti dejavnost V prostorih Delavskega doma jeto opaziti v zadnjih dveh letih. • razvoju smučanja in turizma na bila v sredo po dveh letih skupščina (deveta po vrsti) Gorenjske smučarske podzveze oziroma sedanjega odbora za smučanje pri OZTK Kranj. Delo tega okrajnega organa v zadnjih dveh letih ni bilo preveč razgibano, kar je bilo opaziti tudi ha tej skupščini. Zaradi določenih objektivnih težav je ta nekdaj zelo aktivna okrajna smučarska or: ganizacija skoraj prenehala delc> vati in je bil skrajni čas, da so se smučarski delavci ponovno zbrali in izvolili novo vodstvo, ki bo moralo ob večji finančni podpori bolje zagrabiti za delo, kot je bilo sektorju 882,967.000 dinarjev. Nedvomno je smučarska organiza- Gorenjskem, saj bi morale biti ci ja na Gorenjskem tako po mno-1 obe organizaciji tesno povezani in Miro Kelbel dvaktatni zmagovalec žičnosti kakor tudi po kvaliteti na prvem mestu med športnimi organizacijami, saj v 21 klubih in sekcijah združuje blizu 3.000 registriranih članov. V tej številki niso zajeti pionirji in še druga številna mladina, ki se aktivno ukvarja s smučarskim športom. Na zboru so mnogo govorili tudi o boljši povezavi z Gorenjsko turistično zvezo in Gostinsko zbornico in so zato sklenili, da se bodo v kratkem sestali predstavniki vseh treh omenjenih organizacij in skušali dobiti skupno pot pri Staremu Kranju ne bi pristojala sodobna preobleka delati složno, ne pa tako, kot je bilo doslej večkrat opaziti ob več- Pred kratkim so v Delavskem domu v Kranju zaprli letošnjo VII. republiško razstavo umetniške fotografije, ki sta jo pripravila Foto-kino zveza Slovenije in fotoklub »Janeza Puharja« iz jih prireditvah na Gorenjskem.! Kranja. Razstavo si je ogledalo Na skupščini so sprejeli še okvirni j preko 2000 odraslih in mnogo mla-prosram dela in izvolili novo vod- dine. stvo. Za predsednika so izvolili Ob tej priložnosti smo se pogo-Janeza Kališnika iz Tržiča, za taj- vorMi z dvakratnim odlikovancem nika pa Franca Gorjanca iz Kra- Mircm Kelblom iz Kranja, nja in za tehničnega referenta : -Koliko časa ste že fotoamater?« Ahačiča iz Tržiča — J. J. Spričo novih gradenj, ki naglo ra.stejo na zazidalnih okoliših ob robu Kranja, bi morda pomislili, da je Zavod za gradbeno in komunalne zadeve ObLO Kranj na ^Ifcro mestno četrt popolnoma po-*abil. Vendar ni tako. Stari del ^esta, ki se razteza od Pungrata do Maistrovega trga, še zdaleč ni DC(e h&mo kupili no ao letna tlačila V KRAAJl UD 25. DO 30. DECEMBRA 1961 V PROSTORIH DELAVSKEGA DOMA (nasproti poslopja 0L0) V PAVTflOmn NOVOLETNEGA SEJMA" NA JESEMlAtt OD 26. DO 30. DECEMBRA 1961 V PROSTORin METALURŠKE ŠOLE (za restavracijo „Kazina") pozabljen. Res pa je, da sta po- j poslej skrbel za ureditev, treba po novih stanovanjskih [ Najprej bo na vrsti urejanje zgradbah in sam razvoj mesta za- : kanalizacije, ki predstavlja prav časno odrinila s programa staro J v stari četrti poseben problem, mestno četrt. Nekatere priprave; Nič manj pomembna ni ureditev in koncept preureditev pa kažejo, I vodovoda in telefonskega ter elek-da bo v prihodnje poskrbljeno J tričnega omrežja. V drugi del tudi za staro četrt. Celotno pod- i pa sodijo adaptacije fasad in ročje bo zaupano arhitektu, ki bo j končno ureditev Pungrata. _______________________________) Kaže, da sta se Tavčarjeva in j Tomšičeva ulica uvrstili med prve objekte na prireditvenem programu. Cestišči bosta povsem preurejeni. Imeli bosta notranji nagib za odtok vode. Sredina bo tlakovana 6 kockami, obe strani vozišča pa bosta asfaltirani. Ob hišah bodo robniki, ki bodo skrbeli, da voda ne bo odtekala proti hišam vzdolž ulic. Z robniki bodo tudi dosegli, do bo vse cestišče enakomerno široko. Tudi Prešernova ulica ob prehodu na Titov trg bo doživela precejšnjo spremembo. Obstoječo arkado pred trgovino ►»Zelenjava« bodo podaljšali tja do Titovega trga. S tom bodo cestišče, ki je ob melo živahnejšem prometu precej tesno, dokaj razširili. Tudi ulična razsvetljava bo doživela precejšnjo spremembo. Sedanja bleščeča neonska razsvetljava, ki mnogim prebivalcem ni posebno po godu, se bo umaknila j svotdolmiim telesom, ki bodo z • navadno svetlobo vrnila staremu delu mesta prejšnje razpoloženje. VzporeJno s tem pa predvideva načrt, da bo morala razsvetljava v izložbenih oknih prispevati ulicam manjkajočo svetlobo. V ureditvenem programu bodo sevala zajete tudi vse zgradbe v starem delu mesta. Objekti bodo morali ob morebitnih adaptacijah, ki jih bo odobrila posebna komisija, obdržati vse arhitektonske značilnemu i- svojega časa. In trkih značilnosti res ne manjka. Objektom, ki so Jim razne preureditve popačila prvotno obliko, bodo to skušali vrniti. Omenjena komisija bo posameznim objektom, ki bodo potrebni pleskanja, določila tudi barvo fasade. Vzporedno s pročelji stavb Je v načrtih tudi ureditev dvoriščnih delov. Stari del Kranja ima več čudovitih arkadnih dvorišč, ki pa no na žalost zelo zanemarjena. Za čistočo in red na teh dvoriščih bodo morali poskrbeti stanovalci in ne nazadnje hišni sveti. Kdaj po kdaj se Kranjčani doni n-.lijo tudi Pungrata. Prod časom so namreč govorili, da je prav za ta del starega mesta načrt, ki bo njegovo podobo precej spremenil. Načrt namreč predvideva razširitev glasbene šolo, postavitev letnega gledališča in gostinski obrat. Ker pa bi takšna rekonstrukcija zahtevala precej denarja, Jfc seveda uresničitev te«a programa stvar daljše prihodnosti. Vsekakor Pfi nameravajo na Pungratu urediti in adaptirati olwambni zid in uredi« spreliajali.ščo. - REŠITEV KRIŽANKE OB 29. NOVEMBRU Izžrebani so bili naslednji: 1. Franc Šolar, Kranj, Kajuhova 14 din 500, 2. Tonček Ahačič, Tržič, Pot na Zali rovt 9 din 500 3. Rode Stane, Kranj, Reginčeva 13 din 500, 4. Tončka Roblek Kranj, Tavčarjeva 17 din 500, 5. Mira Pire, Kranj, Zupančičeva 10 din 1000, 6. Branko Dežman. Kranj, Tavčarjeva 24 din 1000, 7. Milko Kunstelj, Kranj, Tavčarjeva 7 din 1000, 8. Marinka Panjter, Tržič din 2000, 9. Jože Cuderman, Tu-paliče p. Preddvor din 3000. »■Vključil sem se pred šestimi leti pri foteklubu -Janezu Puhar-ja« v Kranju.« »Vaši dosedanji uspehi?« »Ze sama uvrstitev na mednarodno razstavo je z?, amaterje velik uspeh. In to je bila tudi zame. Na lanski republiški razstavi pa sem za kolektivno delo (štiri slike) prejel srebrno medaljo.« »Kako ste uspeli na letošnji razstavi doseči kar dve tako visoki priznanji — prvo mesto in zlato medaljo za kolektivno delo tošnjo prireditev. Po drugi strani pa smo čutili tudi potrebo, da branimo prehodni pokal Janeza Puharja, ki sano ga osvojili lani na republiškem prvenstvu in ga tako obdržali še za eno leto. Zame je bil to velik uspeh.« »Imate kakšne posebne želje?« »Rad bi se uvrstil med tiste, ki se bodo lahko s svojimi deli udeležili mednarodne razstave maja prihodnjega leta v Moderni galeriji v Ljubljani.« »Kaj menite o bodočih kadrih?« »Menim, da se mladina vse premalo zanima za to zvrst umetniškega dela, čeprav ima vse pogoje.« — R. C. Priprave za novoletno jelko Tudi v Škofji Loki se že pripravljajo na novoletno, jelko. Po vseh šolah' se bo oglasil dedek (štiri slike) in srebrno medaljo za \ Mraz. V pripravah za novoletno posamezno delo?« I praznovanje oziroma za obdaritev »Vsi v klubu smo se bolj ali I sodelujejo krajevne organizacije manj marljivo pripravljali na 1 SZDL. Kako je s pravilniki? Novo leto in s tem čas, ko bi morale gospodarske organizacije po zakonu sprejeti pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka, se naglo bliža. Zato tudi v škofjeloški občini pristojni organi skušajo čimbolje spremljati priprave za sprejem omenjenih pravilnikov. V škofjeloški občini doslej še ni nobeno industrijsko podjetje sprejelo pravilnika o delitvi. Številne analize, ki jim bodo služile kot osnova za sestavo pravilnikov, pa so izdelali v Gorenjski predilnici, Sešdrju in Jelovici. Ta podjetja so natančno proučila medsebojne in notranje odnose ekonomskih enot pri delitvi, ocenila posamezna delovna mesta, analizirala tržišče v perspektivi Ltd. V ostalih industrijskih podjetjih pa so priprave za izdelavo pravilnikov bolj ali manj v začetni fazi. V Odeji Skofja Loka so analizirali- le podatke o realizaciji čistega dohodka v preteklem letu in v devetih mesecih 1961. leta oziroma podatke letnega plana. Niso pa izdelali perspektivnega plana o razvoju podjetja, s katerim bi lahko ocenili potrebe po sredstvih za investicije. Tudi vprašanja glede ekonomskih enot še niso dokončno razčistili. S proučevanjem realizacije so posegli daleč nazaj v ML1P Češnji ca. Tam so izdelali analizo planskih izvršitev za leto 1958, 1959, 1960 in razpravljali o planskih podatkih za letošnje leto. Se v-...... . f . & i, _ft. preden so pričeli z izdelavo pra-i učili nadaljnjo orientacijo te stro-vilnlkov, temeljito preštudirali | ke v občini. Razen obrtnega pod-nekatera stališča in smernice. Po I jetja Kroj sta namreč v občini še 'analizah tržišča, zmogljivosti po-J- | dve manjši krojaški delavnici, ki jetja in po izdelanem perspektiv- pa sta že sedaj v težavah. — J. P. Predavanja, tekmovanja in sprejemi Ves december bodo v Skofji Loki razne prireditev in sprejemi v počastitev Dneva JLA in obenem tudi v počastitev 20-let-nice vstaje. Te dni so obiskali vojaki številna