STEKLARN steklar GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Izhaja od leta 1959 Letnik XXX, št. 5 Hrastnik, 17. 5. 1989 Delu in znanju čast - in oblast Parola delu čast In oblast nas je več povojnih let spremljala skoraj na vsakem koraku. Delu smo tedaj res izkazovali veliko čast, plemenitila pa ga je tudi neizmerljiva želja po hitri obnovi v vojni razdejane in izmučene domovine. Ali ima delo tudi oblast, o tem generacije, ki so v potokih znoja in žulja-vih rok gradile ceste, tovarne, šole in mostove, niso razmišljale. Preveč je bilo sreče ob svobodi, preveliko pričakovanj od prihodnosti. Potem je parola s transparentov in stenčasov izginila. Tudi za politični besednjak je postala neuporabna. Delo pa, no, to je ostalo, toda kakor da je izgubilo svojo čast. Pa oblast? Ta je ostala tam, kjer je bila, v rokah birokratov, katerih vrste so postale vse gostejše in njihove plače vse privlačnejše. Zato v njihovih vrstah ni bilo malo tudi takih, ki jim je beg od strojev in iz tovarn prinesel večji in slajši kos kruha. Sedaj po, skoraj - desetletju nenehnega poglabljanja krize parolo o časti dela in njegovi oblasti spet postavljamo v naslove časopisnih stolpcev, v odrske scene, jih lepimo na tovarniške zidove. Ob tem se sprašujemo, kako se je moglo zgoditi, da je delo tako ceneno in razvrednoteno. Ob tem pa tudi vsebino parole postavljamo na drugačne temelje - na lastno in družbeno spoznanje, da mora vsakdo živeti od svojega dela, a ne da mu ceno določita država in njen aparat. Vsebino parole gradimo tudi na spoznanju, da smo znanje predolgo puščali na stranskem tiru, namesto da bi ga vpregli v službo delavcev. Napak bi bilo ozirati se le naokoli, ne da bi analizirali in razmišljali o svojem delu, o svoji delovni organizaciji. Tudi v Steklarni poskušamo marsikaj narobe razumljeno v preteklosti, postaviti na nove temelje, V drugačna razmerja. Eno takih bistvenih vprašanj je tudi ureditev osebnih dohodkov. Mnogo šolanih in sposobnih delavcev je odšlo iz tovarne, preden smo dojeli,, da brez njih ne moremo shajati in da bodo takšni odhajali, dokler jim ne bomo ponudili vsaj enakih življenjskih pogojev, kot jim jih zagotavljajo drugod. Izgubili smo številne in dobre steklarje, ki so si za enak ali celo boljši zaslužek poiskali manj naporno delo. In ker je denar, kolikor ga pri nas zasluži steklar, mogoče zaslužiti tudi drugod, danes mlade ne zanima več ste- klarski poklic. S pravilnikom, ki je bil v predprazničnih dneh predmet naših razprav, naj bi popravili nepravilnosti iz preteklosti in postavili nekaterim nalogam višjo oce- no za prihodnje. Očitno pa je, da so se s temi popravki spet skrhali naši medsebojni odnosi. Mili Kobal Delavski svet dopolnil in sprejel samoupravne akte O preventivi, letovanju in varovanju družbene lastnine Spremembe pravilnika o zdravstvenem okrevanju, preventivnem letovanju in uporabi počitniških zmogljivosti Statusne spremembe, ki smo jih lani v Steklarni Hrastnik izvedli, so vzrok tudi za spremembe tega pravilnika. Tako je konferenca sindikata Steklarne na svoji prvi redni seji obravnavala predlog sprememb pravilnika, ki ga je delavski svet sprejel 31. marca. Ker se bliža poletje, bo že kmalu treba razmišljati o načrtovanju dopustov. Kdor se bo odločil za letovanje v naših domovih in prikolicah, mu bo prav prišla navedba sprememb in na koncu tudi prečiščeno besedio pravilnika. Prva novost je, da lahko upokojenci počitniške zmogljivosti izrabijo tudi med sezono, seveda če niso zasedene. Prej so jih lahko le v posezoni in predsezoni. Razpis zmogljivosti za zimsko in poletno sezono ter praznike objavi vodja delovne enote družbena prehrana in počitniški domovi v glasilu Steklar. Organ, ki ureja vprašanja letovanja, se odslej imenuje komisija za prehrano in letovanje. Ta pripravi prioritetno listo in prijavljene obvesti, kdaj lahko letujejo v počitniških objektih. Dodan je tudi nov termin, kdaj najkasneje pred začetkom uporabe počitniških zmogljivosti mora biti objavljena prioritetna lista. Spremembo pa predstavlja število odbitih točk, ki jih upoštevajo kandidatom pri sestavi prioritetne liste. Za 18. členom se doda 18.A, ki opredeljuje, da ceno letovanja določi delavski svet, prav tako pa tudi način plačevanja. Zadnja novost pa je, da delavcu, ki počitnikovanje odpove iz neopravičenih razlogov, v času, krajšem od 7 dni pred odhodom, prvi obrok ne vrnejo, tistemu pa, ki leto- vanje odpove zadnji dan pred odhodom, zaračunajo še polovične stroške. Toliko o novostih in spremembah, v nadaljevanje pa objavljamo celoten pravilnik v prečiščenem besedilu. . Ksenija Pirc Na podlagi XI. poglavja Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka v DO Steklarna Hrastnik je delavski svet, dne 31. 03. 1989 sprejel naslednji PRAVILNIK O ZDRAVSTVENEM OKREVANJU TER UPORABI POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI V DO STEKLARNA HRASTNIK I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom delavci delovne organizacije Steklarna Hrastnik (v nadaljevanju delovne organizacije - DO) določamo pogoje po katerih uveljavljamo pravico do: - zdravstvenega okrevanja, - preventivnega letovanja, - uporabe počitniških zmogljvosti. 2. člen Z letnim planom so zagotovljena sredstva za financiranje preventivnega in.zdravstvenega varstva delavcev. Prav tako je zagotovljeno vzdrževanje počitniških zmogljivosti. 3. člen Če počitniške zmogljivosti v času sezone niso zasedene, lahko komisija za prehrano in letovanje ponudi proste zmogljivosti drugim organizacijam in skupnostim. Počitniške domove lahko sindikat ponudi tujcem (tuji državljani), ko gre za brezdevizno letovanje. Tak aranžma se uredi pogodbeno. Opredeljuje vse obveznosti, ki jih delovna organizacija sprejema in njene koristi. Uporabo počitniških domov se lahko omogoči delavcem in njihovim družinskim članom, ki so na začasnem delu v tujini s pogojem, da so pred odhodom na začasno delo v tujino imeli sklenjeno delovno razmerje v naši delovni organizaciji. Počitniške zmogljivosti lahko uporabljajo tudi upokojenci delovne organizacije - v predsezoni in v posezoni, med sezono pa le v primeru, če zmogljivosti niso zasedene. 4. člen Za dogovorjeno uporabo počitniških zmogljivosti, gospodarno vodenje in njihovo vzdrževanje, ter za pravilno opravljanje svojega dela je delovna enota družbena prehrana in počitniški domovi odgovorna delavskemu svetu in konferenci sindikata. II. ZDRAVSTVENO OKREVANJE 5. člen Delavci, katerih zdravstveno stanje je kritično in so potrebni zdraviliškega zdravljenja, lahko izrabijo zdraviliščne storitve na podlagi mnenja: - ambulantnega zdravnika, - medicine dela, -socialne službe delovne organizacije, -službe varstva pri delu. 6. člen Delavci se lahko glede na zdravstveno stanje zdraviliško zdravijo od 5 do 14 dni. Do tri dni lahko izrabijo delavci v naravnih zdraviliščih kot periodične zdravstvene preglede. Za te preglede ni pogoj zdravstveno stanje delavca, ampak se to delavcu omogoči po 25 letih aktivnega dela v skladu s programom konference sindikata. 7. člen Delovna organizacija oziroma sindikat plača naslednje storitve v zdraviliškem zdravljenju: - tridnevne zdravstvene preglede, - stroške nastanitve in prehrane, - zdravstvene storitve po programu. 8. člen Delavski svet na podlagi mnenja oziroma predloga služb, ki so omenjene v petem členu tega pravilnika in mnenja konference sindikata, določi glede na planirana sredstva število delavcev, ki bodo šli na zdraviliško zdravljenje oziroma preglede. 9. člen Za sestavo liste kandidatov zdraviliškega zdravljenja so naslednja merila: S zdravstveno stanje delavca, - delovni pogoji, - delovna doba, - mnenje sindikata. 1Ó. člen Če delavec izrabi zdraviliško zdravljenje, se mu polovica delovnih dni na zdravljenju prizna kot izredno plačani dopust. Če delavec med zdravljenjem (zdraviliškim) zboli in mora zdravljenje prekiniti, se šteje, da to pravico ni izkoristil, vendar le, če je do odhoda (prekinitve) izkoristil manj kot polovico predvidenih dni zdraviliškega zdravljenja. 