Helena Jazbec: Besede v Pleteršnikovem slovarju, označene kot nemške izposojenke
— Tudi ST (160) v slovarskem geslu izvaja iz nvn. bav. avstr. Grundbirne "krompir" (pomen po Schindler 1985,1,1004), čeprav bi fonetično najbolj ustrezalo kor. nem. krumpir "isto" (pravila substitucijske fonetike v ST). Po ESSJ (II, 98-9) je lahko izposojeno iz slednje predloge.
2. lop, lopa, m. der Laffe, der Tölpel, der Narr: za lopa imeti, Fr.-C.; - prim. srvn. lappe = Laffe, tirol. lapp, C.
— Tudi po slovarskem geslu v ST (171) in po ESSJ (II, 150) je beseda izposojena iz srvn. lappe "preprost, neumen človek, domišljav bedak, lopov, baraba", kar po pravilih substitucij ske fonetike v ST ustreza, seveda pa je morala biti predloga labializirana: srvn. bav. Hoppe, kar izpostavlja tudi ST (171, § 3). Pomen se v sln., kar se tiče norosti, rahlo intenzivira: "domišljav bedak, butec, norec".
rântaha,/ = velika ruha, die Plache; r. se razgrinja po tleh; z njo se pokrivajo kolibe ob semnjih; - iz nem. Randtuch, Mik. (Et.).
— Tudi po slovarskem geslu v ST (207) je beseda izposojena iz nvn., in sicer iz bav. Ranttuch (razlika v eni črki) (pomen iz ESSJ (III, 151): "zarobljena tkanina") oziroma natančneje iz bav. nar. *Ranttach (ST 207), kar po pravilih substitucij ske fonetike v ST zaradi sln. drugega a-ja bolj ustreza kot Pleteršnikova predloga. Po ESSJ (III, 151) je izposojeno iz bav. Ranttuch, ni pa omenjen bavarski narečni razvoj srvn. -tuoch > bav. nar. -tach (nvn. -tuch), ki ga zaradi sln. drugega a-ja moramo predpostaviti (ST § 51). V slovenščini pride do specializacije pomena: nem. "zarobljena tkanina" > sln. "rjuha".
2.3.3 Nemške izposojenke, ki jih je kot take označil Pleteršnik, imajo isto nemško predlogo, kot jo predpostavlja ST ali ESSJ ali oba, vendar je potrebna kakšna druga rahla korekcija (ne narečno namesto knjižnega kot pri prejšnji točki).
Primeri:
flära,/ = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; - prim, kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.
— ST v slovarskem geslu (120) navaja razne nvn. predloge, tudi Pleteršnikovo kor.-nem. flarn, fonetično pa bi bila najustreznejša kor. nem. flare "gnojna krasta na koži", kar bi ustrezalo tudi pomensko, saj je blizu sln. "maroga; vrsta gobavosti". Pleteršnikova predloga bi dala sln. *flarna, tako da ni povsem ustrezna. Po ESSJ (I, 130) je iz srvn. vlarre "široka, grda rana", kar fonetično in pomensko ravno tako ustreza kot predloga v ST.
krtača,/ 1) die Bürste; - 2) der Wollkamm, Mur., Jan., Savinska dol; - prim, nem. die Kardätsche, lat. Carduus, Distel.
— ST v slovarskem delu te izposojenke nima. Po ESSJ (II, 103) je ta beseda izposojena iz Pleteršnikove nemške predloge s pomenom "ščetka za živino". Po pravilih substitucij ske fonetike v ST je lahko izposojena iz nvn., vendar bi morala biti predloga nepreglašena, kar je v bavarščini možno: ^Kardätsche (ST § 22). Poleg tega bi na nemški strani morali imeti / in ne d (ST § 72, § 68) in res je ta izpričan: Kartätsche "glavnik za volno, ščetka za konje" (Grimm 11,210: Kardetsche). Pravo predlogo lahko torej samo predpostavimo: bav. ^Kartätsche.
1. papež, m. der Papst; -prim. stvn. pabes, bäbes, Mik.
— Tudi po slovarskem geslu v ST (189) je beseda izposojena iz te stvn. predloge, vendar je njena fonetična realizacija malce drugačna: papes "papež" (pomen po
Helena Jazbec: Besede v Pleteršnikovem slovarju, označene kot nemške izposojenke
Schützeichel 1995, 92), kar je zaradi drugega /?-ja fonetično ustreznejše (ST § 56). Po ESSJ (III, 8-9) je izposojeno iz Pleteršnikove predloge.
2.3.4 Kot zadnji tip Pleteršnikove nenatančnosti si poglejmo še nemške izposojenke, kjer je Pleteršnik sicer predpostavil pravo nemško besedo kot predlogo, vendar ni izbral prave fonetične realizacije te predloge: zapisal je recimo, daje izposojeno iz nove visoke nemščine (nem.), v resnici pa mora biti že iz srednje visoke nemščine. Možno je seveda, daje mislil na splošno na nemško besedo, da torej časovno ni nameraval biti natančen.
