Zapiski, ocene in poročila
PRISPEVEK K PISAVI IN IZGOVARJAVI SODOBNIH GRŠKIH LASTNIH IMEN
Podobno, kakor je v pisavi antičnih grških imen še precej nedoslednosti, je ta zmeda glede sodobnih grških lastnih imen v našem časopisju in RTV-Ljubljana seveda še večja. Ta jezikoslovna vprašanja pa so kočljiva in pereča zlasti v zvezi s spremembami v današnji Grčiji in s krizo na Cipru, kakor tudi z zadevnim poročanjem naših sredstev javnega obveščanja. Zato kar vpijejo po bližnji obravnavi. Pravilno torej ugotavlja naša univerzitetna strokovnjakinja, predvsem za srednjeveško grščino, dr. Erika Mihevc-Gabrovec v reviji Jezik in slovstvo (X, 1965, str. 29—30): ». .. Pre-črkovanje teh imen samo je manjši problem, čeprav nas grščina s svojo tujo pisavo spravlja v zadrego in otežuje odločitev. Prečrkovanje in pregibanje imata skupno veliko težavo, da je praktično nemogoče biti dosleden. Skoraj pri vsakem pravilu, ki ga postavimo, je treba takoj ugotoviti celo vrsto izjem: te je pač raba že uzakonila, niso pa zadosti številne, da bi prevladovale pri oblikovanju pravila.«
Nekaj jasnosti sicer vnaša v to zmedo veljavni slovenski pravopis iz leta 1962, ki to snov obdeluje prvič izčrpneje, vendar žal še vedno pomanjkljivo in deloma napačno. Naš največji klasični filolog doslej pok. profesor Sovre s svojimi sodelavci postavlja v uvodu le-tega na strani 53, toč. 2 temelje za prečrkovanje novogrških črk in glasov. Precej poučen je v tem tudi slovarski del priročnika. — Slovar slovenskega jezika I se v ta vprašanja ne spušča. Tudi slovarski del ne, ker imen večidel sploh ne navaja. — Slovenska slovnica Bajca, Kolariča in Rupla (popr. izdaja iz 1. 1964
na str. 69, o prečrkovanju novogrških glasov) zgoraj navedeni uvod kar v celoti prepisuje. — Malo drugače in tehtneje učbenik Slovenski knjižni jezik I, 1965 Jožeta Toporišiča, str. 165, vendarle pretežno o pisavi starogrških imen. —
Kaj predpisuje torej glede prečrkovanja (pisave in izgovarjave) teh imen uvod v Slovenski pravopis? Ta pravila navajam ponovno, saj jih pred uporabo žal le redki pišoči upoštevajo. Ker pa so, kot napisano, nepopolna in deloma napačna, jim bom pridal svoja stališča, ki izvirajo iz dolgoletne prakse: SP 62, odst. 58, točka 2: »Novo-grški ß (= beta, izg. vita, op. MT) pišemo in izgovarjamo kot v: Baoßaoa izg. var-vara,- za glas b si novogrščina pomaga s soglasniško skupino nn: Mnskio; izg. be-kios.« K temu še znani primer Zormpäs (prečrkovano) izg. zoibas.
Samostojnih sičnikov in šumnikov novogrščina nima, šumnikov sploh ne. Podobno našemu glasu c izgovarjajo črkovno skupino ts (včasih jo izgovarjajo tudi kot č). Pri slovenjenju bi predlagal pisavo ts, četudi po tujih vozrcih, ker se je sicer bati, da bi pisano c kdo bral kot k, zato Ritsos (pesnik), izg. ricos, da ga ne bi kdo bral "ri-kos.
Ker se tudi grški d (delta) izgovarja kot spirant (podobno kot angleški zveneči th) je dr. Mihevc-Gabrovec predlagala, da bi kazalo uvesti enotno pisavo in pisati d oziroma ( — ali pa po dogovoru nemara tudi dh oziroma th, samo da bo enkrat pisava enotna. Sam po svojih izkušnjah in da ne
217
bi zadeve s to težavno pisavo le preveč zapletali — citirana sprememba je žal praktično neizvedljiva — predlagam, da ostanimo kar pri starem, utrjenem; da torej slo-venimo delto še kar naprej z d, zgled Dra-ganes izg. draganis.