11. člen Delavcu, ki je uvrščen na prioritetno listo in zaradi neupravičenih razlogov v času, krajšem od 30 dni pred nastopom zdravljenja, odpove zdraviliško zdravljenje, se šteje, da je svojo pravico izkoristil. Hkrati mora povrniti stroške, ki bi v tem primeru nastali. 12. člen V primeru, da je delavec predčasno odpuščen iz zdravilišča zaradi neprimernega vedenja ali odklanjanja zdravstvenih storitev, izgubi vse pravice po tem pravilniku vključno s pravico do preventivnega letovanja za dobo 5 let. Vse stroške, ki so nastali zaradi predčasnega odhoda, mora delavec povrniti v celoti. Ob odhodu mora delavec podpisati izjavo o povrnitvi stroškov. III. UPORABA POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI 13. člen Delavci in njihovi družinski člani imajo prednostno pravico pri uporabi počitniških zmogljovosti. Vodja delovne enote družbena prehrana in počitniški domovi preko internega glasila Steklarja objavi razpis za proste počitniške zmogljivosti za zimsko in poletno seozno ter praznike. 14. člen Prijava na razpis vsebuje: - ime in priimek, - delovno enoto kjer prijavljeni dela, - stanovanje, - kje želi letovati (kraj), -v katerem terminu, - se opredeli za počitniški dom ali prikolico, fS. prijava družinskih članov z osebnimi podatki ter podatki o zaposlitvi, - rezervni termin, -zadnja sezona, v kateri je delavec letoval v počitniškem domu ali prikolici ter navedba kraja, - podatki o socialnem stanju (nepreskrbljeni družinski člani, šoloobvezni otroci, samohranilstvo, delovna invalidnost, udeležba v NOV), -datum in podpis prijavljenega, - podpis vodje delovne enote, Razpis vsebuje 10-dnevne termine za počitniške domove in prikolice. 15. člen Prioritetno listo pripravi Komisija za prehrano in letovanje, ki vse prijavljene obvesti o terminu uporabe počitniških zmogljivosti. Delavec ima možnost, da večkrat letuje v počitniških objektih, če ti niso zasedeni. Prioritetna lista se objavi na oglasnih deskah najmanj 30 dni pred začetkom glavne poletne sezone za druga letovanja pa 14 dni pred pričetkom sezone. 16. člen Merila za sestavo prioritetne liste: 1. delovna doba, 2. število prijavljenih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, 3. pogostost uporabe počitniških zmogljivosti, 4. šoloobvezni otroci (osnovna šola, srednje usmerjeno izobraževanje) 5. oba zakonca zaposlena v naši delovni organizaciji. 1.1. Delovna doba 1.1.1. za vsako dopolnjeno leto v DO 2 točki 1.1.2. skupna delovna doba - do treh let 1 točka od treh do pet let 3 točke - od pet do deset let 6 točk - od deset do petnajst let 9 točk - od petnajst do dvajset let 12 točk - za vsakih nadaljnjih dopolnjenih pet let nad 20 let 5 točk 2.1. Glede na število dodatno prijavljenih ožjih družinskih članov v skupnem gospodinjstvu (zakonec, nepreskrbljeni otroci) dobi kandidat naslednje število točk: - za enega člana 2 točki - za dva člana 4 točke - za vsakega nadaljnjega člana 2 točki 3.1. Glede na pogostost uporabe kandidatom upoštevajo odbitne točke na naslednji način: - letovanje pred petimi leti 1 točka - letovanje pred štirimi leti 2 točki - letovanje pred stremi leti 4 točke - letovanje pred dvemi leti 7 točk - letovanje pred enim letom 15 točk - letovanje dvakrat zapored v sezoni' 25 točk - letovanje trikrat zapored v sezoni 50 točk - letovanje štirikrat zapored v sezoni 75 točk Če se delavec prijavi v času šolskih počitnic, se mu za vsakega predšolskega ali šoloobveznega otroka prišteje po 4 točke. Če delavec prijavi tudi zakonca, ki je zaposlen v delovni organizaciji, se mu doda še 10 točk. Samohranilkam, invalidom in udeležencem NOB se doda po dve točki. 17. člen V primeru, da ima več delavcev isto število točk ima prednost delavec, ki je v zadnjih petih letih manjkrat letoval v počitniških objektih. 18. člen V primeru prostih počitniških zmogljivosti, se prosti termin odda prvemu prijavljenemu delavci, ki zaradi kriterijev ni bil na prioritetni listi. Takega delavca ne točkujejo po prej naštetih kriterijih in se mu takšno letovanje pri prioriteti v prihodnjih letih tudi ne upošteva. 18/A. člen Ceno letovanja določi delavski svet, ki hkrati tudi odloči o morebitnem obročnem plačevanju. V tem primeru določijo roke za plačilo, prvi obrok pa je obvezno plačati v 15 dneh za poletno sezono v 7 dneh za druga letovanja od dneva določitve. 19. člen Delavec, ki iz kakršnihkoli razlogov ne more na počitnikovanje, mora to sporočiti najkasneje 7 dni pred predvidenim odhodom. V primeru, da delavec počitnikovanje odpove v času krajšem od 7 dni iz neopravičenih razlogov se šteje, da je letoval, pri tem pa se mu prvi obrok ne vrne, če pa počitnikovanje odpove zadnji dan pred odhodom, se mu zaračunajo poleg tega tudi polovični storški letovanja. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Pravilnik sprejme delavski svet Steklarne Hrastnik. Veljati začne 8 dan po sprejetju. PREDSEDNIK IOK OO ZS Janez CIGLAR PREDSEDNIK DS Tine Pust Pravilnik in načrt zavarovanja družbene lastnine Služba zavarovanja je pomemben element našega skupnega dela in življenja v tovarni. Toda njenega pomena se največkrat zavemo šele ob trenutkih, ko bi morala ustrezno ukrepati, da bi zavarovala družbeno lastnino, ali pa če tega ni storila. Ko govorimo o službi zavarovanja v naši tovarni, imamo večkrat v mislih le vratarje, (se pač z njimi srečujemo dokaj pogosto), čeprav v to dejavnost spada tudi delo gasilcev in čuvajev. O službi zavarovanja v Steklarni Hrastnik je na zadnji seji razpravljal tudi delavski svet, ter s področja zavarovanja družbene lastnine sprejel načrt in pravilnik o varovanju družbene lastnine. 1. Načrt zaščite zavarovanja objektov, naprav in materialnih sredstev... opredeljuje varovalna območja vratarjev, čuvajev in gasilcev, način varovanja, ter naloge, ki jih morajo ti delavci na območjih, ki jih varujejo, opravljati, da bi zavarovali družbeno lastnino. Medtem, ko se delo vratarjev na glavnem vhodu v tovarno pretežno nanaša na nadzor prihodov in odhodov ljudi (poleg tega ti vratarji skrbijo za določene komunikacijske naprave in zveze), pa se delo vratarjev v severni vratarnici poleg nadzora nad prihodi in odhodi delavcev, nanaša tudi na nadzor tujih oseb, ki prihajajo v tovarno in upravno stavbo, kot tudi nadzor nad prihajajočimi in odhajajočimi vozili. Južna vratarnica je namenjena pretoku motornih vozil za odvoz gotovih izdelkov in dovoz raznega materiala za potrebe delovne organizacije. O vozilih, ki prihajajo na območje delovne organizacije skozi severno oz. južno vratarnico, vratarji vodijo posebno knjigo, kamor vpisujejo podatke o času prihoda, blaga ali tovora, ki ga prevažajo in še nekaj drugih podatkov. Tujim osebam vhod v tovarno skozi južno vratarnico ni dovoljen, vozniki vozil, ki čakajo na natovarjanje ali raztovarjanje, pa se morajo zadrževati ob svojih vozilih ali v vratarnici. Skozi južno vratarnico tudi članom delovnega kolektiva niso dovoljeni vhodi in izhodi, razen tistim, ki imajo dovolilnice za železniško postajo, gasilski dom in skladišče za Savo. Načrt zavarovanja pa ni le zbir dolžnosti delavcev varnostnikov, ampak opredeljuje tudi ravnanje nas, članov delovnega kolektiva, izven časa, ko smo na delu, nam vstop v tovarno ni dovoljen, oziroma je dovoljen le v nujnih primerih, ko so delavci primorani določene stvari urejati pri svojih nadrejenih. V takih primerih mora vratar delavcu, ki gre v tovarno napisati prepustnico, ki jo nato podpiše odgovorna oseba, pri kateri se je delavec mudil. Tujim osebam sme vratar dovoliti vstop v tovarno ali proizvodne obrate le ob soglasju pooblaščene osebe in v spremstvu določenega delavca Steklarne. Če je delo vratarjev stacionirano na določenih mestih, je čuvajska in gasilska služba bolj mobilna in sega ta-korekoč skozi vso tovarno, pa tudi zunaj nje. Naša proizvodnja je takšna, da Stran 3 na več mestih obstajajo večje možnosti požara. Naloga gasilske službe je, da nadzira izvajanje požarnovarnostnih ukrepov. V načrtu so mesta, kjer obstaja velika nevarnost požara še posebej navedena, npr. skladišče, sli-karnica, rezervoarji mazuta. Dolžnost gasilcev pa je, da taka mesta še posebej nadzirajo. 