podjetja v tej občani. Prav tako so se že pričela tudi razna športna tekmovanja k pripadniki JLA. Vojake bodo obiskali tudi učenci škofjeloških šol. Dvajsetega decembra bo sprejel vojake in predstavnike družbenih organizacij predsednik o*čme. Naslednji dan bodo položili vence na spominska obeležja iz na-roćLnooisovobidlne vojne v Dolenji vasi, v Poljanah, na Trebiji, na Kamnitniku, v Virmašah in v Dra'gošah. Na predvečer Dneva JLA pa bo V dvorani DPD Svoboda slavnostna akademija. — P. Občni zbor tabornikov Te dni so imeli taborniki odreda Svobodni Kamnitnk svoj letni občni zbor. Obravnavali 60 eno- ba mladih in starejših. Letošnji občni zbor tabornikov je dal tudi nekatere naootkc za letno dejavnost in ugotovili, da je prihodnja taborjenja. Predvsem bilo njihovo delo uspešno, čeprav so kdaj pa kdaj ovirala delo tudi nekatera notranja nesoglasja. Na občnem zboru so izvoliil tudi novi odbor. Udeleženci občnega zbora so razpravljali tudi o delu klu- bodo poskrbeli, da bodo v naprej pripravi iali taborjenja bolj načrtno. Le tako se bodo namreč lahko izognili nekaterim neprijetnostim oziroma pomanjkljivostim. P. OBVESTILO Obveščamo vse uporabnike poslovnih oziroma upravnih prostorov, hišne svete ter lastnike zasebnih hiš, da so dolžni po odloku Občinskega ljudskega odbora Kranj z dne 23. novembra 1960 nabaviti enotne smetnjake za svojo uporabo. Vsem uporabnikom smetnjakov, ki jih nimajo namena plačati, bomo smetnjake odvzeli. Podjetje »Komunalni servis« Kranj bo z dnem 1. januarja 1962 odvažalo smeti samo iz enotnih smetnjakov. Istočasno obveščamo vse uoorabnike poslovnih prostorov, hišne svete ln lastnike zasebnih hiš. ki še nimajo enotnih smetnjakov, da si jih nabavijo pri podjetju »Komunami servis« Kranj. O razvoju lesne industrije DOZORELI SO VSI POGOJI ZA ZDRUŽEVANJE LESNE INDUSTRIJE — PO REKONSTRUKCIJI NAJ BI V RADOVLJIŠKI OBČINI OBRATOVAL LIO »TOMAŽ GODEC« IN LIO REČICA PRI BLEDU Take seje občinskega ljudskega ■ leženci seje (tudi tisti, ki so sprva odbora, kot je bila torkova, v Ra- j zagovarjali lokalistične težnje) dovljid menda še nd bilo. Pri j lahko ugotovili, da so na tem ob-najvažnejši točki dnevnega reda I močju zares dozoreli vsi pogoji za — razpravi o perspektivnem razvoju lasne industrije na triglav-ekem gozdno gospodarskem ob močju se se odborniki zadrž*1. dobre štiri ure. (Seje so se udeležili tudi predstavniki lesnoindustrijskih podjetij iz radovljiške termine). Več kot trideset govornikov je sodelovalo v razpravi, večina izmed njih z zelo tehtnimi diskusijami. Zato so vsi ude- JrtKTvanje lesne industrije, kar Na seji so sprejeli sklep, da naj komisija, ki je program pripravila, tega še vnaprej izpopolnjuje. Priporočili so kolektivom lesnoindustrijskih podjetij, da naj raz- PRIPRAVLJA SE ZDRU2ITEV DELAVSKIH UNIVERZ Poseben iniciativni odbor, v ha-terem so rudi upravniki Delavskih univerz iz Bohinja, Radovljice in Bleda, pripravlja predlog za zdru-iltev vseh treh univerz. Predlo-? bodo v bližnji prihodnosti predložili v obravnavo ln potrditev občinskemu ljudskemu odboru. Združitev vseh treh ustanov v ena naj bi omogočila, da bo le-ta kadrovsko bolje zasedena in bo tako laže izvajala obzirne delovne programe, izobraževalno delo po področjih posameznih občin bo bolje veklajeno in bo zajemalo problematiko eelotne komune, »natne pa bo olajšane tudi zbiranje potrebnega denarja. Priprave za to združitev so se začele takoj po zadnjem plenumu pri Občinskem odboru SZDL Radovljica, ki je dobre nakazal, da Je te potrebno. Ker pa imajo vse tri Delavske univerze že sestavljen« svoje programe dela, bodo do konca Šolskega leta 1961/62 delovale še samostojno, v prihodnja Šolske lete pa bodo že šle « skupnim programom. Sedež ZDRUŽENE DELAVSKE UNIVERZE bo pa vsej verjetnosti na Bledu, v ostalih dveh krajih pa naj bi Delavska univerza razvijala svoje dejavnost preko izobraževalnih sekcij pri krajevnih orga-aiaacijak SZDL. bo zdrava in trdna osnova za nadaljnji razvoj industrije finalnih lemih proizvodov. Program razvoja lesne industrije (pripravila ga je posebna komisija, oba zbora ObLO pa sta se z njim strinjala) predvideva, da je potrebno lesno industrijo, ki predeluje izredno kvaliteten les s triglavskega območja združevati tako, da bi po izvršeni rekonstrukcij i na območju radovljiške občine ostali dve bazenski žagi, in sicer LIO »-Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici in LIO Rečica pri Bledu, ostale 1 manjše obrate pa bi postopoma ukinili. Seveda bi vzporedno z njihovo ukinitvijo ustanavljali industrijske obrate, ki bi lahko zaposlovali razpoložlji pravljajo o tem programu in sprejmejo ustrezne zaključke, posamezni odborniki pa bodo zadolženi, da bodo kolektivom obrazložili pomen predvidenega združevanja in program nadaljnjega razvoja lesne industrije — R. S. KRANJSKA GORA — Fotoreporter je ujel sredi Kranjske gore učence osnovne šole, ko so šli s avojo lopato na malico. Prav gotovo so nekje nekaj delali. Povedali so nam, da so čistili sneg na novem drsališču v Kranjski gori. Kakih 30 cm snežne odeje so pospravili z drsališča v uri in pol. Sedaj ko Je pritisnil mraz, bodo napravili še led ln živžav se bo začel. S tekmami na domačem drsališču bodo začeli tudi kranjskogorski hokejisti. Radovljiška zadruga po razširitvi Kmetijska zadruga »Jelovica« Radovljica zajema sedaj, ko sta se ji pridružili kmetijski posestvi Bled in Polj če, obširno območje bivših zadrug Podnart, Begunje, Lancovo, Radovljica in omenjenih posestev. Skupno ima približno vo delovno silo, ustvarjali prime- 400 hektarjev obdelovalne zemlje, ren dohodek in Imeli tudi sicer! na njenem območju pa je tudi dobre perspektive za razvoj. | okoli 5000 hektarjev gozdov. Dvoje mnenj Prejšnji teden srno se menili i Problem gradnje novega šolske-z nekaterimi prebivalci iz Gori j , ga poslopja v Gorjah se je vlekel pri Bledu in iz Cešnjice pri Bo- j nekaj let kot jara kača. V nekda-j hinju. V obeh primerih gre za j nji blejski občini si zaradi tega prebivalce nove radovljiške obči- | niso delali večjih problemov in ne, vendar kljub temu za dvoje j gradnjo šele so odlašali iz leta v mnenj, j leto. In razen tega so bili tudi Gorjani so zadovoljni, da je ; sami Gorjani različnih mnenj: prišlo do združitve, prebivalci s nekateri so hoteli novo šolo v Po zadnji razširitvi zadruge so bavo 1000 litrov mleka dnevno, Cešnjice pa se z združitvijo še ni' so pomirili in so nezadovoljni. Osnovna ugotovitev, ki smo jo lahko v razgovorih povzeli pa je, Spodnjih Gorjah, drugi v Zgornjih Gorjah. Problem je bil tudi zaradi tega nerešljiv. Končno pa so Gorjani uvideli, da ni pogla- da ne gre za takšno ali drugačno i vitno, kje bo nova šola. Z zahte-občino, temveč za skupno rele- j vo so nastopili enotno, tako kot vanje aktualnih manjših ali več- ! so enotno v zadnjem času rešili jih problemov. Predračun šole za prihodnje leto Komisija šolskega odbora osnovne šele Srednja vas j« v sodelovanju m celotnim učiteljskim zborom pred kratkim sestavila predračun tole za prihodnje leto, ki so ga sedaj odpoSUli Občinskemu odboru v Radovljico. V letošnjem letu Je dobila osnovna šola skupaj 6 mflijonov 589 tisoč dinarjev, predračun, ki so ga pripravili za prihodnje leto pa znaša kar dobrih 15 milijonov in pol. Tako visoko povišanje predračuna gre predvsem na račun tega, ker je v njem predvidenih 600 tisoč dinarjev za nabavo opreme za dve učilnici, 1 milijon 100 tisoč dinarjev pa za izpopolnitev učil za pouk biologije, fizike, zgodovine, zemljepisa in drugih predmetov. Prav tako so v predračunu za prihodnje leto že upoštevali tudi nepopolno šolo v >tari Fužini, ki je sedaj podruž-uca šole v Srednji va6l, predra-un pa se bo moral povečati tudi zaradi predvidenega povečanja osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. že marsikateri probi cm, za začetek so že dobili 16 milijonov din. Načrti za novo šolo bodo izgotov-ljeni še ta mesec in brž ko bo ugodno vreme, se bodo lahko lotili gradnje. Skoraj enak problem imajo tudi prebivalci s Cešnjice, čeprav je tam bolj problematično vprašanje stanovanj" za prosvetne delavce. Učitelji se v Cešnjici slabo počutijo ali pa jih sploh ni in razumljivo, zaradi tega pouk trpi. Prav gotovo bi ta problem v Cešnjici že tudi lahko rešili, čeprav ni več bohinjske občine, če bi se za problem zavzeli s skupnimi močmi. Toda sodelovanje med tamkajšnjimi vaščani je zelo šibko tudi takrat, kadar gre za majhne probleme. Opisana primera dovolj jasno pokažete, da gre večkrat za krivično presojanje ljudi, kje je ta ali oni organ in skušajo svojo neaktivnost opravičevati na račun o'.iib.ljcrmsti cio odgovornih orga- ustanovili posebne komisije, ki pripravljajo dokončno ureditev te dokaj obširne kmetijske organizacije. Delo so razdelili na kmetijsko in gozdarsko področje. Za kmetijsko dejavnost imajo tri večje ekonomsko enote; prvi dve sta kmetijsko posestvo Poljče ln kmetijsko posestvo Bled, tretja pa je zadružna kmetijjka ekonomska enota, ki bo dosedanji koncept zadruge vodila naprej. Komisije za vsako izmed omenjenih enot pripravljajo analize potreb po delovnih mestih, pravilnike, o delitvi dohodka in vse ostalo, kar je še potrebno za dobro notranjo organizacijo posamezne enote. Prav za kmetijsko dejavnost ima zadruga precejšnje načrte. 