Primeri:
badànj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Er j. (Torb.)', - 2) die Butte, Ist.-C; - 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C, Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Bec.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C, SIGor.; - das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédonj, Valj. (Rad); - iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
— ST te izposojenke ne obravnava. Po pravilih substitucij ske fonetike v ST mora biti sln. bddènj stara izposojenka iz stvn. butin, butinna "škaf, sod" (Pfeifer 2000,188), in sicer zaradi polglasnikov (izposojeno pred 10. stoletjem (ST § 15, § 11)). Ni pa jasno, zakaj imamo v sln. b in d, pričakovali bi namreč p in Razen seveda, če bi bilo izposojeno pred II. Lautverschiebung (stvn. ali drugi konzonantni premik), bi imeli sln. b, d (ST § 72, § 53) in res beremo tako v ESSJ (I, 15): "Izposojeno preko neizpričane germ, oblike *budin-, stangl. byden, stvn. butin, nvn. Bütte iz srlat. butina? Stvn. butin, butinna "škaf, sod" pomensko dovoljuje, daje bilo sln. bddènj izposojeno že iz germanščine, saj imamo v sln. podoben pomen "kad, čeber".
gnâda,/ iz nem. Gnade, pogl. milost; solnce gre k božji gnadi, geht unter (srvn. "ze gnaden", C); - "Vaša gnada" kruha strada, Titel ohne Mittel, Cig.
— Izposojenka je izpričana že v 14. stoletju v Rateškem rokopisu, zato ne more biti izposojena šele iz nvn. (Jazbec 2005, 60-61), torej po 1500, pač pa je po pravilih substitucij ske fonetike v ST lahko prevzeta le iz enakopomenskega srvn. gnâde "milost, nežnost" (kot pravi ST tudi v slovarskem geslu (129) in kot izvaja ESSJ (I, 151)) ali iz reduciranega enakopomenskega stvn. *genâda (stvn. ginäda "božje usmiljenje, božja pomoč, naklonjenost, dobrohotnost" (Pfeifer 2000, 460); glede redukcije stvn. / prim, zgoraj glih).
škaf, škafa, m. das Schaff; dež gre, kakor da bi iz škafa (s škafom) lil, es gießt; - prim. stvn. scaf, Mik. (Et.).
— Tudi ST (218) v slovarskem geslu in ESSJ (IV, 51) izvajata iz iste predloge, vendar je sln./možen šele v 12. stoletju (ST § 63) in ker imamo sln. škdo 12. stoletja (ST § 91), je po pravilih substitucij ske fonetike v ST moralo biti izposojeno na prelomu 11. in 12. stoletja iz srvn. *s&a/(izpričano srvn. sc/za/"posoda za tekočine").
2.4 Za 3 odstotke (= 34 gesel) nemških izposojenk, ki jih je kot take označil Pleteršnik, je bilo v kasnejših raziskavah (ST, ESSJ, SES, BZS) ugotovljeno, da so res izposojene iz nemščine, vendar iz neke druge besede.
Primeri:
Helena Jazbec: Besede v Pleteršnikovem slovarju, označene kot nemške izposojenke
brihtati, -am, vb. impf. = dramiti, bistriti, učiti; (narejeno iz obrihtati, in to iz nem. richten, C).
— Po ST je bila beseda izposojena v 14., 15. stoletju, ko je nem. predpona be- v bavarščini šla v we-, kar se v sln. substituira z b (za nem. vzglasni b bi takrat imeli
r sln. p), in sicer iz srvn. berihten "naravnati, urediti, opremiti, oblikovati; učiti, poučevati, poučiti" (ST 95 in § 137, § 53, § 55). Po ESSJ (1,44: brihten)]e Pleteršnikova razlaga zgrešena, ST pa ima prav. Izposojen je bil samo pomen "učiti", pomena "dramiti" in "bistriti" pa sta se razvila v slovenščini preko *"pripraviti za učenje".
• • kalčmar, -rja, m. der Schweineschneider, Tolm.-Levst. (Rok.) - prim. švic. galz-
ler = Schweineschneider, Levst. (Rok).
— ST (143) za sln. kalčmar "obrezovalec prašičev" predpostavi drugačno predlogo: nem. Kaltschmied "kovač, ki dela brez ognja; potujoča sodrga" (pomen po Grimm 11, 92), kar fonetično ustreza, če predpostavimo, daje bilo nem. -iedzamenjano s sln. pripono -ar. Kar se tiče pomena, pa ST (143) pravi, da so taki potujoči ljudje tudi obrezovali prašiče. Poleg tega pravi tudi, daje štaj. nem. galzler "obrezovalec prašičev" pomensko vplivalo na sln. izposojenko. Po ESSJ (II, 11) je možno, da sta v sln. kalčmar sovpadli ti dve nemški besedi. Iz švic. oziroma štaj. nem.
^    galzler nikakor ne bi dobili sln. k in m, tako da Pleteršnik nima prav.
T, prcštica,/ dem. presta; ein kleines Brot, das zu Allerheiligen Bettlern, Kindern u.
andern gegeben wird, das Seelenweck, (preščica) Cig/, (nav. "prcšca", Gor., Notr.; iz
nem. Bretze, Štrek. [LjZv. IX. 230.]).
— ST te izposojenke s pomenom "hlebček kruha, ki ga dajo otrokom, beračem in drugim za Vse svete; pecivo v obliki prepletene kite, ki ga botri dajo otrokom
"    na dan vernih duš" ne obravnava. Po ESSJ (III, 115: presta) je sln. prcštica izposojeno iz druge predloge: srvn. bav. *prœzte "pecivo v obliki prekrižanih rok" (srvn. '"I     brœzte), saj iz srvn. oz. nvn. tz ne moremo dobiti sln. št, iz sln. ct (iz nem. zi) pa se '      prek sln. s t lahko razvije sln. št.
2.5 Pri 16-ih odstotkih (= 172 gesel) besed, ki jih je Pleteršnik označil kot nemške izposojenke, je bilo v kasnejših raziskavah (ST, ESSJ, SES, BZS) ugotovljeno, da niso izposojene iz nemščine. Primeri:
2. cîstac, -tea, m. die Rossnessel (stachys), Cig., (hs.); - der Feldsalbei (salvia pratensis), C; - prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).