2. Pravilnik o varovanju družbenih sredstev določa: ^organizacijo službe zavarovanja v delovni organizaciji, - pogoje, ki jih morajo delavci izpoln- kakšni pa Močan vpliv na oblikovanje socialne klime v delovni organizaciji ima tudi usmerjenost ljudi v njej. Delavci imajo različne življenjske cilje, ki vplivajo na njihovo ravnanje pri delu. Glede na to, h kakšnim življenjskim ciljem so usmerjeni posamezniki v delovni organizaciji, ločimo tri vrste delavcev: • kvišku stremeče jevati, da bi lahko opravljali naloge s področja zavarovanja, ter njihove pri-stojnosti, - gibanje oseb na območju delovne organizacije. Vsebina nalog, ki jih opravljajo delavcr službe zavarovanja, je v glavnih obrisih predstavljena v načrtu zavarovanja, zato napišimo še, da imajo delavci varnostne službe pri opravljanju 'nalog zavarovanja družbenega premoženja tudi določene pristojnoti: v skrajnih primerih smejo uporabiti prisilna 8redsM' M. K. smo mi • ravnodušne • razdvojene. Kvišku strmeči delavci izražajo težnjo po oblasti in moči, zato se vedno istovetijo s cilji delovne organizacije. Ti cilji so hkrati tudi njihovi osebni cilji. Med njimi srečamo sposobne, pa tudi nesposobne ljudi, običajno so povsem privrženi duhu vodenja in se pri delu ne opirajo dosti na svojo presojo. Dobre medsebojne odnose običajno izkoriščajo za izboljšanje svoje kariere, zato se vedno nepristni, saj se ne želijo nikomur zameriti. Ravnajo se točno po redpisih in s sodelavci ravnajo dokaj neosebno. Radi se uveljavljajo, zato si radi privoščijo tudi nekaj blišča. V obdobju, ko težijo h kateremu izmed vodilnih položajev, so zelo delavni. Tedaj ustvarijo okoli sebe zelo ugodno socialno klimo, saj se borijo za cilje delovne organizacije. Ko pa zasedejo ustrezen položaj, navadno spremenijo svoje ravnanje fin'- si predvsem prizadevajo, da bi obdržali doseženi položaj. Takrat lahko ustvarjajo okoli sebe tudi negativno socialno klirno. Ravnodušne srečamo običajno med delavci,; ki zasedajo delovna mesta v srednjem delu organizacijske hierarhije. Lahko so strokovnjaki, ali administratorji, včasih pa tudi proizvodni delavci. Organizaciji niso privrženi, v njej so, da imajo zagotovljen vsakdanji kruh. Ker jih vprašanja vodenja in pro-izvidnje: ne zanimajo, jim je vseeno, kakšen je položaj delovne organizacije: njihovi življenjski cilji so preneseni v njihovo zasebno življenje (družina, avto, stanovanje, hiša, vikend itd.). Napredovanje jih toliko ne zanima, važno je le, da njihov osebni dohodek ne nazaduje. Od organizacije ne pričakujejo dosti in tudi sami se počutijo v njej ie kot številka. S sodelavci imajo dobre odnose, saj nikogar ne ogrožajo. Prilagajajo se vsaki spremembi, čeprav je načelno ne marajo. Njihov vpliv na socialno klimo je neznaten, vendar pa ustvarjajo prej negativno kot pozitivno ozračje. Razdvojeni so tisti delavci, ki vedno nihajo po osebnem uveljavljanju in med težnjo po mirnem vsakdanjem delu. Običajno se ne morejo odreči možnostim, ki jim jih daje organizacija glede vplivnosti in oblasti,* na drugi strani pa pot v vrhove organizacije ne ustreza njihovemu življenjskemu cilju. Ti delavci so željni priznanja in pohvale sodelavcev in organizacije, zato se nenehno poganjajo za uresničevanje novih ciljev. Ko te dosežejo, postavljajo nove in tako usmerjajo delovno organizacijo k napredku. Trenutno stanje, ki ugaja kvišku strmečim in ravnodušnežem, želijo razdvojeni vedno spremeniti. Zelo cenijo znanje j n sposobnost sodelavcev in tudi sami so precej sposobni ljudje. Birokratskim predpisom se navadno upirajo, ker imajo svoje zamisli in nazore. Zaradi tega pogosto ustvarjajo konflikte s kvišku stremečim. Avtoritet, ki izvirjajo iz položajev, ne marajo, cenijo pa tiste, ki so podkrepljene z znanjem in sposobnostmi. Ne sprejemajo nobene vloge, ki bi jim bila vsiljena, zato delujejo vedno kot posebneži. Kompromise vedno napadajo in zahtevajo ostre odločitve. So zelo delovni, zato so gonilo delovne organizacije. Okoli sebe ustvarjajo pozitivno socialno klimo, ki pa je močno odvisna od njihovega ravnanja s sodelavci. Benjamin Jurman - Človek in delo. Takšne so trditve sociologov, Pravi čas, da povemo, kaj mislimo O ustavnih dopolnilih V teh dneh v SR Sloveniji tečejo razprave o dopolnilih k Slovenski ustavi. Osnutek amandmajev ima dva cilja: • uskladitev z amandmaji SFRJ in • oblikovanje izvirnih rešitev, ki so odraz pobud iz dosedanjih razprav o ustavnih spremembah v zvezi s spreminjanjem ustave SFRJ ter razprav o delovnem osnutku amandmajev k slovenski ustavi. Javna razprava naj bi trajala do konca maja, dopolnila pa naj bi bila sprejeta v juliju. Spoštovanje rokov je še posebej pomembno, ker bi omogočilo, da čimprej sprejmemo in oblikujemo republiško zakonodajo v skladu s sprejetimi rešitvami za reforno družbenoekonomskih odnosov in da zagotovimo pravočasni sprejem volilnih zakonov, tako da bi prihodnje volitve lahko izpeljali po novem (za večino teles naj bi bile volitve neposredne). Povzemamo nekaj predlaganih sprememb in dopolnitev k slovenski ustavi: • da se v normativnem delu opredelil samoodločba slovenskega naroda kot trajna in neodtujljiva pravica jn določi ekonomska suverenost republike Slovenije nad rezultati dela. • Z ustavo naj bo kot slovenska himna določena Prešernova Zdravljica, • Vsako osebno delo in vse oblike združevanja osebnega dela morajo imeti enakopraven položaj in enakopravne pogoje gospodarjenja. • Država mora spoštovati’in zagotavljati samostojnost podjetij, sama pa skrbeti za zagotavljanje vitalnih:interesov družbe in naroda, posebej glede vprašanj vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, kot tudi glede pogojev razvoja prometa, energetike in komunal--nihldejavnosti. • Zaradi zagotavljanja enakih pravic in obveznosti vseh delovnih ljudi v republiki je predlagano, da so določeni programi in pravice, ki se zagotavljajo z zakoni, zagotavljajo v republiki, v občini pa se po načelu samoupravnega sporazumevanja uresničujejo ie pravice in programi, ki niso zakonsko predpisan|||| • Predlagane so neposredne volitve z več kandidati (izjema je ie zbor republik in pokrajin v skupščini SFRJ). • Predlagane so spremembe za volitve v družbenopolitične zbore.. Predsedstvo SR Slovenije ostaja še naprej, na kakšen način naj bi ga volili v bodoče, pa se bomo opredelili v razpravi: ali jih voliti v skupščini SR Slovenije, ali neposredno. • Spremembe prinašajo večjo samostojnost pri organiziranju samoupravljanja v občini,! jasneje pa so razmeje- — Pialo! Halo! Pripravite se, dobro se pripravite! To bo ena najhujših operacij v Jugoslaviji... Bili smo v Paračinu S sedanjo situacijo v naši domovini, kakršno nam predstavljajo javna sredstva, nismo zadovoljni. Razne Obtožbe iz razniKdelov Jugoslavije so se vrstile kot po tekočem traku, tako da delovni ljudje in občani nismo več vedeli, kaj se v resnici skriva za vsem tem. Ob koncu lanskega leta smo po daljšem času zopet vzpostavili stike s Srbsko fabriko stekla Paračin. Ti stife ne tudi pristojnosti občine in republike. • V javni razpravi naj bi ocenili in se opredelili še kakšno vlogo naj v bodoče imajo samoupravna sodišča. • Preučiti je treba nekatera vprašanja temeljnih načel ustave SR Slovenije, še posebej pa ustavna vloga družbenopolitičnih organizacij. Osnutek amandmajev pa, kot poudarja komisija, ki je osnutek pripravila, je še vodno odprt za vse ocene in preverjanja, pa tudi nove zamisli in predloge. Še zlasti pa nas predlagatelji opozarjajo, da v javni razpravi posebej ocenimo tista vprašanja, ki pred nas prihajajo v variantah ali pobude, ki jih doslej ni bilo mogoče oblikovati v amandmajsko obliko. M. K. so se prenehali v začetku osemdesetih let, v to pa nas je prisilila gospodarska situacija. Že takoj ob ponovnem srečanju smo ugotovili, da med nami ni nikakršnih napetosti, kakor so nas informirali v javnih občilih, naša srečanja pa so bila prisrčna in iskrena. Enaindvajsetega aprila smo se odpravili v Paračin,-'kjer so slovesno odprli novo športno halo. Manjša skupina športnikov in vodilnih delavcev je na Bilo je lepše, kot smo pričakovali dolgi poti proti Paračinu imela