2e v bližnji prihodnost bi radi v celoti preskrbovali prebivalce Jesenic z zelenjavo, krompirjem jn mlekom. Letos imajo pogodbe za do- razen tega pa so za Jesenice pripravili 40 ton kislega zelja in okoli 3 in pol tone vložene paprike in srbske solate. Predvidevajo, da bodo že v prihodnjem letu lahko povečali po* vrJi.no obdelovalne zemlje za okoli 210 hektarjev. Razen tega pa bi radovljiška kmetijska zadruga rada dobila v svoje upravljanje vse gozdove splošnega ljudskega premoženja na njenem območju, da bi ji bili izhodišče za lestno proizvodnjo in za kooperacijo z zasebnimi lastniki. V teh gozdovih bi uvedli intenzivno gojitev, za kar bi nabavili ustrezno mehanizacijo, pri zadrugi pg je že sedaj zaposlen sposoben, strokovni kader. Ta bi bil kos oas=::nim nalogam, ki jih" pred upravljavce gozdov postavlja novi zakon o gozdarstvu. M. S. Televizija vaščanov ne zanima Kmetijska zadruga Srednja vas je nedolgo tega kupila televizijski sprejemnik Seveda so bali pri nakupu prepričani, da bodo vaščani te novosti zelo veseli in da bodo radi zahajali k televizijskim oddajam. Toda do sedaj z obiskom še niso potrdili te domneve, saj se menda pri televizijskem sprejemniku v večini primerov zbirajo le otroci. Za primer naj navedem, da so na primer t televizijskem klubu v Gorjah pri Bledu samo v preteklem mesecu našteli 900 obiskovalcev. Kdorkoli pa se prvič ojunači in žrtvuje urico za spremljanje televizijske oddaje, je na najboljši poti, da postane njen stalni obiskovalec. Ob krajevnem prazniku v Mojstrani rireditve ves teden Mojstrana, 16. dec. Pred dvaj- I borcev. Te svečanosti se bo ude-setimi leti — 16. decembra — je v ležil tudi tajnik Ljudske skupšči-uporu proti okupatorju sodelovalo I ne LRS dr. Miha Potočnik. QejttmkllL O VIN AR Ce bo predračun v celoti potr- i nov. Seveda pa pri tem pozablja- jen Ona žalost se vse prepogosto dogaja, da se je delu predvidenih sredstev treba odpovedati), bodo stroški na enega učenca v šoli znašali na leto kar 73 tisoč din. jo, da so za vsa nerešene probleme sami odgovorni in da je to posledica nesodelovanja jn premalo skupnoga dela vseh va, c.i-nov. — B. Fajon okoli 300 domačinov. Upor je bil seveda zaradi prevelikega števila Nemcev zatrt. Zato bodo danes v spomin na ta dogodek in skozi ves teden prebivalci Dovja in Mojstrane praznovali svoj krajevni praznik. Program za praznovanje krajevnega praznika je zelo obširm in so že včeraj ob 16. uri v zdravilišču »Triglav« odprli razstavo fotografij iz NOB. Danes in jutri bodo na sporedu osrednje prireditve ob prazniku; daneii popoldne bo izpred zdravilišča »Triglav« v Mojstrani krenila povorka na Dovje k spomeniku padlim borcem v NOB, kjer bo žalna komemoracija, Za tem bo ob 19, uri (slavnostna akademija v domu kulture, kjer bodo razvili tudi prapor krajevne organizacije Zveze Razumljivo nezadovoljstvo zaradi nenačrtnega gospodarjenja V »Runo«: pravilnik o CD sprejet PRIPRAVE ZA IZDELAVO PRAVILNIKA O DELITVI OD ZAKLJUČENE -SE ŽE UVELJAVLJAJO — SUROVINE OSREDNJI PROBLEM MLADE EE TRŽIČ, 13. decembra — Zadnje dni je bilo med Tržičani največ pogovorov glede »Runa« oziroma zaradi nezadovoljstva članov tega delovnega kolektiva. Dogodilo se Je namreč, da so delavci v novembru prejeli precej nizke osebne dohodke, ki so' bili v povprečju za 7 do 8 tisoč dinarjev nižji kot v prejšnjih mesecih. Precej burnih razgovorov Je bilo tudi zaradi priprav o izdelavi pravilnika o delitvi OD. Na včerajšnjem delavskem svetu »Runa« pa je bilo moč zaključiti, zakaj Je bilo tako. KRANJSKA GORA — Upa doml-aaiaest boste rekli, kaj? Delavci, Id popravita Jo kanalizacijo na cesti skozi Kranjsko roro so si postavki kaj nenavaden prometni zaak, ki f« vidite aa sliki. Gotovo aa al rnijllH: bolje Je vsaj nekaj, kakor rič. Msmtkds se )e ozrl na ta zaak, ki predstavlja splošno nevarnost DRUŽABNI VEČER KOROŠKIH PROSTOVOLJCEV rodiubeU - (S. B.) - Prctsklo soboto je ZB NOV iz Tržiča priredila srečanje K^oroskih prosto-voljoev iz leta 1918 pri Ankeletu ▼ Podljubelju. Srečanja bo se udeležili ie živeči prostovoljci iz tr-ftišfce občine, ki se v letu 1918 pokazali svoje nacionalno zavest te borbenost. V znak priznanja za obrambo severne meje je organizacij« 2b NOV iz Maribora podelila posebne »Spomenice«, medtem ko ae je tega srečanja ur"-ležil tud! tov. Lojze Ude. Se pngibdj pa so ude>*snci polastili spomin koroških prosto-aeijeev prof. Jožeta Stera tn Antena Ahaćtta, U asa padla v NOB. Nezadovoljstvo zaradi osebni ti dohodkov je posledica bolj aH manj slabega dosedanjega gospodarjenja v podjetju. Medtem ko so v prejšnjih mesecih predelovali kože v usnje, ki ima na trgu večjo vrednost, manj cenene Izdelke pa odlagali, so se morali zaradi pomanjkanja surovin v zadnjem času lotiti prav te proizvodnje (cepljencev in okrajcev). Vrednost proizvodnjo je bila zaradi tega razumljivo precej pod planom, saj znaša od predvidenih 66,973.700 dinarjev le 53,487.163 dinarjev aH 79,9 odstotka (realizacija za november pa je bila dosežena le z 81,9 odstotka). Posledica takšnega gospodarjenja pa je prav gotovo v tem, ker ae v podjetju zelo počasi uveljavlja decentralizirano delavsko samoupravljanje, saj so bile na primer volitve v svete ekonomskih enot šele 27. novembra letos. Prav to pa je imelo tudi za vzrok, da so bile razprave ob pripravah na pravilnike o delitvi CD in OD precej burnejše kot v kolektivih, kjer s« j« decentralizirano delavsko samoupravljanje že prej utrdilo. Dosedanje gospodarjenje v podjetju se odraža tudi na zalogah do#iej nepredelanih surovin, ki znašajo nad 30,000.000 dinarjev (dobro desetino vseh obratnih sredstev), kar gre na škodo obratnih sredstev, ki Jih že tako ali taka prlmanjkujo. Podjetje namreč ni imelo sredstev, da bi nabavilo surovino, kot je bila ta% ker ni imelo sredstev, sedaj pa'četudi bi imeli sredstva, ne bi bilo pomoči, kor kož (domačih aH uvoženih) na trgu ni. Zaradi tega Je podjetje lahko planiralo pro'zvorln:o za docem- Jutri bo organizacija Zveze borcev, skupaj 6 pripravljalnim odborom za 20-letnico ljudske revolucije odkrila spominsko obeležje z.a Oreharjcm, kjer se je zbralo prvih 300 domačinov, da bi ee uprli okupatorju. Po odkritju spominskega obeležja bo svečana seja Krajevnega odbora Mojstrana. V ponedeljek, 18. decembra, bo na sporedu tekmovanje z zračno in malokalibrsko puško; sodelovale bodo ekipe JLA, ZROP in drugih družbenih organizacij. Ob^ 17. uri bo filmska predstava za šolsko mladino, zvečer ob 19. uri pa za odrasle. V torek, 19. decembra, bodo v počastitev krajevnega praznika v zdravilišču »Triglav« odprli smučarsko- planinsko in lovsko razstavo. Ob 20. uri pa hO v domu kulture na Dovjem na* stopila folklorna skupina z Jesenic. 21. decembra bodo v Mojstrani sprejeli tudi graničarje iz bližnjih karavl in bodo vsako karav-lo obdarili z radijskim sprejemnikom. Praznovanje krajevnega praznika bodo v Mojstrani zaključili s praznovanjem Dneva JLA. 22. decembra bodo predstavniki družbenih in političnih organizacij skupaj s šolsko mladino obiskali posamezne karavle, se pogovarjali z vojaki o njihovem življenju in jih tudi obdarili. - M. 2. delitvi CD pa predvideva, da bo podjetje delilo ta sredstva z 72 odstotkov na osebne dohodke in 28 odstoikov na ostaje sklade podjetja. Ze sedanje stanje pa kolektiv »Runa« zaskrbljuje, če bo sposoben, renidasirati predvideni plan. Uvoz surovin Ja minimalen, sedaj uvožene kože pa s predelavo tudi ne dajejo zadosti dohodkov, medtem ko obstoječi ključi za doma- : če surovine zagotavljajo »Runu« le 15 do 20 ton kož mesečno, čeprav podjetje lahko mesečno predela nad 100 ton kož (juHja lotos i celo 138 toni). Delavski svet je na tem zaseda- I nju med drugim sprejel tudi vsaj načela za izdelavo pravilnika o delitvi OD. Doslej Je bilo glede Mojstrana je bila te dni pred 20 leti središče ljudske vstaje Gof-njesavske dolina Ijizukl V.E j> T MIK ber le za prvUl ;>t.r..i;:>>l dni in i 139 milij. dinarjev. Pravilnik o nič več. Računajo pa, da bodo na-i tega mnogo protislovnih mnenj, stalo vrze! na takšen aU druga- medtem ko se zadevo bolj ali čen način lahko rešili in tako tu- manj uspešno rellle komaj ueta-di letni plan dosegli, če ne mor- nov4jene ekonomske enote in kolektiv na skupnem sestanku, ki jo bil včeraj dopoldne. Predlog, kisa, bo treba pravzaprav samo še formalno sprejeti, predvideva razpon osebnih dohodkov v razmerju L4, medtem ko so vsa delovna mc*ta razporejena v 18 skupin, za katero je že določen točkovni sistem. - B. Fajon da celo presegli Na včerajšnji seji Je delavski svet sprejel tudi pravilnik o delitvi čistega dohodka. Podjetje planira, da bo bruto proizvodnjo od letošnjih 917,000.000 pove/alo .. ;o v letu 1063 na 972,000.000 dinarjev. Pri tej realizaciji se bo podjetju povečal čisti dohodek za 9 milij. dinarjev in bo v letu 1962 znašal KOMISIJA 7-\ SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV KRANJSKIH OPEKARN KRANJ SPREJME GRADBENEGA TEHNIKA s pooblastilom ali brez za študij polmontažnHi izdelkov INDUSTRIJSKEGA ALI STROJNEGA TEHNIKA za napredek proizvodnje GRADBENEGA oziroma INDUSTRIJSKEGA DELOVODJO za obratno vodstvo ELEKTRIČARJA ADMINISTRATORKO za obrat Bobovek Interesenti naj se javijo do 20. foctAlbrt