— ST te besede ne obravnava. Po pravilih substitucij ske fonetike v ST je beseda lahko izposojena iz enakopomenskega nvn. Ziest "stachys" (Grimm 31, 1236), vendar bi bilo treba razložiti razvoj sln. c- v č-, zato je bolj verjetna domneva v ESSJ (I, 83), ki trdi ravno obratno: "... nem. Ziest je izposojeno iz slov. jezikov ...".
dûrhati, -am, vb. impf. = prebadati: žabe d., Frösche spießen, SlGor.-C; - prim, bav. durcheln = durchbohren, C.
—ST besede dûrhati ne obravnava. Po pravilih substitucij ske fonetike v ST je sln. beseda lahko izposojena iz nvn. bav., vendar bi pričakovali sln. *durhlati, zato je Pleteršnikova domneva manj verjetna, kljub temu, da sta si slovenska in bavarska beseda pomensko podobni (durchbohren = "prebadati, prevrtati"). Po ESSJ ta nemška predloga ne pride v poštev, sama etimologija pa je nejasna.
40
Helena Jazbec: Besede v Pleteršnikovem slovarju, označene kot nemške izposojenke
nergâti, -âm, vb. impf. 1) brummen, murren, Mur., Cig., Jan., nk.; - 2) schmähen, C; kako so njega nergali, Krelj; -iz nem. nergeln; (tudi: njergati, Cig., Jan.).
— ST te besede ne obravnava. Po pravilih substitucij ske fonetike v ST beseda ne more biti izposojena iz nvn. nergeln "mrmrati" (pomen po ESSJ (II, 220)), saj bi pričakovali sln. *nerglati, poleg tega pa bi težko razložili različico sln. njergati (glej vsebino Pletersnikovega gesla), zato ima prav ESSJ (II, 220), ki pravi, da sln. beseda ni iz nem., ampak je slovanskega izvora.
2.6 Pri 6-ih odstotkih (= 67 gesel) nemških izposojenk, ki jih je kot take označil Pleteršnik, sem po pregledu ST, ESSJ, SES in BZS ugotovila, da bi bile potrebne še nadaljnje raziskave.
Primeri:
cifa,/ 1) die Franse an einem zerissenen Kleide, Cig.; - 2) die Schlampe, Cig., C, Kr.; - prim, kor.-nem. zifer, Schelte gegen liederliche Frauenzimmer.
— Po slovarskem geslu v ST (101) je beseda izposojena iz iste predloge. Po pravilih substitucij ske fonetike v ST ta kor.-nem. predloga ustreza, samo ni jasno, kje se je izgubil r. Kar se tiče pomena, je nenavadno, da bi prevzeli abstraktni pomen "nemarnica", kije edini pomen kor.-nem. zifer, predmetni pomen "resa na raztrgani obleki" pa bi se razvil v slovenščini, saj je bolj običajno ravno obratno. Lahko da gre pravzaprav za besedo cifre pl. "blestivke, rese" (ESSJ I, 63), ki pa ni izposojena iz nem., temveč iz madžarščine. Sicer pa besede cifa v ESSJ, SES, BZS ni.
lavžak, m. der Hosensack, C; - gotovo iz nem.
— ST, ESSJ, SES in BZS besede s pomenom "žep v hlačah" (Grimm (10,1842): Hosensack "žep v hlačah") ne obravnavajo. Drugi del sln. besede je razložljiv iz stvn., srvn. sac, nvn. Sack "vreča" (Pfeifer 2000, 1155), za prvi del pa ni jasno, od kod bi bil.
okrîsljaj, m. 1) der Umkreis, C; - 2) die Heuscheibe aufwiesen, C; - prim, okre-šljaj; iz nem. Kreis (?).
— ST te besede ne obravnava. ESSJ (II, 246: geslo okrešelj) navaja možnost izposoje iz nem. kot eno izmed razlag, in sicer izvaja iz nem. Umkreis "okolica, krog okoli nečesa", vendar bi za nvn. ei pričakovali sln. aj, za nvn. s (iz srvn. 3) pa sln. s (ST § 38, § 79). Tudi če izvajamo iz srvn. umbekrei^ "krog okoli nečesa, obseg, premikanje v krogu, ovinek (daljša pot), okolišenje" (Pfeifer 2000: 731), nikakor ne moremo imeti substitucije sln. š (ST § 79). V stvn. beseda še ne obstaja (Pfeifer 2000, 731). Sln. o bi bil kalkiran po nem. um-. Pomensko bi srvn. ali nvn. predloga ustrezali, saj imamo tudi v sln. pomen "okolica, krog okoli nečesa", drugotno pa se je v sln. zaradi okrogle oblike razvil še pomen "kopa sena na travniku". Kljub tej pomenski bližini omenjene fonetične težave zahtevajo nadaljnje raziskave.
2.7 Pri 24-ih odstotkih (= 249 gesel) nemških izposojenk, ki jih je kot take označil Pleteršnik, je izvor samo nakazan (na primer: iz nem.), ni pa navedena nemška predloga. Kasnejše raziskave (ST, ESSJ, SES, BZS) so potrdile, daje imel Pleteršnik prav.
Primeri:
cajnati, -am, vb. impf železo c, Stabeisen machen, das Eisen zu Zainen verarbeiten, zainen; - iz nem.