prvi daljši postanek v Beogradu. Prvo srečanje z Beograjčani nas je prepričalo, da tu ni sovražnosti med našimi narodnostmi. Srečanje v Paračinu je bilo izredno iskreno in prisrčno. V zelo prijetnem razpoloženju je minil tudi družabni večer, na katerem ni manjkalo pesmi in zdravice. Naslednje jutro smo se udeležili otvoritve športne hale, na kateri je predsednik sindikata Janez Cigler v imenu Steklarne Hrastnik pozdravil navzoče, organizatorjem pa predal skromno darilo v spomin na naše srečanje. Po otvoritvi so bila športna tekmovanja v več panogah. Mi smo bili zastopani le v treh: streljanju, namiznem tenisu in šahu, vseeno pa smo osvojili eno prvo in tri druga mesta, kar ni zanemarljivo za tako maloštevilno ekipo. Vendar mislim, da je naše spoznanje, da med nami ni tako visokih pregrad, kot jih je večkrat'videti, vredno mnogo več, kot pa športni rezultati. Naslednjega dne smo se poslovili z besedami, da ostanemo dobri prijatelji in da se kmalu spet vidimo. Emil Bec Kam z žulji našega minulega dela Bliža se praznovanje 130. obletnice Steklarne Hrastnik. Visok jubilej za tovarno! Kako pa se lahko pohvali delavec, ki že dvajset ali trideset let dela in živi z njo? Kaj mu pomeni tovarna, ki mu daje kruh? Ko pogledam v preteklost, si v mislih pričaram naše lepe izdelke-.- idelo pridnih in marljivih rok. Da, takrat smo si rekli, da so dezeni v modelih delo umetnikov, da je delo našega pihalca navdih generacij. Po vsem tem občutim bolečino, ko gledam, da ti izdelki odhajajo drug za drugim in z njimi vsi naši žulji. Ali res lahko vse te izdelke pogreša- mo? Jih res ne bomo več potrebovali? Bomo vsa ročna dela, ki so v svet ponesla sloves Steklarne Hrastnik, kar odpravili? Ali ne bomo obdržali tradicije Steklarne Hrastnik? Kaj hočem s tem povedati? Vsi, enako misleči me bodo že razumeli! Odločitve posameznikov, s katerimi odhaja dolgoletna tradicija ročnega dela, nekdaj tako cenjenega in pomembnega za našo tovarno, se mi zdijo dokaj enostranske, zato mislim, da bi bilo o takšnih stvareh treba bolj smotrno razmišljati. Mihela Gumzej Šport in rekreacija Nogomet Bodo nogometaši končno uspeli? Povsem enak podnaslov smo ob nogometnem prispevku zapisali tudi v aprilski številki našega glasila. In če je tedaj izzvenel kot upanje,' potem moramo, žal, tokrat zapisati, da dejansko izraža le še dvom. V treh tekmah drugega dela prvenstva smo namreč hrastniški nogometaši osvojili le tri točke, kar je precej manj od načrtovanega in tudi precej manj od tistega, kar so si varovanci trenerja Ibrakiča zaslužili glede na prikazano igro. Žal se ponavlja slika zadnjih sezon, ko so fantje kar po vrsti izgubljali prvenstvo zaradi izgubljenih točk na domačem igrišču, in to v srečanjih, kjer so bili praviloma boljši nasprotniki. Drugi del prvenstva v celjski nogometni ligi so pričeli sicer po predvidevanjih: z zanesljivo igro in gladko zmago (2 : 0) proti enajsterici Celulozarja iz Krškega. Sledilo je gostovanje v Podsredi, katerega bi vsi radi čimprej pozabili. V okoliščinah, ko so morali bolj paziti nase, kot pa misliti na igro, so sicer iztržili točko - izid je bil 1 : 1. Po vloženem protestu pa se morda lahko nadejajo tudi druge. Kaj vse se je dogajalo v Podsredi, pa je moč razbrati iz besed Alberta Kapelarja - agilnega predsednika hrastniških nogometašev, ki je dejal, da je igranje v Podsredi življenjsko nevarno. Sledilo je srečanje na domačem igriš- ču z enajsterico Odreda iz Kozjega, z ekipo, ki je edina uspela premagati Hrastničane v jesenskem delu prvenstva. Namesto gladke zmage in povrnitve začunov za jesenskih 2 : 5, je sledil kljub premočni igri neugoden poraz 0 : 1, ki-je bil nenazadnje tudi povod za napisani podnaslov. In kaj sedaj? Do konca prvenstva je še sedem tekem, in ob izenačenosti lige kakršna je letos, še ne velja vreči puške v koruzo. Vedeti pa je kljub temu treba, da imajo Hrastničani od vseh kandidatov za prvo mesto - teh pa bo najmanj štiri, najbolj neugoden razpored. Za nameček morajo v goste tudi k neposrednim tekmecem. Vsaka izgubljena točka pa bi po vsej verjetnosti pomenila tudi konec vseh upanj za napredovanje v višji tekmovalni; razred. Uspešnejši so mladinci, ki so si po zmagi, v prvem kolu nadaljevanja prvenstva, v gosteh proti vrstnikom Elkroja iz Mozirja z 3 : 2, že zagotovili prvo mesto in pravico sodelovanja v kvalifikacijah za napredovanje v področno republiško ligo. V drugem kolu so varovanci trenerja Blaža Dvornika gostili vrstnike Partizan Hmezada iz Žalca in z močno okrnjeno postavo doživeli prvi poraz (1 : 2), ki pa kot rečeno ne bo vplival na njihovo končno zmago. S prvenstvenim tekmovanjem so pričeli tudi kadetov prvem kolu so Delček preteklosti in dela hrastniških steklarjev danes hranimo v našem muzeju. Vredno ga je čuvati. Kakšna je prihodnost ročnega dela in z njim ročnih steklarjev, to vprašanje so steklarji že večkrat zastavili, nazadnje na letni konferenci sindikata. Hrastničani gostovali v Rogaški Slatini, kjer so se po enakovredni igri razšli z vrstniki domačega Steklarja z neodločenim izidom 2 : 2. Rokomet Doslej po predvidevanjih Rokometaši Dola so pričeli drugi del prvenstva v južni skupini druge republiške lige po predvidevanjih. Po razmeroma težko priborjeni zmagi v prvem kolu proti ekipi iz Trebnjega, o kateri smo že-nekaj zapisali, je sledili hud poraz v gosteh proti vodečem IUV Usnjarju iz Šmartnega pri Litiji. Katastrofalnih 18 : 41 v Šmartnem je bilo hitro pozabljenih po gladki zmagi proti ekipi iz Dobove. Rezultat 29 : 22 pa je bil kar pravšnji pokazatelj moči, pa čeprav so si ga Dolani priigrali šele v drugem polčasu, ko so zaigrali bolj trdno v obrambi in hitreje v napadu. V četrtem kolu so bili dolski rokometaši znova gostitelji. V športni dvorani v Hrastniku so gostili ekipo Zagorje-lz-lake in brez težav zmagali s 34 : 29, potem ko so nekajkrat vodili tudi z osmimi zadetki prednosti. Precej manj uspešni so mladiv rokometaši. Po starosti še kadeti tekmujejo v konkurenci s fizično močnejšim! in po letih starejšimi konkurenti v okviru področne republiške mladinske lige. Po edinem paru osvojenih točk, ki so jih:dobili za zeleno mizo, potem ko rokometašev iz Dobove ni bilo v Hrastnik, so oddigrali še štiri tekme in utrpeli štiri poraze. Toda nič zato. Trener Marko Planinc pravi, da je to generacija, katere čas šele prihaja. Upamo, da res. Drugo žrebanje nagradne igre ZADETEK Drugo žrebanje nagradne igre ZADETEK, ki jo pripravljamo marljivi člani RK Dol, je bilo 22. aprila v športni dvorani v Hrastniku. Srečni nagrajenci pa so: 1. nagrada: izdelki TKI Hrastnik v vrednosti 300.000 dinarjev - ROBI KOCMAN, Trg borcev NOB 17, Dol pri Hrastniku; 2. nagrada: izdelki Kolinske Ljubljana v vrednosti 200.000 dinarjev - BRUNO ŠURINA, Log 1, HRASTNIK; 3. nagrada: prstan Zlatarne Celje™ JURE ZAKRAJŠEK, Novi log 19/E, Hrastnik; 4. nagrada: Vikend paket za 2 osebi v planinsko-rudarskem domu na Kalu -, ALEŠ KUPEC, Boben 5, Hrastnik; 5. nagrada: 5 m3 peska TOZD Gradbeništvo - MATEJ KAJZAR, Podkarj 93, Hrastnik. Tolažilne nagrade: MILENA PEKLAR, Turje 58, Dol pr| Hrastniku, izdelek Zlatarne Trbovlje ALEŠ KOCMAN, Trg borcev NOB 17, Dol pri Hrastniku - izdelek DO Sijaj SLAVI GRMŠEK, Log 11 Hrastnik - izdelek DO Steklarna PETRA PREMEC, Trg borcev NOB 19, Dol pri Hrastniku - dve nagradi: izdelek Jutranjke in izdelke TKI Hrastnik. FANI PERKO, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku - nagrada TOZD Gremont. Tretje ìn hkrati zadnje žrebanje bo 28. maja, ko bodo podeljene tudi najbogatejše nagrade. Naj omenimo le TV sprejemnik (da ne bo pomote črno-bel), pa 3 tone premoga, izdelke DO Steklarna za 500.000 dinarjev, izdelke Jutranje na 300.000 dinarjev, pa vikend paket za 2 osebi v Medijskih Toplicah itd. Če so nagrade ustrezno inflaciji tudi revalorizirane, žal ne vemo. Zanesljivo pa vemo, da sta se spisek nagrad in seznam darovalcev močno razširila. In še nekaj. Čeprav so organizatorji poskrbeli za dodatno tiskanje kartic, smo iz zanesljivih virov izvedeli da tudi dodatni »kontingent« nezadržno hlapi. Zato z nakupom pohitite. Kegljanje Kegljači