na unravi podjetja, Sejmišče 4. Nastop službe takoj ali po dogovoru i i dom družina moda Ko izbirate darila Včasih se zgodi, da so prazniki že pred vrati, vi pa nimate niti pojma, kako bi obdarovali svojo družino. Predvsem mislite na to, da z darili vzbujamo v ljudeh radost. Je že res, da vaš otrok potrebuje nove čevlje, to ste namreč Mož bo zelo vesti puloverja, ki ste ga skrivaj napletli, ko ga ni bilo doma. Ce steka zaradi mraza, r.ui darujte volnen šal; da pa ne bo vedno godrnjal nad slabim vžigalnikom, mu kupite novega in zra-ven še lrp ustali; za cisarete. Ce pkupno z njim že davna ugotovili, toda verjemite, da novih čevljev ne bo tako vesel, kot recimo nekaj nevih znamk za zbirko, če pa je fotoamater, mu dsjte nekaj novih filmov. Čeprav so to majhna darila, ne mislite, da bodo povzročila samo majhne veselje. Svojo družino poznate in vsaj približna veste, kaj si kdo želi in s čim ga najbolj razveselite. Sta-i. i hčerki ne boste kupili gramofonske plošče, če pri hiši ni gramofona ; pač pa bo zelo vesela pribora za manikiranje, ki si ga že tako dolgo želi. Nič hudega, če ga že ima; poskusite izbrati med drugimi »ženskimi «darili: namesto da bi kupovali kot pajčevina tanko spodnje perilo, ki bi precej osušilo vaš žep, si oglejte ljubke volnene kape ali morda usnjene podložene rokavice; tudi malo boljša kolonjska vdda bo vsekakor prav lepo darilo. Ce se ženski svet v vaši družini namerava udeležiti praznovanja nekje v mestu, pomislite na dodatke, ki so nujni pri večerni obleki. Morda se boste odločili za umetno cvetje (iz blaga je vedno najlepše), za ne predrago stekleno ogrlico, malo daljše rokavice, štolo iz organdija, večerno torbico in podobno. si kravate sam izbira, rcu je ra;'e re Lupile, da ne bo kaj narobe. Za knjižna darila pa tako veste, da so primerna za vsake~ar. Bodite prepričani, da družina ne bo pozabila na gospodinjo, ki si želi krznen ovrutnik na plašč, novo denarnico .kešarieo za šivanje, vol-no*in še marsikaj. Najvažnejše je, da še tako majhno darilo lepo zavijete in okrasite s smrekovo vej».eo. Darila pa dobro skrijte in zaklenite pred rado- N AS VET ZA SKRAJNI CAS Kadar vas preseneti povabilo, navadno nimate »nobene-" frizure, lasje niso najbolj čisti, časa za frizura pa ni. Pomagal vam bo tale trik: na brieačo kanite nekaj kapljic ko-lonske vode in si s tem temeljito zdrgnite lase. Ne pustite, da bi se vlažni lafije adišali ali posušili, temveč jih takoj navijte na navijalke. Da ne bi ravno za novo leto dobili prehlada ali celo angine, je priporočljivo, dajse vsak dan utrjujete z mrzlo vodo. Nič zato ,če nimate tuša, tudi v škafu se boste umili. Ne smete pa uporabljati vode, ki je pravkar pritekla iz pipe, marveč postano vodo, sicer se lahko zgodi, da postane koža na glavi in na vratu neobčutljiva ,če še ne bo kaj hujšega. vedneži, da ne bo potem polovičnega veselja in hliruencga presenečenja. Spretni šolarji naj vam spletejo iz koruznega ličkanja in rafije male koške, ki jih lahko še polakirate, da boste vanje nalresli piškote in orehe in morda se kako presenečenje. Steklenice vina ali pomarančnega soka z malo spretnosti spremenile v snežne možice in v primerno veliko zeljno glavo nabodite lizike, zobotrebce s koščki sira, kumarico in še kaj. Topel brezrokavnik v svetli barvi Iz starega novo Se dva tedna je do novega leta. Za ta praznik se navadno svečanej-še oblečemo, pa čeprav pričakujemo prvi januar v najožjem družinskem krogu, v družbi .na vasi ali mestu. Najbrž ste že izbrali obleko, če pa še ne, je že skrajni čas. Sodobna žena želi s svečano obleko združiti lepoto in eleganco s preprostostjo, da bi lahka novoletno obleko nosila tudi cb manj svečanih priložnostih. Kupile raje pol metra več, morda .*;e fco naslednje leto moda spremenila. Ce pa ne boste kupili nove obleke, res še ni treba, da bi praznovali v siari, ki ste jo imeli lani. Obrnite obleko narobe in poglejte šive, če se da kaj spustiti. Ce je volnena obleka v pasu prerezana, razpustite šiv, da bo zgornji del visel malo nabran čez pas. Rokavi niso moderni za zvečer, zato jih od-parajte in poskusite z njimi zven-easto razširiti krilo. Staremu kosti, mu m!parajte ovratnik, skrajšajte rokave in jim prišijte svilene ali čipkaste manšete. Stare brokatne obleke ste se tudi že naveličali. Napravite si iz nje preprosto bluzo brezj rokavov in jo oblecite k temnemu žametastemu krilu. Precej mednih oblek je kombiniranih s čipkami; stari obleki iz taft svile, ki je na žalost precej izrezana, obdržite vse, kar je nad izrezom. Da pa ne bo obleka preveč »gola«, oblecite čeznjo čipkasto bluzo brez ovratnika s tričetrtinskimi rokavi, sega naj malo čez pas. Z malo domiselnosti ne bo niti vaša najboljša prijateljica opazila, da ste v lanski obleki. Nekaj eez trideset •.• Vrat izdaja starost včasih mnogo bolj kakor obraz. Morda ste se prestrašili, ko sie opazili, da je koža na vratu naenkrat potemnela in se zgubala. No, naenkrat se to ni zgodilo, pač pa ste vi šele sedaj opazili, da ste vrat precej zanemarjali. S tem ni rečeno, da bi morali masirati vrat že od dvajsetega leta dalje. Vsakdanje razgibavanje vratnih mišic (s tem, da vrtite glavo zdaj v eno zdaj v drugo stran), pa bo Pričeska za novoletno praznovanje koži dlje časa ohranilo prožno^. Ce so se gube že pojavile, ne smete masirati vratu pravokotno na gube, ampak z blagim pritiskom v smeri gub — od podbradka proti ramam. Pri tem uporabljajte isto kremo, kot jo imate za nego obraza. *■ Poskusite tudi takole: vsak večer po umivanju vrat navlažite z limoninim sokom. Cez nekaj časa namočite vrat z olivnim oljem in blago zmasirajte. Vrat zavijte rahlo v tkanino, da ne namastite posteljnine. MALI NASVETI % Saj že mislite na novoletno praznovanje kajne? Prav nespametno bi bilo pustiti vse za zadnjih nekaj dni; v naglici bi opravili delo površno, na sam praznik pa bili la utrujeni od tekanja in pospravljanja in bi vam ostalo prav malo časa zase. Seveda jc šc prezgodaj, da bi jelko že sedaj postavljali, saj bi se posušila, priički bi se do novega leta spet naprašili, razni okraski v stanovanju pa ne bi bili do praznika več tako originalni in zanimivi. S svinčnikom v roki si razdelite čas za pospravljanje, za pripravljanje jedil, za kupovanje. Kot dober organizator vprežite vso družino, da se bo z nečim ukvarjala in vam prihranila trud. Poročila poslušajte -vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. - Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 8., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24.. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. SOBOTA - 16. decembra 8.05 PoMarček v mladinski glabeni redakciji 8.35 Glasbene razglednice 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Za vsakega nekaj iz arhiva zabavne glasbe 10.15 Zvoki Mediterana 11.00 Zabavni orkester Radia Celovec 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Poje Mario del Monaco 12.05 Koroške narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Tone Simcnčič: O švedskih in domačih prašičih 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Zborovske skladbe Vasilija Mirka 13.45 Hitri prsti 14.15 Iz koša glasbenih dobrot 14.35 Naši poslušalci čestitajo hi pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Igra kitarist Jorgen Ingman 15.30 Mariborski komorni zbor 15.50 V tričetrtinskem taktu 16.00 Gremo v kino. . . 16.45 Pevka Gabi Novak 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnost doma in v svetu 18.10 Arturo Toscanini dirigira nekaj odlomkov iz Fidelia 18.45 Na.-.l popotniki na tujem 19.05 Panorama zabavnih melodij 20.00 Po domače v veder sobotni večer 20.20 Pokorno javljam ali pa tudi ne 21.14 Me'cdije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Ncčni akordi NEDELJA - 17. decembra 6.00 Vedri zvoki za nedeljsko jutro • 6.30 Napotki za turiste 7.15 Reklame in zabavna glasba 8.00 Mladinska radijska igra 8.35 Iz albuma skladb za otroke 8.45 Zabavni odkester RTV Zagreb 9.05 Z veselo glasbo v novi teden 9.47 Peščica prvih izvedb 10.00 Se pomnite tovariši ... 10.30 Pisan glasbeni dopoldan 11.30 Ob 20-letnici JLA 11.50 Hitri preti 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Slovenske narodne ob spremljavi orkestra RTV Beograd 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Arije iz oper 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Trije fantastični plesi za klavir 16.40 Pclke in valčki z velikimi zabavnimi orkestri 17.05 Trio Hervvedei 17.13 Radijska igra 18.30 Športno popoldne 19.05 Trije veliki zabavni orkestri 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Četrt ure z ansamblom Willy Fantel in Johny Meyer 21.00 Umetniška pot Benjanima r:~!ija 22.15 Ncčni akordi 23.05 Plesna glasba PONEDELJEK 18. decembra 8.05 Uvertura in scherzo 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Obisk pri skladatelju Danilu Svari 9.45 Pevec Marko NovOM - §|_ , 10.15 Od tod in ondod 11.00 Venček narednih 11.15 Naš podlistek 11.35 Tri operne predigre 12.05 Poslušajmo Vaški kvintet 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Lojze Hrček: Raziskovalno delo na področju vinogradništva 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Zvočni kaleidoskop 14.00 Gulda igra Ravela in Debus-yja 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Pojo zabavni zbori 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Fantastična prodajalna, baletna suita 18.45 Radijska univerza 19.05 Naši mladi reproduktivci 20.00 Izbrali smo za vas 20.45 Kulturna tribuna 21.