— Kot predlogo za izposojo lahko predpostavimo nvn. bav. zainen "kovati
Helena Jazbec: Besede v Pleteršnikovem slovarju, označene kot nemške izposojenke
železo, zlato, srebro v palice" (pomen po Schmeller 1985, 2/2, 1128) oziroma srvn. zeinen "kovati (kovino v palice)" (slednje kot predloga po ST (97) in po ESSJ (I, 57)). Kot vidimo, se pomen v slovenščini specializira: "kovati železo v palice". V nvn. bav. zainen oziroma srvn. zeinen gre za stari diftong ei iz germ, ai (Schmeller 1985, 2/2, 1128 navaja stvn. zeinian, zeinnan "kovati, skovati", kar dokazuje, da ne gre za mlajši ei, kije nastal iz dolgega /-ja šele v času srvn.). Ta stari diftong je med 1100 in 1200 izpričan kot ai (čeprav se še vedno zapisuje z ei), kasneje pa se v bavarščini labializira v oi, oa (ST § 38). Izposojeno bi lahko bilo torej med 1100 in 1200 iz srvn. zeinen, vendar bi takrat imeli v sln. palatalni nj (pravila substitucij-ske fonetike v ST (§ 126)), tako daje bolj verjetno izposojeno iz nvn. bav. nelabia-liziranega zainen. Bavarskoavstrijski pogovorni jezik se pri ai namreč v času nvn. zgleduje po knjižni nemščini, kjer ni bilo labializacije ai v oi, oa, tako daje možna tudi sln. substitucija aj in ne le oj ali a (ST § 38—40). lašta,/ die Leiste; - iz nem.
— Po slovarskem geslu v ST (166) in po ESSJ (II, 127) je beseda izposojena iz enakopomenskega srvn. srednjebavarskega *lašte (srvn. liste "letev, lata itd."). Obstaja pa problem: rekonstrukcija srvn. srbav. *lašte ni mogoča, saj imamo srvn. srbav. ä iz srvn. f šele po 1300, takrat pa bi morali imeti srvn. srbav. -st- in ne -št-(pravila substitucij ske fonetike v ST, § 28, § 86). Prava rekonstrukcija bi torej bila srvn. srbav. Haste. Posledično bi morali imeti sln. -st-. Ker vemo, da se sln. -st- lahko razvije v -št- (Ramovš 1924, 293), je problem enostavno rešen: prevzeto je bilo kot sln. *lasta, š pa seje razvil v slovenščini.
žcnof, m. der Senf; - iz nem.; pogl. gorušica.
—Po pravilih substitucij ske fonetike v ST je lahko izposojeno iz enakopomenskega srvn. sënf "gorčica", kar kot predlogo za izposojo navaja Striedter-Tempsova v slovarskem geslu v ST (251), edino sln. oje nerazložljiv. ESSJ (IV, 448) predlaga poleg te srvn. predloge tudi stvn. senaf"gorčica", ampak to ne bi dalo sln./ temveč p (ST § 61-2). Lahko daje bilo najprej izposojeno iz stvn. senaf kot sln. *ženop, potem pa je bilo iz srvn. sënf izposojeno kot sln. ženf (imata ST in ESSJ v geslu ženof), kar je vplivalo na razvoj sln. *ženop > ženof.
2.8 Pri enem odstotku (=15 gesel) nemških izposojenk, ki jih je kot take označil Pleteršnik, je bilo mogoče ugotoviti, daje ta združil v eno geslo več besed različnega izvora, ki bi jih bilo treba obravnavati ločeno.
Primeri:
plQCa,/ 1) die Platte, Valj. (Rad), nk.; ein flacher Stein, Štrek.; - die Platte (bot.), Cig. (T.); das Krautblatt, Jarn., C; (kor.-nem. ploutsche); - eine flache Schüssel, Cig., C; - die flache Klinge (z. B. eines Degens), Guts., Mur., Cig., Jan.; - 2) = pločevina, das Blech, Jan. (H.); -3) die Plateiße (platessa vulgaris), Jan., Erj. (Z.); - tudi: plöca.
— ST te besede ne obravnava. Iz Pleteršnikovega zapisa lahko sklepamo, da je iz nemščine izposojeno samo ûn.plQCa v pomenu "das Krautblatt", kar je "zeljni list" (Grimm 11,2113), sicer bi bilo kor.-nem. ploutsche zapisano na koncu Pleteršnikovega gesla. Kor.-nem. ploutsche pomeni samo "velik širok list rastline, posebno zeljni list" (Lexer 1862, 33). Po ESSJ ûn.plQca ni izposojeno iz nem., vendar ESSJ ne obravnava pomena "zeljni list". Bolj ustrezno bi bilo torej narediti dve gesli, ker gre izvorno za dve različni slovenski besedi. Po pravilih substitucij ske fonetike v ST
Helena Jazbec: Besede v Pleteršnikovem slovarju, označene kot nemške izposojenke
je ûn.plQca "zeljni list" lahko izposojeno iz kor.-nem. ploutsche (ST sicer ne govori o nem. narečnem sodobnem ou, vendar ker seje stvn./srvn. ou zamenjeval s sln. o (ST § 45), bi pričakovali to substitucijo tudi v našem primeru). Metka Furlan (ustno) opozarja, daje bilo mogoče ravno obratno: kor.-nem. ploutsche je lahko bilo izposojeno iz sln.plQca "zeljni list" kot kor.-nem. *plotsche, ou pa je kor.-nem. narečni razvoj iz srvn., nvn. o (o tem razvoju prim. Lexer 1862, 33). Pleteršnikov zapis brez besedice po ali česa podobnega pred kor.-nem. ploutsche pravzaprav implicira, da je mogoče mislil prav na izposojo iz slovenščine v nemščino in ne obratno.