Rudnika novi člani druge republiške lige Kot smo omenili že v zadnji številki našega glasila, je bil za zmagovalca OKS Trbovlje in s tem novega člana vzhodne skupine druge republiške lige, potreben dodaten troboj med kegljači Rudnika, Bratstva in Litije, ki so v rednem delu prvenstva osvojili enako število točk. Troboj je moral biti skladno s propozicijami na nevtralnem kegljišču zunaj območja OS močne tekmovalne skupnosti Trbovlje. Tekmovalna komisija se je odločila za kegljišče Repovž v Domžalah. Zmagovalci tega dodatnega razigravanja, in s tem tudi novi člani vzhodne skupine druge republiške lige, so postali kegljači Rudnika, ki so svojo pravo vrednost dokazali v pravem trenutku in na pravem mestu. Resnici na ljubo je vendarle treba priznati, da je bila njihova zmaga konec koncev tudi pričakovana. Z izjemo spodrsljaja v prvem delu, ko so jih dokaj nepričakovano premagali kegljači Bratstva, so vse prvenstvo prikazali najbolj stabilno formo z najmanj nihanji v rezultatih. Drugo mesto so osvojili Litijčani, kar je po našem tudi presenečenje, saj se nam zdi, da so gledano v celoti' kegljači Bratstva redno vendarle boljša ekipa, ki pa je morda le prehitro izgubila tekmovalni elan. Kakorkoli že, kegljačem Rudnika je treba športno čestitati k uspehu, ekipi Bratstva pa zaželeti več sreče v prihodnje. Odprto prvenstvo Hrastnika Na petem odprtem prvenstu Hrastnika za posameznike, katerega organizator sta ob občinski ZTKO KK Rudnik Hrastnik in Bratstvo, je nastopilo 71 tekmovalcev od tega 15 članic iz devetih klubov. V finale, ki je bilo 13. aprila, se je uvrstila naslednja osmerica najboljših. Članice: Alba (Krško) 432, Bajde 407, Burja 394, Železnik (vse Ipoz Rudar Trbovlje) 386, Kovač (Krško) 385, Tušek (Ipoz Rudar) 382, Škafar (Krško) 380 in Mlakar (Ipoz Rudar) 379 podrtih kegljev. Člani: Podreberšek (Slovan 4) 912, Burja 911, Možgan (oba Proletarec Zagorje) 902, Bizjak (Gradis LJ) 892, Šeško (Rudnik Hrastnik) 892, Ivačič (Gradis LJ) 892, Pinoza (Partizan Brežice) 891 in Goljuf (Rudar Trbovlje) 890 podrtih kegljev. Naj še dodamo, da predstavljata rezultata trenutno vodečih Albe in Raz-borška, hkrati tudi nova rekorda hrast-niškega kegljišča. Še ena zanimivost. Lanska zmagovalca, zakonca Burja sta znova finalista. Več možnosti za ponovno zmago ima Bojan, ki zaostaja za trenutno vodečim le za en kegelj. Manj možnosti pa ima simpatična Saša, ki zaostaja za vodečo Krčanko debelih 36 kegljev. Jože Premec Pravkar je minilo dveletno mandatno obdobje, zato smo na redni letni konferenci Brodarskega društva Hrastnik pregledali delo upravnega odbora in dejavnosti članov društva. Pred dvema letoma se je društvo otepalo z mnogimi težavami. Bili smo skorajda brez sredstev za opremo tekmovalcev, streha na objektu je bila dotrajana in je močno puščala, garažna baraka se je podirala... Medtem ko se je na eni strani marsikaj kazalo črno in skoraj nerešljivo, pa so se na drugi strani pričeli kazati uspehi naših mladih tekmovalcev, kar je pomenilo tudi našo obveznost, da jim ponudimo dobre pogoje za vadbo in zagotovimo opremo vrhunske kakovosti. Le z vrhunsko kvaliteto in veliko volje ter dela se lahko tekmovalci prebijajo do dobrih rezultatov. Takšno stanje v društvu je bilo tudi izziv za tedaj novoizvoljeni upravni odbor. Člani so se dela lotili z veliko zagnanostjo, prvi rezultati pa so se pokazali že v letu 1987. Š pomočjo Steklarne Hrastnik in sklada za obnovo in vzdrževanje klubskih objektov je društvu uspelo zagotoviti material za prekritje strehe in prepleskanje objekta. S pomočjo krajevne skupnosti Steklarne pa sanirali tla v delavnici in čolnarni. Vendar je te rezultate vseeno spremljala velika želja, da bi sanirali še garažno barako in sezidali trajnejši in trdnejši, objekt. Tako se je pred nami pojavil projekt doma brodarjev, ki so ga izdelali člani društva, zaposleni v TKI. Navdušeni nad tem, da zgradimo društveni dom, seveda z upanjem, da nam bodo ob tem stala ob strani tudi. podjetja in hrastniška skupnost, smo se lotjli dela. Danes je naloga, ki smo si jo člani društva zadali, že skoraj uresničena, za to imajo veliko zaslug člani gradbenega odbora, še zlasti njegov predsednik Dalibor Pečnik. Pri gradnji doma so člani društva opravili ogromno uradniških ur. Določeno število jih je moral opraviti vsak član, nekateri pa so jih opravili še več. Naj naštejem vsaj nekatere: Franci Barič I, Dalibor Pečnik, Robert Halzer, Avgust Fran-kovič, Avgust Fišnar, Franc Barič II, Niko Skočir, Robi Sticher, Boris Volaj, Ivan Cinžar. Danes ob Savi stoji dom, rezultat našega skupnega dela, čeprav je treba povedati, da nam je pri tem trdno stala ob strani prav Steklarna Hrastnik oziroma njeni delavci, saj so nam velikokrat pomagali razrešiti navidez nerešljive probleme. Čeprav smo v društvu veliko časa in moči namenjali gradnji doma, zaradi tega nismo zaostajali na tekmovalnem področju. Organizirali smo več tekmovanj, med njimi tudi državno mladinsko prvenstvo v spustu in slalomu? Gorazd Medved je na njem osvojil naslov državnega prvaka v spustu in slalomu, Polde Brglez pa je bil v spustu na drugem mestu. Zal je tik pred državnim prvenstvom Branko Krejan zbolel, sicer bi skoraj gotovo naša ekipa v 3 x K-1 spust osvojila prvo mesto. Tik pred državnim prvenstvom sta se Gorazd Medved in Branko Krejan udeležila svetovnega mladinskega prvenstva v Španiji. Gorazd Medved je bil odličen sedmi, Krejan pa se je uvrstil na trideseto mesto. Zelo zadovoljni smo lahko tudi z rezultati najmlajših tekmovalcev, saj so si med pionirji v SR Sloveniji pridobili vidno mesto. Levec je v skupni razvrstitvi pionirskega pokala zmagal v spustu in slalomu. Tudi drugi pionirji so dosegli dobre rezultate. Med člani je nastopal le Detič, ki se je po povratku iz JLA približal najboljšim in na zbirnih tekmovanjih v spustu dosegel 7. mesto, če vse doseženo povzamemo, lahko rečemo, da so doseženi rezultati tekmovalcev spodbudni tudi za bodoče delo. Ob vseh prizadevanjih grabenega odbora in strokovnega sveta pa nismo pozabili na rekreativno dejavnost. Organizirali smo odpravo na reko Taro, ki so nam jo omogočile nekatere delovne organizacije iz Hrastnika, Trbovelj, Celja, Žalca in Ljubljane. V odpravi je bilo devetnajst članov, z njo pa smo dosegli dva cilja. Prvič, dokazali smo, da smo sposobni vsega - izpeljati zahtevnejšo nalogo. Drugič: iz fo-tomateriala o odpravi, ki ga je posnel in obdelal Branko Klančar, za kar zasluži vso pohvalo, pa smo izdelali stenski koledar in ga prodali v skoraj 12.000 izvodih. To pa nam je zagotovilo nekaj sredstev za nakup opreme tekmovalcem. V tem obdobju smo pripravili tudi razstavo izdelkov mladih modelarjev, ki jih skrbno vodi Niko Skočir, orgaizirali smo tradicionalno baklado na Savi v počastitev občinskega praznika. Kljub doseženim uspehom pa so nam ostale tudi neuresničene naloge. Ni nam uspelo najti sponzorja in s tem zagotoviti sredstev za tekmovalno dejavnost, ★ znotraj tekmovalne dejavnosti nimamo profesionalnega trenerja, ★ nekaj težav nam povzroča vzdrževanje kombija, ★ v letu 1988 nismo izpeljali kajakaške šole, kgr nas opominja, da vzgoji podmladka kot najpotrebnješega elementa tekmovalnega športa posvečamo premalo pozornosti. Tako nas kljub uspehom neuresničene naloge opominjajo, da bomo morali v bodoče v društvu delati z enakim tempom, ali celo bolje. Zato naj se člani, ki želijo prispevati k uspehu društva, vključujejo v njegove sekcije karseda aktivno, ter tako še bolj oživijo in razgibajo njegovo dejavnost. Naj se ob tej priložnosti iskreno zahvalimo vsem, ki so nam pri uresničitvi naših načrtov kakorkoli pomagali, predvsem pa delavnemu kolektivu Steklarni Hrastnik. Franci Seničar Hudomušne V trgovino z železnino pride kupec in vpraša: »Ali imate magnetne ključavnice?« »Nimamo.« »Ali imate ver-thajmske ključavnice?« »Nimamo.« »Ali imate patentne ključavnice?« »Nimamo.« »Ali imate cilindrične ključavnice?« »Nimamo.« »Ali imate navadne ključavnice?« »Nimamo.« »Ali imate vsaj obešanke?« »Nimamo.« »Ali imate sploh kakšne ključavnice?« »Nimamo,« »Zakaj pa imate potem trgovino sploh odprto?