Kot naš glas d izgovarjajo Grki soglasni-ško skupino nt (včasih jo izgovarjajo tudi nd). To skupino pišejo večidel v tujkah in prevzetih lastnih imenih, npr. Ntinos izg. dinos, okrajšava za Kostandinos (pišejo z nd), Panteles izg. pandelis, Antonis izg. an-donis ali adonis. Nemci praviloma pišejo to skupino z nd, za slovensko pravopisno normo pa bi predlagal, da pišimo in izgo-varjajmo skupino nt na začetku imen kot d, na sredi pa nd ali tudi d. Seveda se ne bo svet podrl, če bomo na sredi besede ali na koncu pisali nt: Antonios izg. andonios (= Anton).
Kratki grški e (epsilon) se izgovarja kot naš e: Karies (na Athosu) izg. karies, Kio-kees (pri Sparti) izg. kiokees. — Tudi skupina ai se izgovarja kot e: Aitolia izg. eto-lija (po naše Etolija). Izjema je le znamenje dveh pik na črki i, opozorilo, da je tre- • ba izgovarjati oba samoglasnika ločeno.
Kot že SP 62 slovenimo črko Ii s i in ne s ph: Kabäles izg. kavafis.
V podobnih težavah kot pri izgovoru in slovenjenju delte smo pri izgovoru in pisavi game (g). Ta se izgovarja kot mehki g, pred prednjimi samoglasniki (e in i) pa skoraj kot j, zato ga na primer Nemci tudi prečrkujejo z ;. Za slovenščino predlagam, naj kar ostane pisava g: Digenis izg. di-genis, prav tako Grjvas izg. grivas, pa tudi Aggelos izg. angelos; tudi g v skupini gi prečrkujemo in izgovarjamo kot gi: Geor-gios izg. georgios. Kot g izgovarjajo Grki dvočrkje gk, ki ga izgovarjamo in pišemo kot ng: Gkovöstes — Govosfis, Gkatsäles izg. gatsalis, toda Giägkos izg. jangos, če že ne zapišemo preprosteje kar po naše Janko. V začetku besede bi bilo to skupino prav sloveniti z g, sredi besede pa z ng, podobno smo predlagali z dvočrkjem tudi pri nt.
Crko tli izgovarjajo Grki kot h, vendar malo trše kot mi. Poudariti pa moram, da je ne gre sloveniti s c/i (kot delajo Nemci), torej pišemo in izgovarjamo samo Niarhos [ne -ch-), Hios izg. hios (otok), Arahdba izg. arahova (mesto, slov. Orehovica). — Grški dolgi e (strgr. eta, novogrško ita) izgovarjajo kot i: Demetrios izg. Dimitrios, Kleri-des izg. kliridis (zato bi kazalo v sloven-
ščini tako tudi pisati: Kliridis); posebna pozornost naj bi veljala končnici -es, ki bi jo kazalo dosledno pisati -is. — Tu kaže spomniti na posebnost novogrščine, da ima kar šest (!) različnih i-jev. Vse te kaže izgovarjati in tudi sloveniti z i: razen ite se tako izgovarja še jota, ipsilon (zamolkli i, y), Kerkyra izg. kerkira (navadno po domače Krf), dvočrkje ipsilon jota (yj), orni-kron jota (oi) in epsilon jota (oi). Med samimi Grki je v tej zvezi veliko zgodbic in zadreg!
Za glas / novogrščina samostojne črke ne pozna. Kot glas ; izgovarjamo črko i pred samoglasnikom in na začetku besede: loa-nides izg. joanidis; pa tudi dvočrkje gi pred samoglasnikom (po večini): Gidnnes izg. janis (slov. Janez), Bougiaklake izg. vujaklaki (filmska igralka), Blahogiannes izg. vlahojanis (književnik). Naj omenim še grško pisavo in izgovarjavo imena naše države: Giougkoslabia izg. jugoslavia.