1. rêna,/ 1) der Milchnapf, Jan.; - 2) der Hafendeckel, Mur., Cig., Jan., Kr.; ali kupite eno reno — pokrivačo? Rih.-Levst. (Rok.); — 3)pl. rene, die Garnwinde, Cig.; - prim. nem. (dial.): rein, reindel, ein vertieftes Gefäß, Levst. (Rok.).
— Po ST (209) je beseda izposojena iz srvn. bav. rine "posoda". Iz nvn. fonetične ustreznice rein ne moremo izvajati, saj bi imeli sln. aj (ST § 27), čeprav bi nvn. rein pomensko ustrezalo: sln. rena "Milchnapf ' = "lonček, skledica za mleko", nvn. rein "ein vertieftes Gefäß" = "globlja posoda". Obstaja tudi sln. rina "pokriva-ča" (ST 20), kar je lahko izposojeno iz srvn. bav. rine "posoda" (dobimo sln. rînja, to je izpričano (ST 209) in je v narečjih z razvojem nj > n otrdelo v sln. rina). Sln. rena pa je zaradi sln. e najverjetneje izposojeno iz prve stopnje diftongizacije srvn. z: srvn. bav. *reine (izgovorjeno ei, ne ai) poleg starejšega izpričanega srvn. bav. rine "posoda" (ST § 26). Sln. pomen "pokrivača" se je verjetno razvil metonimič-no: iz prevzetega "posoda" v "del posode". Po ESSJ (III, 170) so vse te slovenske besede tudi izposojene iz srvn. bav. rine, vendar je dvomljivo, če spada zraven tudi pl. rene "motovilo", saj gre za povsem drug pomen. ESSJ ima dve gesli in pl. rene "motovilo" ne izvaja iz nemščine.
1. šara,/ 1) allerlei bunt durcheinander gemischte Dinge; stara š., altes Trödelwerk, alter Kram; - v jedi je polno šare, t. j. reči, ki ne spadajo k njej; kdo bode to šaro jedel, wer soll dieses Gemengsei essen! - 2) die Sorte, die Art, die Gattung, Mur., V.-Cig., ženske šare, weibisch, Meg.-Mik.; šaro po kom vzeti, jemandem nacharten, St.-Cig.; dobre šare biti, Z; - die Abstammung: levitovska šara, Kast.; - 3) eine Ziegel- oder Schindelreihe am Dache, St.-C; - die Schichte, vzhšt.; - prim. nem. Schar, Mik. (Et.).
— Najprej prevedimo pomene iz Pletersnikovega gesla, da bo stvar bolj jasna: 1) "med sabo pomešane najrazličnejše stvari, krama"; 2) "vrsta, sorta, poreklo"; 3) "vrsta opeke ali skodel na strehi; plast". Tudi po slovarskem geslu v ST (216) je beseda izposojena iz nvn. Schar "vrsta, način", kar ustreza sln. drugemu pomenu. Sln. tretji pomen je po ST izposojen iz bav. Schar "skupaj sestavljene, s skodlami obložene deske, ki tvorijo spodnji rob ali nadstrešek opečnate strehe" in "vrsta, sloj". ST prvega sln. pomena ne obravnava. ESSJ (IV, 10: šara II) izvaja sln. šara v 2. in 3. pomenu iz iste predloge kot ST, vendar pomen 1) ne spada sem, ampak je obravnavan kot samostojno geslo, ki ne izvira iz nem. (ESSJ IV, 10: šara I).
2.9 Pri 6-ih odstotkih (= 64 gesel) nemških izposojenk, ki jih je kot take označil Pleteršnik, so kasnejše raziskave (ST, ESSJ, SES, BZS) pokazale, daje sicer Pleter-šnikova razlaga možna, a so enako verjetne ali celo bolj verjetne tudi druge razlage (iz drugih jezikov ali domače slovansko).
Primeri:
Helena Jazbec: Besede v Pleteršnikovem slovarju, označene kot nemške izposojenke
1. baza,/ die Art, die Sorte; vsake baze, allerlei; die Race: živina dobre baze, Z;
- prim. nem. Fasel.
— Sln. substitucija Z? je možna do 13. stoletja, torej je sln. baza lahko izposojeno iz srvn. ali stvn. fasel "mladič, nasledstvo, prireja" (po 900 zaradi sln. a in b) (ST 123 in § 62, § 2). ST (123) takole razlaga sln. substitucijo nemškega -el: "Nemško končnico -el seje lahko razumelo kot deminutivni sufiks in se jo je zato v slovenščini zamenjalo z -<x" Pri izposoji bi prišlo do pomenskega prehoda iz nem. "mladič, nasledstvo, prireja" kot *"bitja iste vrste, pasme" na sln. "vrsta, pasma, pleme". Po ESSJ (I, 14) je sln. baza ravno tako izposojeno iz te predloge, vendar ta dodaja, da je mogoče suponirati psl. obliko iz ide. oblike.
turčati, -am, vb. impf. = v igri s pirhom ob pirh trkati, Jam., Cig., Vrt., Kr.;
- prim, kor.-nem. turtschen (v istem pomenu).
—Tudi po ESSJ (IV, 249) je sln. turčati lahko izposojeno iz enakopomenskega kor.-nem. turtschen, ni pa to nujno, saj je zaradi sorodnih besed v poljščini možno tudi, da je sln. turčati slovanskega izvora. ST te besede v slovarskem delu ne obravnava, vendar je po pravilih substitucij ske fonetike v uvodnem delu ST Pleteršnikova predloga ustrezna.
učkati, -am, vb. impf, hutschen, u. se, sich hutschen; (nav. ujčkati); - prim. nem. hutschen.