« »Zato ker nimamo ključavnice.« o • • »Ali imate žeblje?« »Nimamo.« »Ali imate kljuke?« »Nimamo.« »Ali imate žarnice?« »Nimamo.« »Ali imate lak za pohištvo?« »Nimamo.« »Ali imate tračne žage?« »Nimamo.« »Kaj pa sploh imate?« »Potrpljenje.« Brodarji o delu v preteklosti Gradnja doma - priprava na še eno selitev Brodarji so se doslej selili že enajstkrat; toda dvanajsta selitev bo najlepša. Pohod tabornikov na Učko Prisrčno sprejeti Po nekajurnem stiskanju v kombiju smo le prispeli v Istro. Upanje, da abo konec naših muk, je bilo zaman. Zaslišali smo: »Gremo! Še 5 km imamo do cilja.« Med mučenjem, imenovanim hoja, nas je izmenično žgalo sonce in hladil mrzel veter, da je kar rezalo do kosti. Končno cilj! Mala Učka, vznožje nam še nedosegljive Učke. Na planoti, kjer naj bi taborili, so nas pričakali taborniki iz Labina. Le opazovali so nas, ko smo vsi izmučeni postavljali šotore. Za dobro opravljeno delo (zaslužili bi aplavz) smo dobili kosilo. Lakota je opravila svoje. Pospravili smo vse, kar smo dobili. Po kosilu pa nabiranje drv. Hoteli smo se postaviti, da znamo v svojem kotličku skuhati najboljši golaž. Nekaj pogumnežev se je odpravilo na Učko, čeprav je bila to kar tvegana pot, saj so imeli vojaki na Učki vojaške vaje. Drugi smo ostali na varnem, v taboru. Naš vrli kuhar je kmalu ugotovil, da smo doma pozabili moko. Mene, najbolj veščo odpiranja ust, so poslali po moko. Zavila sem k prvi domačiji. Kako prijazni ljudje. Dobila sem tisto nesrečno moko. Ko je iz našega kotla že prijetno dišalo, so se vrnili osvajalci Učke in s sebaoj prinesli - dež. Potem je šlo pa nekaj časa po sistemu: sonček šije, dežek gre. Zvečer smo se z Labinci srečali ob tabornem ognju. Radi bi peli, pa je nastala težava: mi nismo znali njihovih pesmi, oni pa naših ne. Mogoče nam je celo odleglo, saj pretirano dobri pevci nismo, pa smo zato raje bolj poslušali kot peli. Zelo pozno smo se spomnili, da bo treba spat. Popadali smo v vreče, pa ne za dolgo. Prvič je bilo mrzlo, kar treslo nas je. Namesto, Konec maja bo v Celju privlačna sejemska prireditev Celjski pomladanski sejem. V času največjih zastojev in težav v našem gospodarstvu je dobrodošla vsaka, še tako majhna ponudba za boljše delo. če hočemo spoznati možnosti, predvsem pa želje in potrebe kupcev, moramo imeti na voljo informacije. To željijo omogočiti organizatorji celjskega pomladanskega sejma, ki bo v prostorih Zavoda ŠRC Golovec od 20 do 28. maja letos. In kaj nam ponujajo? Na videz preproste vsakodnevne stvari, za katere ponavadi menimo, da so kar nekako obrobne, saj se nam v življenju ne pojavljajo vsaki dan. Ob bolj podrobnem pregledu vsega kar bodo ponudili na sejmu pa nam bo takoj jasno, da se v teh dejavnosti odvija bogata in raznovrstna aktivnost. Poglejmo, kaj bomo lahko razstavili, pogledali ali kupili na sejmu. Človek in poletni oddih je področje, kjer bodo na voljo informacije o počitniških zmogljivostih, razstava in prodaja počitniških prikolic, plovnih objektov in druge opreme. Seveda pa si ne želimo, da bi bili vtepem in prijetnem okoljub samo takrat, ko smo na dopustu. Zato bodo na sejmu prikazali veliko novega in lepega na temo: Hiša in okolje. Na ogled in da bi spali, je vse skupaj zgledalo bolj kot tekmovanje v šklepetanju z zobmi, za spremljavo pa je po platnenih strehah škrebljal dež. Zjutraj nas je vse bolelo. Srce nam ni dalo, da bi dvignili svoja izmučena in premrla telesa, ampak ukaz je le ukaz. Tovariš Bine je namreč že navsezgodaj preizkušal svoje pevske sposobnosti: »Pokonci! Gremo! Osvojiti moramo Istro!« Ko smo prišli iz šotorov, je bilo res luštno...! Mrzlo, kot na Kredarici. Za hip sem pomislila, da smo na poti na Triglav. Zajtrk! Najprijetnejši trenutek to jutro. Sestradani smo čakali, da je dobil vsak svojo porcijo. Smejoči, s polnimi trebuhi smo se vrnili v tabor. Veselje nas je takoj minilo, ko smo zaslišali: »Začnite s podiranjem šotorov! Saj smo navajeni vsega, tudi to je minilo. Kmalu za tem smo že strumno korakali do Poklona. Med potjo smo tekmovali, kdo bo glasnejši: mi ali Labinci. Mi smo bili glavni, ni kaj. Pripešačili smo do težko pričakovanega cilja -prostora, kjer je bila proslava, posvečena ustanovitvi prve Istrske brigade Vladimir Gortan. Kakršnikoli že smo, razigrani, nagajivi in srboriti, na proslavi pa smo le dokazali, da smo pravi taborniki. Po kosilu smo se poslovili od naših prijateljev Labincev, se naložili v kombija in se odpeljali domu naproti, na Trojanah smo spotoma pokupili celotno zalogo krofov, da bi lažje potrpeli do doma. Pozabili smo na bolečine v trebuhu, na mrzlo noč, dež in vse nevšečnosti takoj, ko so se za nami zaprla domača vrata. Saša tudi na prodaj bodo materiali in oprema za urejanje okolja, projekti, okrasne grmovnice in podobno. Priložnost torej za vse, ki že imajo iskušnje in znanje kako urediti okolje, kakor tudi za tiste, ki bi se radi še kaj naučili. K prijetnemu dopustu in urejenem okolju sodi tudi primeren avto. Ni nujno, da je nov, je pa prav, da je lepo vzdrževan in varen. Tako nam bodo avtokleparji, avtoličarji, aavtomehaniki ih podobni mojstri prikazali, kaj lahko nareimo iz našega železnega kon jička, pa čeprav se je na ploščici, kjer je označena letnica proizvodnje nabrala že debela plast prahu. Ko že naštevamo ponudbo celjskega pomladanskega sejma moramo omeniti še ponudbo jugoslovanske trgovinske opreme in razstavo ter prodajo vseh drugih obrtnih izdelkov. Mogoče bo marsikdo, ki prebira tele vrstice pomislil, da se organizatorji malce šalijo. Kako si lahko v časih, ko zaslužimo komaj za kruh in mleko, privoščimo še vse našteto. Organizatorji so mislili tudi na to. Na sejmu bodo namreč organizirali borzo rabljenih strojev in opreme. Za pogumne in delovne ljudi velja, da si bodo lahko ogledali, kupili ali najeli stroje in opremo in se z njo podali na težko, vendar velikokrat uspešno pot proizvodnje in uveljavljanja na tržišču. Če je dovolj Taborniki odreda Temni Hrast smo se na povabilo tabornikov iz Labina udeležili tradicionalnega pohoda na Učko. Na pot smo se odpravili 1. aprila. Oči-jeva prva aprilska šala, da je pohod odpovedan, pri meni ni vžgala. Pred odhodom nam je načelnik zabičal: »Nikogar ne bomo čakali niti minute!« Po stari navadi smo čakali prav njega. Na pot smo se odpravili cele pol ure kasneje. Peljali smo se v dveh kombijih. Oči in načelnik sta so do Ljubljane peljala z osebnim avtomobilom, kjer smo ju morali ponovno čakati, ker se jima je po poti avto pokvaril in sta morala nazaj in vzeti naš avto. Od Ljubljane naprej je bil ’mir, saj sta bila varno z nami in bojazni za zamude ni bilo več. Po nekaj urni vožnji smo se ustavili na Mali Učki, od koder smo pot nadalje- Pasquale Festa Campanile: ZALJUBLJENA ČAROVNICA Pisec je eden najbolj in najpogosteje nagrajevanih italijanskih pripovedhi-kov in znanih scenaristov italijanskega filma. Roman Zaljubljena čarovnica je preprosta in nenavadna zgodba hkrati. Isidora pripoveduje sama o sebi, o tem, kako se je znašla v vlogi čarovnice, in o svojem vedeževalskem daru. Pa o inkviziciji in vseh zgodah in nezgodah, povezanih z njo. O hotljivem Rimu, kjer je prišlo takrat na sto tisoč prebivalcev deset tisoč prostitutk. O tem, kako je sama želela postati imenitna kurtizana za najvišje kroge. O vseh mogočih klečeplazcih in avanturistih, ne nazadnje pa zlasti o papežu Urbanu VII, v katerega se iskreno zaljubi. Ledinska in krajevna imena v slovenskem ustnem izročilu Stanko Brečko je v knjigi Hrastnik skozi desetletja zbral veliko ledinskih in krajevnih imen ter jih opisal. Nekaj pa smo jih poiskali učenci naše šole. Pot na Kal Moj dom stoji v naselju, ki je del krajevne skupnosti Rudnik. Naša ulica nosi naslov Pot na Kal. Takšno ime je dobila zato, ker ta pot vodi na Kal. Večkrat pa sem slišala starejše ljudi, ki so moje naselje imenovali Reber. To ime je nastalo zaradi pobočja, ki se strmo vzpenja nad našim naseljem ter je vedno obsijano s soncem. Marsikdo pravi, da je to najlepši del Hrastnika. Predvsem ob sobotah in nedeljah v naš del zaide veliko ljudi na spre- znanja, volje in sposobnosti pri