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije 22.50 Literarni nokturno 23.05 Mladim plesalcem in ljubiteljem popevk TOREK - 19. decembra 8.05 Ženski zbor France Prešeren iz Kranja 8\25 Glasbene razglednice 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Od valčka do rumbe 9.45 Trio Maksa Kovačiča 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 I. klasični koncert ' 11.15 Utrjujte svojo angleščino 11.30 Pol ure Dvofakove glasbe 12.05 Kvartet »-Veseli fantje-« 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mihael Leonardi: Priprava komposta za vinograde 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pisani zvoki z Dravtekega -polja 13.50 Plesni orkester Ray Anthony 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Iz oper 15.20 Klavir v ritmu 15^30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Trije skladatelji o ljubimcih iz Verone 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 "Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 IV. dejanje Don Carlos 20.00 Poje zbor RTV Beograd 20.30 Radijska igra 21.20 Simfonična meditacija SREDA - 20. decembra 8.05 Venček slovenskih narodnih 8.20 Ali vam ugaja? 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Suita za godalni kvartet 10. la Od tod in ondod 11.00 Zborovski prizor ter ples iz opere la Giocconda 11.15 Človek in zdravje 11.25 Iz hrvatske in makedonske simfonične literature 12.05 Tri sr!*ke narodne pesmi 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Tilka Krivic: Opis najnovejših sort poljščin 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Iz starofraneoskih p-r.storal 13.40 Majhen orkester violon-čelistov 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Radijeki orkester RTV Beograd 14.50 Zdaj pa deset minut s triom Slavka Avsenika 15.20 Koncert po željah poslušalcev 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Deset minut z ansamblom Moj mira Šepeta 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Beethoven v interpretaciji 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasba Benjamina Brittna 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.00 Zabavni zvoki za vse ČETRTEK - 21. decembra 8.05 Glasba ob delu 8.34 Suita v starem 6logu skladatelja Miranova 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Poje zbor JLA iz Beograda 9.40 Pet minut za novo pesmico 10.15 Od tod in ondod 11.00 Nekaj sovjetske zabavne glasbe 11.15 Ruski tečaj za začetnike 12.05 Partizanske pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ciril Remic: Sabljaste motorne žage . 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor 13.50 Radi jih poslušate 14.15 Tri skladbe za violončelo in orkester 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Kitara in orglice 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Nevvvorška pianistka Con- stance Kene v Ljubljani 17.35 Pojeta Rafael Romero in Juanito Varea 18".45 Kulturna kronika 19.05 Iz del mladega Mozarta 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Alfred Scholz 21.00 Literarni večer 21.40 Serenada za godala PETEK - 22. decembra 8.05 Popevke se vrstijo 8.30 Belokranjske pisanice 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Zborovske skladbe Vilka Ukmarja 11.15 Naš podlistek 11.43 Dvanajst preludijev za klavir 12.05 Nekaj bosanske folklore 12.15 Radijska kmečka univerza: ing.Ivan Kukovec — Izkušnje pri napravi in vzgoji sadnih nasadov 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Poje Victorio de Los Angeles 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Glasbeni podlistek 15.T0 Majhna revija popevk in zabavnih melodij 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Parada pihal 17.50 Oikctster Mnriv Gold L'.CO Aktualnosti doma in v svetu 13.10 Posnetki z republiškega festivala pihalnih godb 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Majhni zabavni ansambli 20.00 Orkester Roberto Rossi 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Seguidille v Ravnikovi u glasbi t vi 20.45 Štiristo let klavirske glasbe 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Po svetu jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno Televizija SOBOTA - 16. decembra 18.00 Otok se je imenoval Splendid 19.00 JIM IZ DŽUNGLE - serijski film 19.00 Reševalna ekipa — serijski film 20.00 TV dnevnik 20.15 Propagandna odddaja 20.30 Tercet II - sodobni poljski humoristi 21.15 Studio ena — glasbena revija 22.15 Poklicni morilec — film 22.25 Detektiv John Drake - serijski film NEDELJA - 17. decembra 9.30 Kmetijska oddaja 10.15 TV film iz serije Veter 10.15 Serijski film za otroke 16.30 Športna kronika 17.15 V nedeljo popoldne 18.00 Otvoritev umetnega drsališča v Ljubljani 20.00 Sedem dni 20.45 Ob obsodbi Adolfa Eichmanna 21.30 Kockar — francoski film PONEDELJEK - 18. decembra 18.00 Planet zemlja — serijski fil«a 18.30 TV pošta 18.45 Dokumentarni film 19.80 Pregled 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Odmev od daleč - TV dram* 21.30 Jakopičev paviljon in 60 let slovenske umetnosti TOREK - 19. decembra 21.00 Zabavno reklamna oddaja 21.15 Canzonissima — zabavna oddaja SREDA — 20. decembra 18.00 Jaz sem tiger — TV slikanica 18.10 Nekaj kuharskih nasvetov za silvestrovanje 18.30 Reševalna ekipa — serijski film 19.00 Osvoboditev Slovenije 19.30 TV pregled 20.00 TV dnevnik 20.15 Kažipot mode 20.30 TV magazin 21.30 Portreti in srečanja ČETRTEK - 21. decembra 10.00 TV v šoli 18.00 Dobrodošli spored za otroke 18.45 Po poteh prve proletarske divizije 19.00 Cas, ljudje in dogodki 19.40 TV dnevnik 19.55 Akademija ob 20-letnici jugoslovanske ljudske armadt PETEK - 22. decembra 19.00 TV mesečnik RTV Sarajevo 19.30 Armija danes - dokumentarni oddaja 2C.00 TV dnevnik 20.30 Republiški izbor za pesem Evrope 16. decembra — Sobota -center« - sovjetski barvni film CISTO nebo ob 18. in 20. uri, premiera ameriškega barvnega VV filma TARZANOVA BORBA ZA Življenje - ob 22. uri. -STORZlC— — premiera ameriškega barvnega VV filma TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE -ob 23 uri. -SVOBODA- - ameriški barvni CS vestem film NI IMENA NA NABOJU ob 18. in 20. uri. Trgovsko podjetje KNJIGARNA ~SIMON JENKO- V KRANJU obvešča vse gospodarske organizacije, ča sprjema pismena prednaročila z. KOVINE ZA ZAKLJUČNI R CUN 1961 SCEKIC: ZBIRKA PREDPISOV 0 1 r S KOMENTARJEM IN 1 I \KTICNIMI PRIMERI (:i>razci bodo dvojni: enotni in za p: v aliste V ..k naročnic naj navede koliko k:r.:pletov potrebuje, vrsto obrazcev Jn čtevilo priročnika. Naročila sprejemamo do 6. januarja 1362. x Ob prezgodnji smrti naše ljube mame ' ANE MARKUN se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriber-niku za požrtvovalno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi vsem sose-čom, posebno pa Stritarjevim in V6em tistim, ki so sočustvovali z nami in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Slavko, sinova Blažko in Stane, hči Anica ter sorodniki -NAKLO« - ameriSto W film NEKATERI SO ZA VROČE - ob 19.30 uri. POTUJOČI KINO - ob 19.30 uri v Dupljah ameriški film STARI RUMENKO. 17. decembra — nedelja »CENTER- — sovjetski barv. film CISTO NEBO ob 16. in 18. uri. »STORZlC« - ameriški barv. film PRERIJA, KI IZGINJA - matineja ob 10. uri: ameriški barvni film DABY OGRILL ob 15., 17. in 19. uri. -SVOBODA- — ameriški barvni film PRERIJA, KI IZGINJA ob 13. uri, ameriški barvni CS film vestem NI IMENA NA NABOJU ob 15., 17. in 19. uri, premiera a mer. barvnega W filma TARZANOVA EOR-BA ZA ŽIVLJENJE ob 21. uri. Cerklje - Krvavec — ameriški barvni CS film ALEKSANDER VELIKI ob 16. in 19. uri. Naklo - ameriški VV film NEKATERI SO ZA VROČE ob 16. in 19. uri. Potujoči kino — ob 15.30 uri v Gasilskem domu Primskovo Kranj ameriški fdm STARI RUMENKO. — Ob 19. uri Prosvetni dom Preddvor ameriški film STARI RUMENKO. - Jesenice -RADIO« 16. do 18. decembra ameriški CS film DNEVNIK ANE FRANK 19. do 20. decembra nemški barvni CS film PLANET SMRTI 21. do 22. decembra amer. barvni film BELA DIVJINA 23. do 25. decembra sloven. film DRUŽINSKI DNEVNIK Jesenice -PLAV2- 18. do 17. decembra sloven. film NOČNI IZLET 18. do 20. decembra ameriški CS film DNEVNIK ANE FRANK 21. do 22. decembra nemški barvni CS film PLANET SMRTI 23. do 24. decembra amer. barvni film BELA DIVJINA Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju, podružnica Jesenice razpisuje 1. delovno mesto referenta za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov 2. evidentičarja Pogoji: pod L: Višja šola za socialne delavce z dveletno prakso v industriji. pod 2. Dovršena osemletka Prednost imajo osebe pod 1. z večletno prakso, pod 2. pa s prakso vodenja kartoteke po strogi abecedi. Osebni dohodki po veljavnih prepisih Zakona o javnih uslužbencih. Stanovanja ni na razpolago . Pismene ponudbe je poslati v roku 20 dni po objavi na Zavod za socialno zavarovanje v Kranju, Stara cesta 11. Komisija za razpis delovnih mest pri Inštitutu za tuberkulozo na Golniku v soglasju s Svetom Inširuta, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. vodja statističnega odseka 2. vodja bifei a Pogoji: pod 1. dokončana filozofska fakulteta — matematična smer pod 2. večletna praksa v vodenju gostinskih ali trgovskih obratov. Plača po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka zavoda, ostalo po dogovoru. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. Ponudbe z opisom dosedanjega dela poslati Komisiji za razpis delovnih mest pri Inštitutu za tuberkulozo na Golniku. Žirovnica 16. decembra ameriški W film POSLEDNJA OBALA 17. decembra amer. barvni film POJMO V DEŽJU 20. decembra slov. Clm NOČNI IZLET 23. decembra nemški barvni CS fiim PLANET SMRTI Dovje 16. decembra amer. film POLKOVNIK IN JAZ 23. decembra siov. film NOČNI IZLET ^ Koroška Bela 16. decembra amer. barvni film POJMO V DEŽJU - 17. decembra r.emiki barvni CS film PLANET SMRTI 18. decembra siov. film NOČNI IZLET 23. decembra ameriški CS film DNEVNIK ANE FRANK Kropa ' 16. decembra italijanski barvni CS film BEATRICA CENCl ob 20. uri 17. decembra jugoslovanski film NEVIHTA ob 15. in 19.30 uri 21. decembra italijan. fiim ODMOR IN LJUBEZEN ob 19.30 uri Ljubno 16. decembra poljski film LIKVIDACIJA ob 19.30 uri 17. decembra ameriški barv. film KOMU ZVONI ob 16. in 19. uri Skofja Loka -Predilec« 16. do 17. decembra ameriški film BEG V VERIGAH Bled 19. do 21. decembra jugoslovanski film OSMA VRATA ob 17. in 20. uri 22. do 23. decembra amer. film SINOVI IN LJUBIMCI ob 17. in 20. uri Radovljica 18. decembra ameriški barvni CS film NAJBOLJE OD. VSEGA ob 20. uri 17. decembra ameriški barvni CS film NAJBOLJE OD VSEGA ob 14., 16. in 20. uri 17. decembra poljski film MATI IVANA ANGELSKA ob 1& uri 17. decembra italijanski barvni film MOŽJE IN VOLKOVI matineja ob 10. uri 19. decembra francoski kriminalni film VRELI ASFALT ob 20. uri 20. decembra francoski kriminalni film VTtELI ASFALT ob 18. in 20. uri 21. decembra francoski barvni CS film LJUBEZEN POD NADZORSTVOM ob 20. uri 22. decembra francoski farvni CS film LJUBEZEN POD NADZORSTVOM ob 20. uri PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA - 16. decembra ob 19.30 uri P. Budak: KLOBClC za red Sobota NEDELJA - 17. decembra ob 10. uri URA PRAVLJIC, ob 14. uri URA PRAVLJIC, gostovanje v Smartnem pri Litiji, ob 16. uri URA PRAVLJIC, gostovanje v Litiji SREDA- 20. decembra P. Budak: KLOBClC za red Dijaški ČETRTEK - 21. decembra ob 16. url Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU zaključena predstava za pred vojaško vzgojo. Gledališče -TONE CUFAR« Jesenice Sobota - 16. decembra ob 19.30 uri P. Ovsec: BAGDASKA PRAVLJICA - premiera Nedelja — 17. decembra ob 15. uri P. Ovsec: BAGDADSKA PRAVLJICA; - ob 20. uri -S TRIPCE-TOM V MONACU- predavanje z barvnimi diapozitivi. gibanje 'M prebivalstva V TRŽIČU Poročili so se: Kolman Kozar gozdni delavec in Marjeta Celeč gospodinja; Alojzij Bergant mizar in Juli Jana Leben delavka: Alojzij Dcvzan delavec in Marija M okorel delavka: Štefan Brezavšček uslužbenec in Antonija Fibpčič frizerska pomočnica; Aleksander Bodla j čevljarski tehnik in Kr^rs Floran-čjč delavki V It.i.-* i. Jc Fižol 150 do 170, moka avlova 110 co 130 din. koruzni zdrob 50 dm; koruzna moka 50 dm. ješprenj 90 do 140 din, kaša 140 do 150 dm, krma za kokos 48 do 50 din. proso 60—70 din, oves 30 do 40 din. koruza 45 do 50 din, za liter; korenček 35 do 50 din, sir 120 do 160 d.n. maslo surovo 680 do 720 dm. čebula 100 dn, krompir 22 do 25 din. zelje 6ladko 20 do 25 din, kislo zelje 75—80 dm, ohrovt 30 din, repa kisla 50 din. repa sladka 10 din, redkev-30 din, solata 120 din, pesa 30 do 40 din, jabolka 40 do 60 din, suhe Lge 130 din, mandeljni 300 din za kg; zelena in peteršilj za šopek-10 din; česen 10 do 15 din. jajca 35 do 40 din, kokoš 650 do 750 din za komad; smetana za merico IS i -. Kam v nedeljo KAM V NEDELJO? NAMIZNI TENIS KR\NJ — Namiznoteiuski klub Triglav iz Kranja bo priredil danes in jutri v telovadnici Tekstilne šole v Kranju slovensko prvenstvo za posameznike v namiznem tenisu. Tekme bodo danes od 14. do 23. ure in jutri od 8. do 13. ure. Ob 15. uri pa se bodo pričele finalne igre. Na letošnjem slovenskem prvenstvu v namiznem tenisu za posameznike, bodo med drugimi nastopili tudi Teran, Kem, Tome, Vecko. pri ženskah pa Plutova, Pet rače va. Cade-ževa in Krčeva. ATLETIKA KRANJ - Ob 10. uri dopoldne se bodo v zgornji dvorani Delavskega doma v Kranju zbrali na rednem letnem občnem zboru pristaB in člani kranjskega atletskega kluba -Triglav«. Letošnji obračun dela kranjskih atletov je še toliko pomembnejši, ker klub slavi 5-let-nico svojega delovanja. KRANJ — Komisija za tisk prt Občinskem odboru Socialistične zveze v Kranju organizira od 16. do 24. decembra v kranjski občini -Teden tiska«. V okviru -Tedna tiska« bo danes ob 12. uri odprta v avli posebna razstava tiska in več dragih razstav. Drevi ob 19. uri pa bo v dvorani OLO Kranj predavanje Bogdana Pogačnika pod naslovom »Tisk — sedma velesila«. V LJUBLJANSKIH GLEDALIŠČIH IGRAJO Drama - Drevi ob 19. uri Kozak: AFERA Mestno gledališče — Drevi ob 19 30 uri Strgar: HEROICA Šentjakobsko gledališče - Drevi ob 20. uri Tavčar: PODOBE IZ VISOSKE KRONIKE c glasov, ki nise plačani rej. ne ebjavljamo. Vsaka be-vaij*: preklic in čestitka po SO djm, ostalo po 30 diru Osmrtnice r Mcviru 5.000 din, brez okvira 3Đ0B dal Jlaroćr.iki imajo popust m večje število rjavih kokoši r.^--r.. I -r ;-. po 1 laftft Dob.-ts |ik vsak dan po 15. uri pri Bel« Čelad«. Jeprea - Zbsje 1 0881 Zelo ugoden nakup NOVOLETNIH DARIL se vam nudi v prodajami DELIKATESA KRANJ in v njenem pevHjonu na NOVOLETNEM SEJMU OH Prodam knjige in Marerjev lek-fikan v nemškem jedra. Naslov v Og'.r.5"očdemM 4-'?J3 Prodani 2 kravi a teiičkema in dva prašiča, tetka po ldB kg. Vog-L.e 43 4745 Raha bukova drva prodam. Sturra Pedgora 3, Zeiezmkt 4745 ■Jgodn« predam Java 125 ccm a pgevosemmi 18.000 km, modra barve. Marke!j. Martin* vrb 31, Zali log 4747 Prodam moško kolo za 8.000 din. Br. vas 55, Šenčur 4748 Prodam njive in gord. Perko Marija. Breg 1, Križe 47« Prodam več prašičkov po 6 tednov starih in enega pramca 7» kg Sp. BrrJki 68, Cerklje 4750 »Colibri«, apda 088. 308, S8 in 30-11 trske, steklene balone od 10 do 50 litrske, 3 ročna vecička — gumi in navadnega po 300 kg nosilnosti, betonsko želez-4* in 55-1: trski kotel za žganj ekuho. Ivan Gajšek, C. JLA 34, Kranj 4751 Prodam mlado kravo, dobro m!e-karie© a teletom. Mihaela Plevel, Zalog 72, Cerklje 4751 Prodam 3 dobro rejene prašiče, težke uad 100 kg, Zalog 5, Cerklje 4753 V blijim Kranja prodam manjše larsko poslopje v dobrem sta-primerno za prerrreditev v sta-van:&.o hišo, posetmo pa še za lahko spoznali slikarjev motivu: svet, ki je razdeljen na tri skupine: DOMAČA ZEMLJA poganja prav gotovo korenine iz preteklosti, saj je v mladem slikarju še vedno toliko izročila domače delavnice Štefana šubica iz Poljanske doline. Prav Šubic ima zasluge za prebueno zanimanje skupinice mladih slikarjev za našo hribovsko krajino, ki je bila že domah pozabljena. Slikarji so namreč gledali drugam, to je tja, kjer je že sama pbkrajina ustrezala njihovemu sodobnemu likovnemu izrazu: k morju in na trpki kraški svet. Ce se je slikarju priliubila domača zemlja Poljanske doline, ki jo nosi v sebi tako rekoč še iz davnine, pa je iz bližnje preteklosti cepljena na to deblo nova sadika: TEMATIKA BOJA ZA OSVOBODITEV, s katero je slikar osebno najtesneje povezan. Domači 7eml'<; in partizanstvu se pridrvž-re še tretji motivni krot: Cf.ovfk na domači temnil in človek V BORBI Z NJO. V partizanskih motivih odseva vse, kar je s svojo lepoto in trpljenjem vplivalo na komaj devet-najs-tletnega slikarja, ko se je podal med partizane. Borec Cankarjevega bataljona (in pozn'ie Tomšičeve brigade) je med dražgoško bitko izgubil sklcirko, v kateri je hran:l spomine, zabeležene in vrže- 1 ne na papir s skopimi črtami, j Kljub temu, da je izgubil skice, j so mu ostali spomini-in doživetja.* Tako je, kakor da bi sedeli v \ mračni kmečki hiši za pečjo in da gredo v mraku m:mo nas iunaki, grčavi kmečki možie, od dela skbučeni, cd trpljenja upognjeni. Taksni so in taka podnba jim ie ostala tudi v boi:t. Sključeni in ogrnjeni v odeje nosijo nahrbtnike in oro";e. Fn tudi barve so take, kot smo jih vajeni gledati skozi maihno okence v sivi stevie taka je siva, bela in črna grafika t Kolona v snegu*. Klif.b m* hn:m meram lista učinkuje veličastno in naravnost mogočno opeva epopejo partizanstva. Kakor da bi bru vtisnila v srce podoba gorečih Dražgoš. Po boiu se je borec vrnil na pobočje Jelovice in 7*1 na pogori"če vasi, kjer ni ostalo ničesar več. Tudi na sliki »Spomin r.a Dra/.gn-še* ni mno"o — nekaj porušenih hiš se staf!:i z rd°'im žarenjem fiožara. Nekle na nebu pa se topi ža*eča plošča nad mrtvim pogoriščem. Toda Šubičevi partizanski motivi niso zgoli spomini, so t".di obtožba, svarilo! »Pogreb - mo]j(h>!. J« dejal bataljonski vodja. Spet »o Alell. Dolge vrste ujrtnlkov »o ne negih-n« vlekle tja do velikih Uhorilčndh vrat. -/.ur« je v redu!« Je zskllral bataljonski vodja. »Prekleta »tvar!« Ameriški vojaki te se smejali. Bataljonski vodja 1* raportlral ameriškemu kapetanu, kl Je nepre-'" 1 1 " «tal pred svojo barako. Kapetan Je odmahnil r. roko. »Voljno!