—ST te besede v slovarskem delu ne obravnava, po pravilih substitucij ske fonetike v ST pa je izposoja sln. učkati iz enakopomenskega nem. hutschen "gugati" možna, pri čemer je sln. -k- ljubkovalna glagolska pripona. Vendar bi bilo treba razložiti tudi sln. j v sln. različici ujčkati (glej vsebino Pleteršnikovega gesla), zato je Pleteršnikovo izvajanje vprašljivo. Po ESSJ (IV, 259) je Pleteršnikova domneva manj verjetna, bolj verjetno gre za ide. dediščino.
3. Zaključki
Kot že rečeno, seje Pleteršnik pri pisanju slovarja opiral na etimološke izsledke Miklošiča, Štreklja, Cafa in Levstika. Za kasnejše raziskovalce je bilo delo olajšano že zato, ker je tu zbrano vse na enem mestu. Sodeč po oznakah v slovarju pa je Pleteršnik tudi sam prispeval k etimološkim razlagam v svojem slovarju, ko ni našel opore v obstoječi literaturi. Kasnejše raziskave (ST, ESSJ, SES, BZS) so Pleteršnika v mnogočem dopolnile, vendar glede na to, da seje ta samo v 16-ih odstotkih (= 172 gesel) vseh obravnavanih nemških izposojenk popolnoma zmotil (da sploh ne gre za nemške izposojenke), lahko rečemo, daje na področju germanizmov veliko prispeval k slovenski etimologiji. Pri 47-ih odstotkih nemških izposojenk, ki jih je kot take označil Pleteršnik, mu nimamo česa očitati, imel je popolnoma prav. Pri 21-ih odstotkih je bil le rahlo nenatančen. Le pri 16-ih odstotkih gaje bilo treba tako ali drugače dopolniti.
Helena Jazbec: Besede v Pleteršnikovem slovarju, označene kot nemške izposojenke
Viri in literatura (skupaj z okrajšavami)
Braune, W., Eggers, H., 1987\ Althochdeutsche Grammatik, 14. Auflage, Tübingen, Max Niemeyer Verlag.
BZS = Bezlaj, F., 2003, Zbrani jezikoslovni spisi I—II, uredila M. Furlan, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
ESSJ = Bezlaj, F., Furlan, M., Snoj, M., 1976-2005, Etimološki slovar slovenskega jezika I—IV, Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU.
Grimm = Grimm, J. und W., 1999, Deutsches Wörterbuch I-XXXIII, Nachdruck der Erstausgabe 1854-1984, München, Deutscher Taschenbuch Verlag.
Jakopin, F., 1983, Pleteršnikov slovar in sočasno slovansko slovaropisje, Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, 2. del, Mednarodni simpozij v Ljubljani od 1. do 4. julija 1982, str. 273-284, Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Jakopin, E, 1994, Maks Pleteršnik - mojster slovenskega slovaropisja, XXX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 27. 6. -16. 7. 1994, Zbornik predavanj, str. 23-34, Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Janko, A., 1986, Raba in pogostnost iz nemščine prevzetih besed v Trubarjevem Katekizmu (1550), Obdobja 6: 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, str. 427-434, Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Jazbec, H., 2005, Nemške izposojenke v besedilu P. Trubarja Ena dolga predgovur (magistrsko delo), Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Karničar, L., 1990, Der Obir-Dialekt in Kärnten, Wien, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften.
Lexer, M., 1862, Kärntisches Wörterbuch, Leipzig, Verlag von S. Hirzel.
Lexer, M., 1872-8, Mittelhochdeutsches Handwörterbuch I—III, Leipzig, Verlag von S. Hirzel.
Orel-Pogačnik, L, 1995, Raba slovenskega besedišča od Megiserja do Pleteršnika, XXXI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 26. 6.-15. 7. 1995, Zbornik predavanj, str. 245-258, Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Pfeifer, W., 2000, Etymologisches Wörterbuch des Deutschen, München, DTV
Pleteršnik, M., 2006, Slovensko-nemški slovar I—II, Transliterirana izdaja, uredila M. Furlan. (Original izšel 1894-5), Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Ramovš, F., 1924, Historična gramatika slovenskega jezika II, Konzonantizem, Ljubljana, Učiteljska tiskarna.
Ramovš, F., 1935, Historična gramatika slovenskega jezika VII, Dialekti, Ljubljana, Učiteljska tiskarna.
Schindler, J. A., 1985, Bayerisches Wörterbuch, Sonderausgabe der von G. Karl Frommann bearbeiteten 2. Ausgabe, München 1872-1877, München, R. Oldenbourg.
Schützeichel, R., 1995, Althochdeutsches Wörterbuch 5., überarbeitete und erweiterte Auflage, Tübingen, Max Niemeyer Verlag.
SES = Snoj, M., 2003, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, Modrijan.
ST = Striedter-Temps, H., 1963, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Berlin, Osteuropa-Institut.
Helena Jazbec: Besede v Pleteršnikovem slovarju, označene kot nemške izposojenke
Sivic-Dular, A., 1997, Pomen Pleteršnikovega slovarja za slovansko etimologijo, Zbornik Slavističnega društva Slovenije 5, Maks Pleteršnik, Zborovanje slavistov Krško in Pišece 1994, str. 43-50, Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.