delu,; tudi sanje o počitniški opremi, lepi hiši in še o marsičem postajajo vedno bolj ralne. Pogledati in pdizkusiti torej velja. Za vali peš. Velika sreča za nas mlajše je bila to, ker nam ni bilo treba nositi zastave. Ko smo prispeli na cilj, so nas prisrčno sprejeli taborniki iz Labina. Hitro smo si postavili tabor, potem smo bili prosti. Prijeten je bil večer s starimi prijatelji ob tabornem ognju. Ponoči nas je močno zeblo, saj takega mraza nismo vajeni. Naslednji dan smo se udeležili proslave ob obletnici ustanovitve prve Istrske brigade. Pohoda in proslave se je udeležilo veliko mladincev, tabornikov in drugih pohodnikov iz širše Istre, Slovenije in tudi zamejstva. Ni bilo prenaporno, vsekakor pa je bilo zanimivo in prijetno, zato naslednje leto nasvidenje na Učki. Kobra napredek je v življenju mnogokrat potreben izziv. Takšen izziv pa nam nudijo tudi na letošnjem pomladanskem sejmu, ki bo v Dvoranah Golovec v Celju od 20. do 28. maja letos. Pridite, skupaj bomo izbrali Novo v knjižnici Mladi pišejo Navidezna preprostost glavne zgode skriva v sebi napetost in dramo kot ju pozna človeštvo v vseh plasteh in vseh dobah. Prikazovanje dogodkov je zgodovinsko zvesto in združuje žalost, nasilje, krutost tistega časa z vitalnostjo in neskončno ljubeznijo. Pasquale Festa Campanile je bil briljanten pripovednik, zaljubljen v življenje. Videti je, da je bil kar obseden od neustavljive želje, da bi pisal o resničnih dogodkih. Bralčeva pozornost niti za hip ne popusti, in td avtor tudi hoče: potopimo se v zgodbo in se z njo identificiramo. Na zelo posrečen način je v Zaljubljeni čarovnici združena dobra, čeprav ne pretenciozna literatura, z neizmerno berljivostjo. To seveda veliko pripomore k veliki priljubljenosti del tega nadarjenega, zrelega, na žalost prezgodaj umrlega pisatelja. hod. V našem naselju ni blokov in stolpnic. Ljudje živijo v svojih hišah, ki so obkrožene z vrtovi in travniki. Vsak se trudi, da ima čim lepše urejeno okolje. Vsi otroci, ki živimo v našem naselju, smo veseli., da imamo travnike in sadovnjake za igro ter razvedrilo. Predvsem pa smo veseli, da nas med igro ne motijo avtomobili in lahko uživamo na svežem zraku. Lahko rečem, da v našem naselju živimo pridni, veseli in zdravi ljudje. Novo ime - Staro ime Novi Ldg - Laze Pot na Kal •- 'Reber C. 3. julija - Studence Pomagala mami: Tjaša kohne Zapisala:. Barbara Kohne, 5. a zahvale Zanimalo vas bo Pri Rošu Naselju Novi dom se po domače reče Pri Rošu po premožni družini Roš. Imeli so svojo pekarno in kamnolom ter velike travne površine. Njihova hiša v kateri je bilo gostišče, stoji še danes. Te prostore ima sedaj Gostinsko podjetje Jelka. Gregor Erman, 5. a Kobil bedra Po pripovedovanju starejših ljudi in mojega starega ata sem izvedel, da to ime izvira še iz starih časov. V Pod Krnicah, kakor se sedaj ta kraj imenuje, je bilo včasih veliko vinogradov. V te vinograde se ni moglo priti drugače kakor s konjem. Največ je bilo kobil. Tako se je to ime ohranilo do danes, čeprav je sedaj v Pod Krnicah veliko avtomobilov in nič več konj. Pripovedoval: Anton Kolšek Zapisal: Dejan Kolšek Šavna peč Pred prvo svetovno vojno se je ta kraj imenoval Savhn pechn. Potem je prišla prva svetovna vojna in Nemci so ime spremenili v »Šavnfels«. Ko je bilo prve svetovne vojne konec, je prišel v vas neki človek in spremenil ime v »Šavhn pečhn«. Krajani te besede niso mogli izgovoriti, zato so odvzeli črki h in n. Tako je nastalo ime Šavna peč. Ko se je začela druga svetovna vojna, so Nemci ime spet potujčili. Od leta 1945 se vas imenuje Šavna peč. Pripovedovala: Marija Mejač Zapisala: Mitja Brečko, 5.a Hrastnik, Katarina, Jelenca... Hrastnik je dobil ime po hrastih. Ptičja vas se je med 2. svetovno vojno imenovala Vogelford, ker so v njej prebivali ljudje s priimki: Strnad, Šinkovec in Vrabec. Jesenova ravan se imenuje po jesenih, ki so včasih rastli v tem predelu. Katarini so včasih rekli Potok. Gotovo je tam včasih tekel potok. Danes ga ni več. Jelševje se je imenovalo zato, ker so tu rasle jelše. Brezjanovo: tako se imenuje ta kraj, zato, ker je včasih rastlo veliko brez. Takšen je tudi priimek Brezjan. Jelenca se imenuje po jalovici. Povedala: Marija Kušar, roj. Drnovšek Zapisala: Lucija Senčar, 6. a Vzdevki bifejev in gostiln v Hrastniku V Hrastniku imamo kar nekaj gostiln in bifejev z navadnimi imeni. Pravih imen noben gost ne uporablja. Naj jih nekaj' predstavim. Najbolj poznamo bife, ki se ga je prijelo ime Bosna-bar. V njem se zadržujejo v glavnem delavci iz južnih republik. Zanimiv bife je Metuljček. Ime je dobil zaradi strehe, ki spominja na krila metulja. Gostilna v Čečah se imenuje Tapison. V tistem času, ko so to gostilno odprli, je bila v modi talna obloga tapison. To je bil prvi javni lokal, kjer so bila tla pokrita s tapisonom. Na Dolu je gostilna z vzdevkom Texas. Ob otvoritvi bifeja je nekdo izmed gostov s pištolo ustrelil v lestenec in gostilne nihče ne imenuje drugače. Bife na Logu so krstili za Chicago, ker je v njem vedno kakšen »glasnejši pogovor z uporabo pesti«. Pripovedoval: Ivo Vučetič Zapisala: Jera Vučetič, 8.b Drage sodelavke in sodelavci! Prijetno ste me presenetili ob mojem odhodu v pokoj. Iskrena hvala za cvetje in prelepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas, hvala pa tudi za vse dobre želje, izrečene ob mojem odhodu. Vsem članom delovnega kolektiva pa želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Angela Kekič ★ ★ ★ Zahvala izmeni Brglez, Meterc, Jerman. Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vam, drage sodelavke in sodelavci, za prejeta darila, ki me bodo vedno spominjala na vas. Hvaležni Anton Šmit ★ ★ ★ Drage sodelavke in sodelavci izmene Oberčkal Osemindvajset let, ki sem jih preživel med vami, je dolga doba, vendar se bom tega časa rada spominjala, saj je bilo v njem marsikaj lepega, kar bo ostalo trajno zapisano v mojih spominih. Nepozaben bo ostal tudi moj poslednji delovni dan. Iskreno se vam zahvaljujem za darila, ki ste mi jih poklonili ob mojem odhodu v pokoj. Za izkazano pozornost se zahvaljujem tudi brigadi Jerman, vsem članom kolektiva Steklarne pa želim veliko delovnih uspehov pri delu, ter sreče in zadovoljstva v zasebnem življenju. Pavla Kreže ★ ★ ★ Vsem sodelavkam in sodelavcem bru-silnice se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost, lepe želje ter prelepa darila, ki mi bodo v trajen spomin na vas. V prihodnosti pa vam želim medsebojnega razumevanja, uspehov pri delu in v zasebnem življenju. Dragica Doležalek ★ ★ ★ Sodelavkam in sodelavcem skupnih služb se iskreno zahvaljujem za darilo in vse dobre želje, s katerimi so me pospremili v pokoj. Hvala tudi tovarišu Čičiču za lepe besede ob slovesu. Vsem članom kolektiva Steklarne Hrastnik pa želim veliko delovnih uspehov. Jože Smešnik ★ ★ ★ Iskreno se zahvaljujeva vsem sodelavcem osmega nadstropja, enako tudi Francu Vidoviču in Adiju Zaletelu za vse lepe besede, dobre želje in dragocena darila, ki sva jih prejeli ob odhodu v pokoj. Dan slovesa nama bo za vedno ostal v najlepšem spominu. Vsem članom delovnega kolektiva pa želiva obilo osebne sreče in pa veliko delovnih uspehov. Majda Vozlič in Greta Jager Marec 1989 Februar smo zaključili s 1452 delavci. V marcu je sklenilo delovno razmerje 9 delavcev, delovno razmerje pa je prekinilo 10 delavcev. Tako smo mesec marec zaključili s 1451 delavci. Prišli so: Stanislav Šubi - ročni pihalec (za določen čas), Jože Kreže f§ strugar (iz JLA), Frida Premec — skladiščna delavka v kartonaži (za določen čas), Marica Brčina - čistilka v kopalnici (za določen čas), Mujesira Hokič-čistilka upravnih prostorov (za določen čas), Sanja Velič - odnašalka stekla (za določen čas), Ernest Sihur, ing. - vodja službe varstva pri delu, Marko Jančar - sitotiskar (iz JLA), Robert Kreže -vzdrževalec avtomatskih strojev (iz JLA). Odšli so: Albert Šimec - priučitev sitotisk (v JLA), Stipo Adžaga - delavec na kanalu (v JLA), Nairn Bahtič - odnašalec Zahvale Ob smrti moža in očeta Alojza Kaluža se iskreno zahvaljujem godbi Svoboda I za žalostinke, govorniku za