« J« ravpil bataljonski vodja. Zdrvtll se v barsko In popadali na postrljr. -Tak.cn teater!« Jc dejal Konz. JU.V. -»n to duem se •dhsJsR v vojaško taborile*, po ■»eUll o«.to in barako, edim-Uvali «iu'C. umivali **fNuoblu ta kopa« Jarke, Zvečer so hodili k predavanjem. Pri zgodovini književnosti so poslušali Hebbellove »Nlbelunge«. Naredniki so si razdelili vloge ln brali. Včasih so ritali Klelstovega »Princa Hombruškega,« med zgodovinsko uro pa so poslušali anekdote lz življenja nemških srednjeveških cesarjev. Naredniki so nr-utrudljivo beležili zgodovinske datume, da bi se pripravili za prihodnji izpit v nemški vojski. Predavanjem Je prLsostvovaJ tudi ameriški vojak, ki je pazil, da predavatelji niso uporabljali besed Hitler in nacionalsocializem. Tako J« minila zima. r riši i so pomladni viharji in pomedli preostali sneg s streh. Taboriščna cesta ne Je spremenila v lepljivo močvirje. Več tednov Je deževalo. Potem je nastopila vročina. Nad taboriščem Je dan ta dnem nepremično lebdelo stekleno sinje nebo. Nekega dne no se odpeljali pretovarjati premog. Ruchvvald Je Ml vodja delovne skupine. Dobili so lopate, se odpeljali do vlaka s premogom In zlezli na vagone. Premogov prah jih Je slepil. -Sranje!« Je dejal Ouehler. Ruehwald Je stal zraven s rokama v žepih ln se smejal. »Nikar se ne smej tako bedasta,« Je dejal Kom/. »ves dan poležavate po posteljah pa kartate ln če le morete von. ste vodje delovne skupine.« »Tudi ti bi moral postati podčastnik,« Je dejal Rurharald. Prišel Je ameriški stražar In mahal s časopisom. »Invazija!« Je dejal. -Odmor!- Je /.avpil Rurhvvald. Odvrgli ho lopate. »Kaj so Ja zgodilo? Kaj pravi?« Je zavpil nekdo z drugega vagona. -In v arija!- Je zarjavel rturtnvakl. -I Liro, hitro, odmor!« Poskakall so v zagonor ln oaaiopili amertškrga vojaka. »Hvala bocu.« Jo dejal Guebler. kanona se bli-zasno konca)« Vojak se je obrnil in se zasmejal. Prižgali so si cigarete in gledali v časopis. Buchenwald je dejal: »Ta Je konec!« Zatem so spet vzeli lopate in zlezli na vagone. Iz vagonov so metali ostanke premoga, ki jih niso mogli zajeti žerjavi. Guehler Je stal sam z Buch-vvaldom. »Koliko časa bodo še vzdrževali?« je vprašal. Buehvrald je prebiraj časopis, ki si ga Je izposodil od ameriškega vojaka. »Dva meseca,« je dejal, »pa konec« Zvečer so odkorakali nazaj v taborišče, rtrujeni in umazani od premogovega prahu so prišli v barake. Nenaravna tišina v taborišču Je nenadoma •»plahnela. Povsod so vznemirjeno razpravljali. V njihovi baraki Je nekdo stal in govoril: »Staknili bodo krvave butiee in potem se Jih bomo i z nebi li za vekomaj.« »Propagandni stroj je spet stekel,« Je zacepetal Guehler. »Pustili jih bomo, da bodo napredovali deset ali dvajset kilometrov, potema pa Jih borao namlatili,« je spet pričel prvi. »Siti smo tvojega sranja!« je dejal Grundtnann. »Tudi ti si torej eden izmed tistih, kaj?« Tudi ti želiš, da bi izgubili vojno? Ze dolga se ni nič pripetilo v taborišču, kaj?« »Zaprl smrkavi gobec!« jc dejal Grundmann. Oni Je grozeče stopil proti Grundmannu. »Bi Jo rad skupil po gobcu?« Grundmann se Je naslonil na svojo postelja. »Vojna Je izgubljena,« Jc mirno dejal, »ne moremo J« več dobiti.« »Izdajalec, strahopetec!« Je vpil prvi. »Zvečer lahko prideš s svoja tajna policijo!« Je dejal Grundmann. Oni Je odšel H barake. »To si bomo zapomnili!« Je dejal, ko Je odhajal. Ostali so obstopiU Grundmanna. Nobeden ni rekel besede (inndnum je molče io Med slonel ob postelji ba Jih gledal. Potem Jc skamignil z rameni in sedel na posteljo. »C p m u si jih izzival?« jc dejal Guehler. »Razjezil sem se.« »Čemu?« »Kdo bo odšel?« »Vsi podčastniki in naredniki, ki nočejo delati. Zbrali Jih bodo v drugem bataljonu in poslali v drugo taborišče.« »In čemu ne greš na delo?« »Veš, zaradi pritiska. Danes so nas v glavnem poveljstvu vprašali, če hočemo delati. Ostali so dejali, da nočejo. Stali so okrog mene in dejali, da je vsakdo, ki hoče na delo, izdajalec. S tem baje pomaga Američanom, da bi dobili vojno. Potem so Američani vprašali še mene in dejal sem, da nočem.« »Neumnost!« .je dejal Guehler. »Da, neumnost,« jc ponovil Grundmann. »Toda kaj naj storim? Vsakogar, ki se oglasi, javno ožigosajo. Proglasijo ga za izdajalca in nobeden nc sme z njim spregovoriti besede.« »Kaj. ko bi skrivaj stopil k Američanom?« »K Američanom ne grem več. Pa tudi, če bi šel, ml nc bi pomagalo. Američani bodo vse podčastnike zbrali v posebnih barakah in Če bom pojutrišnjem še tukaj, bo vsakdo vedel, da sem sklenil delati.« »Naj vedo!.. »Ne,« Je dejal Grundmann,« ne morem prenesti tega Javnega preziranja, nc morem. Pa tudi, dejal sem že ,n<•'.« »Ven, k večerji!« Je zaklical nekdo skozi vrata. Odšli so v kuhinjo. Buchvvald je šepnil: »Človek, kaj naj storim?« »Z menoj moraš,« je dejal Grundmann, »nič drugega ti ne preostane.« »V tistih barakah je že nad dvesto podčastnikov iz drugih taborišč, ki pojdejo z nami.« Prod mizo, kjer so delili hrano, se jc nenadoma pojavil neki podčastnik. »Poslušajte!« je dejal. Zvenket vilic in nožev je utihnil. \ 46 G LAS DOKUMENTI! IVA* JAN DOKUMENTI 1 DOKUMENTI 47 Stražarja sem takoj zamenjal, misleč da je nezanesljiv, vendar sem potem pregledal še njegovo puško. Bila je resnično sprožena, toda /zamrznjena udarna igla je dosegla le polovico svoje poti!« Čakanje v snegu je bilo zelo neprijetno in mučno. Borci so se kratkočasili tako, da so se šepetaje pogovarjali. Nekateri so tako preganjali tudi skrbi in strah, drugi, predvsem stari borci, pa so ostale bodrili. I* »Veliko jih mora biti tam spodaj! Ne bi bilo čudno, * če bi nas danes vzel hudič!« »Kaj bi! Tudi tu jih bomo nakresali, da bodo pomnili !« Šestnajstletni Rupnikov sin je premražen rekel očetu: »Ali jih še ne bo? Rad bi, da bo kaj plena in bomo t potem ljudem pripovedovali, koliko smo jih potolkli!« ^ »Potrpi, fant, še prekmalu bodo tu!« j> Navsezgodaj se je proti Selcam bližala patrulja, ki i jo je vodil šestnajstletni skojevec Stanko Mlakar iz i } Šenčurja, čigar leto starejši brat Janko je o božiču pa- { Sdel na Pasji ravni. Z njim so bili: Justin Dolinar z mi- \ traljezom, njegov brat Gašper in Ivan Franko. Bližali a so se neki kapelici nad Selcami, ko jih je Mlakar opo- I zori!, naj bodo previdni. Takrat je že udarilo iz mrzle f teme: f »Halt!« J Mlakar pa je vprašal, kdo je tam in ne da bi čakal ( na odgovor, je ustrelil. V gruči postav, ki so bile v belih j ([ oblekah, je nekdo kriknil, za tem pa je proti partizanom t ' gosto zasikalo. Na petelina je pritisnil tudi mitraljezeč Justin, a zapirač je leno lezel v svoje ležišče, ne da bi sprožil rafal. Orožje je bilo v ivju, in patrulja se je naglo umak-, nila nazaj v Dražgoše ter poročala, kaj je doživela. Bilo je jasno, da so bili vsi dohodi proti Dražgo-šam zasedeni že zarana, dokler je bila tema, Nemci pa so že imeli prvega ranjenca, ki so ga z avtom naglo £ prepeljali v Skofjo Loko. Mlakar in potem komandant Gregorčič sta se jezila f i na Justina, zakaj ni užgal, a ta se je opravičeval, da je r bil mitraljez od zmrzali ves bel, kakor je bilo tudi res. Tovariši so v skrbi za orožje preveč uporabljali olje, ki je zdaj zmrzovalo. O prisebnosti Stanka Mla- J kar j a, ki je Nemce že v dolini opozorila na previdnost, a je potem govoril ves bataljon. Ta kratek spopad je obe strani opozarjal na pripravljenost. Tako se je nemški napad zavlekel, cankarjevci pa so imeli dovolj časa za dobro razooreditev ... Končno aa je začelo daniti. x Nemci so lezli v hrib, vendar so jih vaščani in can-\ karjevci bolj slutili kot videli. Najprej jih je skrivala a tema, potem megla, grmovje in še bela oblačila! 0 Levokrilna kolona je kmalu prispela do kmeta £ Jakša, ki mu Nemci niso bili nesimpatični. Vzeli so ga f \ s seboj, da jih je verjetno vodil. A še preden se je vnel » 1 spopad je tam zgoraj nekje počil osamljen strel. Jakša J I so Nemci mrtvega prinesli domov. Kdo je končal z njim, j * ni bilo pojasnjeno?! ? I Druga kolona je pritiskala z jamniške smeri, da bi ? I udarila cankarjeverm v bok. Prihajala je' čez Podblico. J # Okoli sedmih sc je ustavila pri Tovcinu. Nemci so iz- j J gnali iz hiše štiri otroke, jih posadili zunaj na mizo, t hišo pa zažgali. Ta hiša je bila zanje že dražgoška,. če- J prav ie bilo do vasi še daleč, in so jo zažgali! V »ban- ^ ditsk:h DraSgOfAiM bodo lahko počeli, kar se jim bo J zljubilo. Tako jim je bilo rečeno v »spodbudo«! In za- f čeli so že tu! Da bi bili pri tem še bolj razvneti, so se \ krenili tudi z rumom! OOIJMENTI! DOKUME1VTT! DOKUMENTI! Vsak dan 5 km po stopnicat "■"^^ ismonoše danes razen pisem raznašajo tudi ča-mt^sopise in revije, denarne nakaznice, račune in irj pakete, pobirajo naročnino za časopise, proda- JBL jajo loterijske srečke — zato ime pravzaprav ni več pravilno; preozko je. Ker pa drugega, boljšega izraza nimamo — razen imena »poštar«, kakor pogosto pravijo pismonoši naši ljudje, ki pa je preširoko, zakaj »poštar« lahko pomeni tudi človeka, ki je sicer v službi pri pošti, a ne raznaša pisem — se moramo zadovoljiti kar s tem. Pismonoše prinašajo s pismi veselje (pričakovano ali nepričakovano) in žalost, prinašajo smeh in solze, jezo in upanje. Pismonošo z vznemirjenim upanjem čaka vsako jutro dekle, ki ima fanta pri vojakih. Pismonoša prinese honorar, za katerega žena ne sme vedeti. Prinese poziv s sodišča, kjer piše, da ste s »fiČkom'< zakrivili prometno nesrečo, v kateri sta izgubila življenje dva človeka. Pismonoša vam vsako jutro prinese časopis, da ste na tekočem z »najnovejšimi dogodki doma in po svetu«. Prinese vam pismo od skoraj pozabljenega bogatega strica iz Amerike. Ali prvi epomin iz knjižnice, da knjige, ki ste si jih izposodili že pred dvema mesecema, še niste vrnili. In tako dalje. f Pismu zaupamo marsikaj. Fant, ki dekletu ne upa povedati, da jo ima rad, ji to sporoči v pismu z rožnatim ovitkom. Najbolj intimna čustva zaupamo pismu. (»Papir vse prenese!