Crko kapa {k) izgovarjajo kot k, vendar pred e in / nekoliko mehkeje kot mi; te mehke izgovarjave ni potrebno označevati pri slovenjenju, zato Karamanles izg. kara-manlis, Kea izg. kea (otok, pišejo tudi Tzia izg. tzija), Prebelakes izg. prevelakis.
Kot slovenski glas o izgovarjamo in pišemo grška kratki o (omikron) in dolgi o (omega): Aheloos izg. aheloos.
Crko sigma (s) izgovarjamo navadno kol naš glas s (redko tudi kot naš š), zato ga pišemo zmeraj z našim s in tako tudi dosledno izgovarjamo; Ondses izg. onasis (pisava z dvema s pri tem priimku je posneta po tujih jezikih, kjer skušajo s tem naznačiti izgovor s-a, slovenščina ima drugačna pravila izreke in je dvojni s pri slovenjenju zoper normo slovenskega je:zika in odveč), Rosides izg. rosidis, (H)enöses (združenje, združitev), izg. enosis in ne enozis, kakor to pri nas po nemščini napak izgovarjajo in pišejo.
Crka theta (izg. thita) zaznamuje nezveneči pripornik th, ki ga izgovarjamo podobno kot angleški nezveneči tb, tudi pišemo ga po tradiciji s tb: Theodorakes izg. tbeodo-rakis, Athos izg. atbos.
Malo težji sta tudi soglasniški skupini (z [tal žita) in dz (de//a žita). Tz slovenimo kot tz, pri izgovoru pa deluje pravilo asimilacije, zato dz: MpoCirtzi izg. burtzi, Ka-zantzdkes izg. kazandzakis; skupino dz pa izgovarjamo in pišemo kot dz ali dž: Hadzi-
218
däkes izg. hadžidakis (dž v tej besedi tudi zaradi naslonitve na turški hadži).
Z našim u (v pisavi in izgovarjavi) slove-nimo grško dvočrkje oü (omikron ipsiloni: Mpoüme izg. burni (ime pesnice); ime znane pevke Merkome izg. merkuri, kakor bi kazalo zapisati, in ne Mercouri, kakor pri nas nekateri prepisujejo iz tujih zapisov.
Bolj zapleten je izgovor dvoglasnih aa {alla ipsilon) in eu (epsilon ipsilon), prav tako tudi pisava. Dvoglasnika namreč nista kar preprosto au in eu, kakor to predpisuje uvod v SP 62, ampak av ali at in ev ali c/. Pred samoglasniki in pred zvenečimi so-glasniki izgovarjamo in pišemo au kot av, torej Aualites izg. avalitis, Auge izg. avgi, Mduros izg. mavros, Stauios izg. sfavros, Eua izg. eva. Eure izg. evrj. To pomanjkljivost SP 62 omenja v navedenem članku že dr. E. Mihevc-Gabrovec: »Tudi pisava au in eu v SP za novogrška diftonga au in eu ni posrečena. Grki namreč teh diftongov nikoli ne izgovarjajo tako . ..« In: »Pred nezvenečimi konzonanti pišemo in izgovarjamo au in eu kot af in ef: Glaukos Glal-
kos, kar za čudo pri nas tudi pravilno pišejo! Leuteris Lelteris.
Crko ziia (starogrški zeta) pišemo in izgovarjamo kot naš z ali tudi ž; Benezes izg. venezis.
Prav tako izgovarjamo in slovenimo tudi s pred zvenečimi soglasniki (tudi zvočniki! kot z; Kosmds izg. itozmas.
Brez posebnosti je tudi izgovor in slovenska pisava črk ksi in psi: Ksenos, Lipsos. Se pripomba k 2. točki 58. člena uvoda v SP 62: Pridihov in naglasov ne pišemo, saj prvih, ostrih, zdaj niti ne izgovarjajo več.
Za konec pa: dvojne samoglasnike pišemo enojno (kot v starogrščini) in jih tako izgovarjamo: Pappd izg. papa, Brettäkos izg. vretakos.
Pripomba: označba izg. je dogovorna, nakazuje naj izgovor in, kjer ni drugače označeno, tudi našo pisavo. Seveda je treba pri zapisu imen upoštevali pravila pisanja imen v slovenščini (velika začetnica,'.
Marijan Tavčar Skofja Loka
219