poslovilne besede, župniku za opravljen obred. Prav tako se iskreno zahvaljujem sosedom na Veličkovi cesti, delavcem Steklarne na izmeni Lipar in vsem mojim sodelavcem in sodelavkam, ker so mu podarili cvetje in vence. Žena Irma in otroci; • Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Matilde Kirn se iskreno zahvaljujemo članom godbe in pevcem kolektiva Steklarne Hrastnik, za odigrane žalostinke in odpete pesmi. Vsi njeni Ob prerani izgubi moža, brata, svaka ter strica Janeza Rota se iskreno zahvaljujemo godbi in pevcem Svobode II, ter govornici za izrečene tolažilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, hvala delavcem mizarske delavnice, ker ste mu podarili cvetje, prav tako hvala sodelavkam ter sodelavcem izmene Lipar, Novak, Neško-vič za denarno pomoč ter izrečena sožalja. Žalujoča žena pavla z družino ter ostalo sorodstvo. stekla (v JLA), Veronika Balaša - delavka v kartonaži (na lastno željo), Lara Gričar - skladiščna delavka (bila je za določen čas), Breda Klepej - čistilka (bila je za določen čas), Marija Lebar - čistilka (bila je za določen čas), Pavla Kreže - izpihalka stekla (upokojena), Anton Šmit - strojnik IS (upokojen), Irena Lapi - knjigovodja osnovnih sredstev (na lastno željo). Prirastek v družini: Hidajet Haslč - sina Almira, Hamid Čehič - sina Adnana, Marko Bagara -hčer Sanjo, Amil Kahrimanovič - sina Huseina, Karli Medved II. - hčer Tamaro, Alenka Peklar - hčer Urško, Malič Slobodanka in Neško Čestič -sina Davorina. Poročili so se: Joži Ojsteršek in Dean Žagar ter Arza Hrstič in Munever Bečič. Kadrovska služba Ob mnogo prezgodnji smrti drugega moža, očeta in starega očeta Vincenca Hribška iz Turja izrekamo iskreno ZAHVALO zdravnici, dr. Fortejevi iz ambulante na Dolu, medicinskemu osebju inter-nega-urološkega oddelka v bolnišnici Celje, ki so mu v zadnjih mesecih življenja lajšali bolečine. Hvala pevcem, godbenikom za žalostinke, govorniku KS za besede v slovo, duhovniku za opravljen obred. Hvala učencem in razredničarki Hedinega 3. razreda OŠ Borisa Pusta Dol za obisk. Hvala tudi vsem sorodnikom, znancem in vaščanom Turja, ki so nam v težkih dneh nudili oporo in pomoč ter se v tako velikem številu udeležili poslednjega slovesa. Še posebno pa iskrena hvala za cvetje, sožalje in pomoč sodelavcev KIKO delavnice in ORODJARNE Steklarne Hrastnik, TKI Hrastnik in obratu Jutranjke Dol. Hvaležna žena Jerica, sin Zlatko, hčerka Zlatka z družino in mala Hedvika. ★ ★ Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Ane Dreu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede posebno pa se zahvaljujemo zaposlenim v slikarnici za izkazano pozornost. Globoko žalujoči vsi njeni! Nagradna križanka 5 SLEPILO, PRIVID STARO« GRŠKI ZEMLJE* PISEC VOJNA 0* PERACUA MANJŠE TISKAR« SKE ČRKE o<< 5 SPOJ GLAVE S trupom MILNL MEHURČKI VIOLINIST OZIM FRANCOSKA Pl S ATE* LJICA (GEORGE) 5 RIMSKA BOGINJA LOVA ROK ARIH PREDEL KOPRA IZUMRLA PTICA REKA V NEMČIJI NAREK ROMAN FR. PJSATELJA chateau* BRIAN DA OBROK POSOJILA TE7EJEVA 7ENA V GRŠKI Ml* T0L0G1JI INSKRIP* CIJA ENOGRBI VELBLOD POVRŠINA ZELENA DREVESNA ŽABA PR ITOK DONAVE ČLOVEK, KI MU Niza DRUŽBO TIPKA ČASOPISNI OGLAS SULTANAT NA ARAB. POLOTOKU FR.FILOZOF DIDEROT ZVEZDA V ORLU ?At>RÌANO, POČASI tv CLASSO GORATA grška P0S KRAJINA POD PEVKA SPI ROVA „ENO* ČLENIH SLONOV ČEKAN JANEZ TRDINA VELIKA LESENA POSODA ZAČETNIK SLOVENSKE KNJIZEV« N OSTI (PRIMOŽ) FILMSKA IGRALKA WEST KORALNI OTOK V TUAM0TU EVROPSKA OTOČNA DRŽAVA STARA POPEVKA MIT0L.KELT« SKI KRALJ KONICA, BODICA OLESENELA RASTLINA RUDNIK V HRASTNIKU PELERINA. SVRSNICA OSEBNI OKRASNI PREDMETI ITALIJA INFUZORIJ, MAJHNA PRAZIVAL KONEC POLOTOKA AKADEMSKI NASLOV ORIS PERZIJA OLGA REMS ŠVICAR* SKI PRA» KANTON FRANCOSKA PISATELJICA SAND ŽUPAN» ClCEVA PESNUEV NEMŠKI SKLADATELJ (RICHARD) RIMSKI STIP ČEŠKI DIRIGENT (KAREL) nemški FILOZOF (HERMANN) ŠAHIST IVKOV UMBERTO NOBILE PREGOVOR NEKD.SIRSKl DRŽAVNIK DAN V TEDNU LJUDSTVO ITALIJANSKI ARHITEKT (PIER LUIGI) AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (JAMES) DEL GEO» METRlJSKEi G A LIKA DOGMA, NAZI RAN JE ANGLEŠKI FIZIK.NO BELOVEC LETA 1922 OBMORSKO MESTO V ITALIJI PASJA HIŠICA NATRIJ PLESALKA PAVLOVA DEL TEDNA „STARO* ŽIDOVSKI KRALJ 5 LUDVIK HOLBERG ERBIJ OLIVER ANTAUER VRSTA JEDI RIMSKA 1500 SESTAVIL: KARLI DREMEL GOROVJE V AFRIKI CASBEN) Šampion SULTANOV UKAZ V STARI TURČIJI NEKDANJI UREDNIK TANJUGA, DIPLOMAT REKA V FRANCIJI AVSTRIJSKI POLITIK (FRANZ) MESTNA ČETRT V PRAGI ATLETSKA DISCIPLINA MESTO V J .TURČIJI Med reševalce s pravilnimi rešitvami cele križanke bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 12.000 dinarjev 2. nagrada 9.000 dinarjev 3. do 7. nagrada 6.000 dinarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, 61430 HRASTNIK, Cesta T. maja 14 do 29. 05. 1989. Nagrajeni reševalci Za prejšnjo nagradno križanko smo prejeli 89 rešitev. Žreb je nagrade namenil naslednjim: T. nagrada 8.000 dinarjev: Dore BIZJAK, 2. nagrada 6.000 dinarjev: Ervin OPLOTNIK, pet nagrad po 4.000 dinarjev: Angela BAJDA, Viktorija BAJDA, Jože ROJKO, Alenka BRILEJ, Marko PREMEC. Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: Lorca, Ampere, spisek, Opava, Marlon, Ramona, Gide, salovec, Elemir, Ačinsk, miriada, J. E., rja, klavir, kritik, sinklinala, leninist, K. K., Racine, Sinan, KR, Arpad, O. J., Daka, gran, dur, nakana, Mara, O’Ha- ra, Ind, zarodek, logar, aar, Alabama, I. V., Dioskura, lik, mir, N. E., Kostanjevica, Ela, A. C., Oneida, divan set. (K. D.) Mladi so igrali V Hrastniku in na Dolu smo praznovali osmi februar letos nekoliko drugače. Vsaka razredna skupnost je pripravila gledališki nastop. Izbrali smo odlomke znanih del ali pa celo sami sestavili krajše prizore. Objavljamo nekaj zapisov osmošolcev z Dola. Že od nekdaj rada igram. Zato se mi je zamisel, da bi za kulturni dan izvedli kakšno igro, zdela odlična. Takoj, ko smo se zbrali, da bi razdelili vloge, sem se javila za Socialističnega kulaka. Vloga mame mi je kar ustrezala. Zaigrali smo kot pravi igralci. Gledali so nas učenci sedmega razreda. Ko pa smo mi gledali sedmi razred, sem najprej opazila odlično pripravljene kulise. Tudi mi bi lahko naredili moš-ančiko iz kartona, a sedaj je bito že prepozno. Tudi v Turju bomo igrali igro, ki bo malo daljša, kot smo jo imeli v šoli. Komaj čakam, da dobim vlogo. Renata Novak Igra bi bila lahko še boljša, če bi imeli vsi takšna oblačila kot včasih. Morali bi imeti širša krila in prave cilindre, ker vsakodnevna oblačila niso ravno ustrezna. Bojan Učakar Ko nam je tovarišica pri uri slovenskega jezika rekla, da bomo morali za osmi februar zaigrati igro, sem takoj vedel za svojo vlogo. Moral bom napraviti plakat. Z Radom naj bi ga naredila o gospej ministrici. Ker je bila igra kratka, nisva vedela, kaj naj nariševa. Pri tem nama je pomagal Mario s svojimi imenitnimi idejami. Narisal nama je skico za plakat, midva pa sva samo pobarvala. Gusti Kumar Že prejšnji večer, ko sem iskala primerno obleko za mojo vlogo, sem se počutila nekoliko drugače. V omari sem premetala vse obleke, dokler nisem našla krilo, ruto, bluzo in predpasnik, ki so mi ustrezali, da sem lahko odigrala vlogo kmečkega dekleta Volge, v odlomku Moj ata, socialistični kulak. Kristina Kirn Pozdrav vojaka Od sredine marca služim vojaški rok v Titogradu, od koder vam pošiljam lepe pozdrave z željo, da bi mi v času, ko bom nosil vojaško suknjo pošiljali časopis Steklar, saj si želim, da bi vedel, kaj se novega dogaja v tovarni. Želim vam tudi uspešno delo. Nairn Bahtič V. P. 6330/8 81002 Titograd steklar Odbor za obveščanje: Marijanca Polzelnik - predsednica, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugo-vič, Jože Godicelj II., Albert Kapelar, Vlado Šebenik in Joži Umek. Uredniški odbor: Mili Kobal - glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik, Joži Umek in Franc Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk v nakladi 2200 izvodov tiskarna Formatisk. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 0601-41-622, int. 55. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od prometa proizvodov.