5. Okrajšave
adj. = adjectivum (pridevnik)
adv. = adverbium (prislov)
ahd. = althochdeutsch (starovisokonemško)
avstr., avstr.-nem. = avstrijskonemško
bav. = bavarsko
bot. = botanica (spada v rastlinstvo)
coll. = collectivum (zbirno ime)
dem. = deminutivum (pomanjsevalna beseda)
dial. = v dialektu, v narečju ali v narečjih
f. = femininum (samostalnik ženskega spola)
gen. = genitivus (rodilnik)
germ. = germanizem (Pleteršnikovo besedilo), oziroma germansko (ostalo besedilo)
ide. = indoevropsko indecl. = indeclinabile (ne sklanja se) kor., kor.-nem. = koroškonemško lat. = latinsko
m. = masculinum (samostalnik moškega spola) n. = neutrum (samostalnik srednjega spola) nar. = narečno nav. = navadno nem. = nemško
nhd. = neuhochdeutsch (novovisokonemško) nizkonem. = nizkonemško nvn. = novovisokonemško
pl. = pluralis (množina); plurale tantum (samo v množini rabljen samostalnik)
pogl. = poglej (navadno pri napačnih oblikah in besedah kaže na pravilnejše)
prim. = primerjaj
psl. = praslovansko
sln. = slovensko
srbav. = srednj ebavarsko
srlat. = srednj elatinsko
srvn. = srednjevisokonemško
stangl. = staroangleško
stvn. = starovisokonemško
štaj. nem. = štajerskonemško
št.-nem. = štajerskonemško
švab. = švabsko
Helena Jazbec: Besede v Pleteršnikovem slovarju, označene kot nemške izposojenke
švic. = švicarskonemško
tirol., tirol.-nem. = tirolskonemško
vb. impf. = verbum imperfectivum (nedovršni glagol)
z. B. = zum Beispiel (na primer)
6. Okrajšave za literaturo in zemljepisna območja, ki se pojavljajo v tu navedenih geslih iz Pletersnikovega slovarja
C, Cafovo slovarsko gradivo. Kjer so pripiski izvirnikov bili na pole prepisani, tam so se tudi v tem slovarju zapisali; n. pr. Fr.-C, kar pomenja, daje pri dotični besedi v Cafovem gradivu pripisano: Fr., da jo je torej Caf v Framu slišal in zapisal.
Cig., (M. Cigale) Deutsch-slovenisches Wörterbuch 1860; (T.) Znanstvena terminologija, 1880.
Cv., Cvetje z vrtov sv. Frančiška, ureja in izdaje P. St. Škrabec, od 1. 1880; (ima
na platnicah urednikove jezikoslovne razprave). Diet., Dictionarium, latino-carniolicum, prva polovica latinsko-sloven. slovarja,
rokopis menda iz 17. stoletja; Miklošič ga omenja v svojih delih s kratico: Lex.;
jezik je dolenjščina, vsa podobna slovenščini protestantskih pisateljev. Dol., Dolenjsko, južnovzhod. del Kranjskega. dol., dolina, n. pr. Soška dol.
DZ., Državni zakonik; porabljeni so izpiski iz letnikov 1871—1882.
Erj., Fr. Erjavec, (Z.) (Schoedlerjeva) Zoologija 1875; (Ž.) (A. Pokornega) prirodopis živalstva, 3. izd. 1881; (Min.) Mineralogija, 1883; (Rud.) (Fellöckerjevo) Rudninoslovje, 1867; (Som.) (Woldfichova) Somatologija 1881; (Izb. sp.) Izbrani spisi I. 1888, II. 1889; (Torb.) Iz potne torbe (Letopis Matice slov., 1875,1879-80,1882-83); kraji tu imenovani so z večine na Goriškem; pri teh, ki niso na Goriškem, je omenjeno, kje so; (Rok.) rokopisne opomnje pri rastlinskih imenih, katerih gradivo je Fr. Erjavec do črke K pregledal.
Fr., Fram (Frauheim) na Pohorju, kjer je Caf 20 let kaplanoval in največ slovarskega gradiva nabral.
Gor., Gorenjsko, severnozapadni del Kranjskega.
Goriš., Goriško.
Guts., O. Gutsmann, Deutsch-windisches Wörterbuch, 1789, (Res.) Kristijanske
resnice, 1770. Habd., Juri Habdelich, Dictionar, 1670. Hal, Haloze pod Ptujem ob hrvatski meji na Štajerskem.
Hip., A. V. P. Hippolyti, Dictionarium trilingue latino-germanico-sclavonicum et germanico-sclavonico-latinum; pridejanje: (Orb.) Orbis pietus v istih treh jezikih, 1712; rokopis v licejski knjižnici ljubljanski.
Ip., Ipavska dolina, del Notranjskega ob goriški meji.
1st., Istra.
Jan., A. Janežič, Deutsch-slovenisches Taschenwörterbuch, 2. izd. 1867; (H.) Janežičev
Helena Jazbec: Besede v Pleteršnikovem slovarju, označene kot nemške izposojenke
slov.-nemški slovar, pregl. in pomn. F. Hubad, 1893; (Slovn.) Janežičeva Sloven, slovnica, nova izd. 1863.
Jarn., U. Jarnik, Versuch eines Etymologikons der slovenischen Mundart in Inner-Öster-reich, 1832; (Sadj.) Sadjereja, 1817; (Rok.) besede nabrane po Z i lj ski dolini; rokopis v licejski knjižnici ljubljanski.
Kast., Matija Kastelec, (Rož.) Bratovske bukvice S. Roženkranca, 1678; (N. c.) Nebeški cil, 1684; (K k.) Nauk Christjanski, 1688; (W.) Krain. Wörterbuch, rokopis v licejski knjižnici ljubljanski, o katerem se misli, da je Kastelčev.
Kr., Kranjsko.
Krelj, Seb. Krelj (Krel), Postila, 1. izd. 1567 (po Miklošičevih citatih); 2. izd. 1578.