« To velja tudi za časopise!) Zato mora ptfti v varne roke, da se ne ;zgubi, da ga res prejme tisti, ki mu je namenjeno. Naše pismonoše poskrbe za to, njim pisma lahko zaupamo. Sicer zgodovina pozna primere, da je naslovlje-nec prejel pismo šele po desetih, dvajsetih letih, a to so bile le redke izjeme, senzacije za Časopisne stolpce. V glavnem pa naše pismonoše dobro opravljajo svojo naporno ;v, im^:^ raf^ feovražiio Da jih psi!). MLADA DEKLETA SE POSEBNO VESELE PISEM .. i(Foto: Pcrdan) Kino Center bo -redi decembra predvajal najnovejši film Iz serijo filmov o Tarzanu »Tarzanova borba za življenje«, kl je posnet v barvali ln na širokem platnu. Tarzana Igra tokrat Gordon Scott VSE. KAR POSTANE VSAK DANJI'], kar preide v navado, postane počasi malce dolgočasno. Imam namreč prijatelja, s katerim sva skupaj nosila vojaško suknjo, ki je imel dokaj nena-vndne (vendar zn Kake primere ne lako zelo redke) navade: v.sak dan j p pisal domov dekletu in vnuic ikm je tudi od nje dobil obširno pismo. Vsak dan! (Ce pisma kdaj zaradi zastoja 41a pošli aH zaradi drugega objektivnega vzroka ni bilo, je bil »ogenj v strehi«: najmanj, kar je v takih »črnih« dnevih naredil. Je bilo to, da je prav po srbsko preklel njo in še ves svet zraven, največkrat pa je zaprosil H »dozvolo«, odšel v mesto in ji poslal telegram s skopimi besedami in z do dna diiše užaljenim prizvokom; »Zakaj ne pisel?! — Janez«.) Nekoga dne — pripravljali smo so /«■ na odhod in <>n ji ji' pi^-a! žo 338. pismo — som ga povprašal, če mu to pksar-Jenje že ne preseda in ga ne f'ol :->'a.si. Vprašanje Je preslici!, povi? l.il pa mi j'- kn, n ride domov. — Kar se pisanja pisem tiče, imam pO\uem drugačne nazore. Ne zamerite mi. če k.mu mal o pr -vev ojaben,* toda ros Je, da pisem .skonij ne pišem (to lahko pot'-di tudi mama, ki Je komaj valiti dva mejieen enkrat prejela moje pismo, ko sem bil pri vojakih!). Predvie^n pa so mi upira gostobesedna in orladna »pisemska lJdZozcn«. Sem pristaš načela, da Je vit kar Je redko, tudi le;x>. Drobne, majhne stvari osrečijo človeka. Dve. 1 rt tieeoilo /.,1 roj.,'ni dan ali /.1 Novo loto — v pismih, sicer pu rnordn stisk roke, prijazna beseda, topel pogled, srečanje nn stopnicah a\ loi.tn.a . . Ne po/.nain dolgo- časja (o katerem tako pogosto govore »sodobno gospodične« s temnordcee lakiranima nohti ln s pobarvanimi lasmi ob kavi v skoraj praznih lokalih), zdi pa sc mi, da bi me zares dolgočasilo pisanje pisem — zato jih ne pišem. dar izide GLAS je menda najhuje (zato jim je ta časopis tudi najmanj pri srcu). Njihova pot je sre3avanje' z ljudmi. Na cesti, pred vrati, v kuhinji, v pisarnah, na stopnicah, v dežju in soncu, v snegu in mrazu — povsod je dobrodošel njihov korak in njihova vedno prijazna beseda. Le redki so kraji, kamor ne pridejo vsaj štirikrat ali petkrat na teden. Na področju kranjske poŠte živi 25.016 ljudi, od tega v ožjem dostavnem področju (središče mesta) 3662, v širšem dostavnem območju pa 21.347. Le sedenj prebivalcev je takih, h katerim poštarjeva noga sploh ne zaide (nekaj osamljenih hiš na Smarjetni gori). Za celotno Gorenjsko je ta številka nekoliko višja predvsem zarzdi osamljenih in visoko ležečih vasi in kmetij v Poljanski in Selški dolini. Okrog 3030 prebivalcev na tem področju je izven dostave, največ v škofjeloška občini, kjer je. 167 naselij s 32.522 prebivalci, od katerih je 2000 takih, kjer dostava pošte še ni organizirana. Primerjajmo jeseniško občino, ki šteje le 30 naselij, ima pa 25.71-1 prebivalcev, od tega le 35 takih, kamor pismonoše ne zaidejo. Oddaljena in visoko ležeča majhna kmečka naselja povzročajo torej organizaciji redne postne dostave precej preglavic. Celotna Gorenjska oziroma celotno področje POSTE KRANJ obsega okrog 130.000 prebivalcev (razdeljenih na 164 dostavnih okolišev), od teh pa jih okrog 120.000 dobi pošto vsak dan, torej ogromna večina. Petkrat na teden prejema pošto 725 prebivalcev, štirikrat na teden 4055 prebivalcev, trikrat 4801 prebivalec in ie dvakrat tedensko obiščejo poštarji področja z 947 prebivalci. Počasi se daleč pride, pravi pregovor. Pismonoše sicer ne hodijo počasi, hodijo pa vsak dan, leto za letom. Ce bi merili njihove korake, če bi jim s kilometrskim števcem sledili po njihovi vsakdanji poti, bi dobili visoke številke. Vseh dvanajst kranjskih pismonoš prehodi dnevno skupno 172 kilometrov ali 4500 kilometrov mesečno. Na leto je to 54.000 kilometrov! Torej več kot je obseg Zemlje (dolžina ekvatorja). Najdaljša dnevna pot Je 23 kilometrov in vodi po Stražišču (po stra-žiških ulicah, uličicah, poteh in stezah som se tudi jaz že nekajkrat izgubil!), najkrajša pa je — 8 kilometrov. Seveda je treba upoštevati stopnico, ki jih v centru mesta in v novih stanovanjskih naseljih ni malo. S predpisi je določeno, da se za vsako nadstropje šteje 20 m poti% pa tudi, da morajo vsi večji stanovanjski bloki z dvema ali več nadstropji imeti posebne hišne nabiralnike. To bo velika olajšava za pismonoše, zakaj danes na primer JOŽE SMODILA, ki raznaša pošto v mestu, prehodi dnevno za 5 kilometrov stopnic. BLIŽAJO SE NOVOLETNI TRAZNIKI in z njimi čas čestitk in vseh mogočih želja za srečo v prihodnjem letu. Sreča pa je kaj muhasta in neprijazna gospa in novoletne čestitke je še nc prinesejo. Prinesejo pa upanje in lepe načrte in z vinom na SIL-VESTROVO tudi delček pozabe med barvastimi trakovi in politimi prti. Zato ljudje radi prejemajo čestitke ob Novem letu. In zato ljudje te čestitko tudi pošiljajo svojim znancem in prijateljem, ker bi se sicer pregrešili proti storim — že močno ustaljenim In zakoreninjenim navadam. in okolice raznosi dvanajst pismonoš vsak dan povprečno okrog 4000 pošiljk, kar je na mesec okrog 104.000, v dneh od približno 22. decembra do 3. januarja pa se ta številka poveča za 40 do 50.000. Njihove torbe so takrat težke tudi 20 kilogramov, medtem ko v Ćfc"vV| - ""«~^nlm nmmetom teh- Janko Pravst rad pripoveduje • svojih doživljajih ta jo le 12 do 15 kilogramov. Število pošiljk na-enega se v teh desetih dneh poveča od približno 400 na okrog 1000. Najhuje pa je, pravijo, kadar izide GLAS — samo en pismonoša jih> raznosi 350; štiri polne torbe napolni z njimi. Razen v centru mesta gredo pismonoše na pot seveda s kolesi — kaj težko si je zamisliti modernejše prevozno sredstvo, posebno če vemo, da mora pismonoša na dan tudi 380-krat sesti na kolo in se spet ustaviti, da odda pismo ali časopis. NAJSTAREJŠEGA KRANJSKEGA PISMONOŠO sem ondan poprosil za kratek razgovor. Nekaj minut pred osmo zjutraj sem ga poiskal, ko je pravkar pripravljal svojo veliko torbo. JANKO PRAVST je bil to. ki je že pred štirimi leti srečal Abrahama. Njegovi tovariši so mi povedali, da se nikoli ne more ločiti od svojih očal in kape, ki je menda nikoli ne snarriV — Koliko časa je že postanka uniforma vaša delovna obleka? — Kmalu bo 27 let. Začel sem na Dolonjskem, v kraju Videm-Krško, kjer pa sem bil le šest mesecev, potem pa sem prišel v Kranj. Stari leta sem dostavljal pošto po vaseh, potem pa v mestu. Moj sedanji delovni rajon jc Tomšičeva, Jenkova in Rcnnčeva ulica, Maistrov trg do Jelena, Cesta Ivana Slavca, del Savske U? del Ljubljanske ceste in Savski breg. Pot je dolga okrog 13 kilometrov. S s'rankami sem zadovoljen in menda so tudi ljudje zadovoljni z menoj, saj nisem dobil še nobene pritožbe. Potem mi je pripovedoval, da ga je nekoč v Partizanski ulici za nekimi vrati pričakal pas, nui skočil za vrat in mu raztrgal b!u-zo. Podobnih veselih in žalostnih prizorov ve še precej in rad pripoveduje o njih. Povprai aj** ga, ko ga srečate, kako sc jc'pol ure vogli z dvigalom v hotelu Evropa in kričal, da bi mu nekdo od zunaj odprl. Ali pa, kako jc pri Jelenu lezel na podstrešje P° lestvi, ker si jn nekdo tik pod streho zgradil zasilno bivališče. KMALU DO OSEM IN TREBA SE JE PRIPRAVITI NA ODHOD (Foto: Fr. rWd»W /A/IIIMO Oll KONCU VS*'*1 - po start pav idi, ki J<> nn fiI<5 opuščati - (•.•<• - io novo leto. PISMONOŠE PA imajo ki m h TI.mii dovolj dela. v* »ko jutro polnijo svoje velike torbe s poUljknmi vseh vrst ln potem odhiti Jo — peš ull s kolesi - do nnrflovljeneev. Včasih so njihove torbe slrahot.no nupoJpJtM - ku- Tudl pismonošo so ljudje In tudi oni se veaeiV nove«" leta, čeprav so za leto dni bliže grobu. Toda p.fi-nonoio (\ika ol> Novom le'u tudi veliko dela, mij se število postnih potilJk poveča ta okrog ISO do 300°,,. Na področju Kfa«J| In to l.-lo n.i ! lw> / i p', -no 10 <• ,,|,,Z srečanj • pni, kl so njihovi hujši fcovi u/ii ki. - A. I9ED