Levst., Fr. Levstik, (SI Spr.) Die slovenische Sprache nach ihren Redetheilen, 1866; (Cest.) Cestni zakon in pouk, (prevod), 1873; (Podk.) (W. Milesa) Dejanski nauki o kopitnem podkovstvu (prevod), 1874; (Prii.) Priloge k poročilom dež. odbora kranjskega iz 1873-1877 (prevod); (Nauk) Nauk slov. županom (prevod), 1880; (Močv.) Spis, ki gaje poseben navod izdelal o prihodnjem izboljševanji Ljubljanskega močvirja (prevod), 1880; (Zb. sp.) Zbrani spisi, I-IV., 1891-1892; (M.) pripiski v Miklošičevem rokopisnem slovarju (prim. str. III.); (Beč.) Bečelarstvo, po izkušnjah in besedah retijskega bečelarja Jožefa Oblaka (rokopis); (Rok.) Levstikove rokopisne ostaline slovarsko gradivo.
M, Miklošičevo slovarsko gradivo; prim. str. I. in VI.
Meg., H. Megiser, Dictionarium quatuor linguarum, videlicet Germanicae, Latinae, Illuricae, quae vulgo Sclavonica appelatur, et Italiacae sive Hetruscae, 1. izd. 1592, 2. izd. 1744.
Mik., Fr. Miklosich, razna dela, zlasti: (Lex.) Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum , 1865; (V Gr.) Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen (L in III. zv. 2. izd., II. in IV. zv. 1. izd.); (Et.) Etymologisches Wörterbuch der slav. Sprachen, 1886.
Mur., A. J. Murko, Slovensko-nemški in nemško-slovenski ročni besednik, 1832— 33; izpiski iz tega slovarja so poglavitni del Miklošičevega slovar, gradiva (prim. p. VI.); tudi sta se med urejevanjem oba dela vedno primerjala.
nk., ta kratica je zelo obširnega pomena in obsega vse knjištvo in posebno vse časopisje novejše dobe, kolikor ga ni s posebnimi kraticami omenjenega.
Nkol, Narodni koledar Matice Slovenske, 1867—69.
Notr., Notranjsko, juž.-zapad. del Kranjskega.
ogr., ogrsko narečje in knjištvo; ta kratica je pripisana vsem besedam, ki so ali po Cafu med narodom nabrane ali iz knjig po Cafu, Miklošiču, Valj aveu (prim. Valj. [Rad]) in Raiču (v Narodnem koledarju Matice Slov. 1. 1868) zapisane; ogr.-Let., M. Valjavec, Izgledi slovenskega jezika na Ogrskem (Let. 1874, 1877).
Polj., Poljanska dolina na Gorenjskem.
Raie, B. Raiča (Slov.) Slovanstvo: Bolgari, 1873, in drugi spisi v Letopisih Slovenske Matice i. dr.
Helena Jazbec: Besede v Pleteršnikovem slovarju, označene kot nemške izposojenke
Rib., Ribniška dolina na Dolenjskem.
v
SIGor., Slovenske Gorice na Štajerskem. St., slovenski del Štajerskega.
Štrek., K. Štrekelj, Morphologie des Görzer Mittelkarstdialektes, 1887; (Let.) Iz besednega zaklada narodnega (v Let. Mat. Slovenske 1892); (LjZv.) Jezikoslovne mrvice (Ljub. Zvon, 1889); (Arch.) Beiträge zur slavischen Fremdwörterkunde (Archiv für slav. Philologie, XII., XIV.).
Tolm., Tolminski okraj na Goriškem.
V.~Cig., Ta kratica stoji poleg izrazov vzetih iz Cigalejevega slovarja, ki imajo tam pripisano črko V, kar znači, da so iz Vodnikovega slovarja (rokopisa) vzete.
Valj. (Rad), M. Valjavec, Prinos k naglasu u (novo) slovenskom jeziku, Rad jugoslavenske akademije, knj. 43 i. nasi.; (Vest.) Narodne priče, navade, stare vere, (Vestnik, 1873—4).
Vrt., Vrtec, čas. za slov. mlad., izh. od 1. 1871; porabljeni so izpiski iz prvih 12 letnikov.
vzhSt., vzhod, del slov. Štajerskega, kar gaje od Maribora na vzhodno stran. Z., J. Zalokarjev slov.-nemški slovar, rokopis; prim. str. I. in VI.
Items in Pletersnik's Dictionary Marked as German Loanwords
Summary
The article deals with the items in Maks Pletersnik's Slovenian-German dictionary (1894—1895, transliterated electronic version 2006) marked as German loanwords. These words represent only one percent of the dictionary's lexical content (1,053 of 102,522 headwords), which demonstrates Pletersnik's linguistic sense for Slovenian. The article presents the findings of later 20th-century research on the etymology of the German loanwords marked by Pleteršnik, and the extent to which Pleteršnik was correct or incorrect. Studies by Hildegard Striedter-Temps, France Bezlaj, Metka Furlan, and Marko Snoj are taken into account. With the help of rules for phonetic substitution in borrowing from German into Slovenian and a semantic comparison of the German model and the Slovenian loanword, these studies are supplemented in certain places. It has been established, for example, that the Bavarian labialization of & to o was not always taken into account. Further study should be made of 6% of the words marked by Pleteršnik as German loanwords; however, this surpasses the scope of this article. The key findings of the present study are the following: Pleteršnik was correct with 47% of the words studied, he was slightly inaccurate with 21% of the words, 16% of the words should be supplemented (this includes the 6%) that requires further investigation), and he was completely wrong concerning the origin of only 16%) of the words that are marked as German loanwords but are in fact of Slovenian origin or were borrowed from other languages. It can be concluded that Pleteršnik made an important contribution to Slovenian etymology with regard to Germanisms.