Razne ncvlce. * Duhovska vest. C. g, Franc StrmŠek, kaplaa v Ptuju, je prestavljen v St. Vid na Planini. * Imenovanje. Cesar je imenoval veleč. g. kanonika Jožefa Majcena v Mariboru članom deželnega šolskega sveta za Stajersko. * Unu-1 je dne 25. t. m. v duhovniškem domu v Gradcu e. g. Josip Maikovift, duhovnik v pokoju. Rojen je bil dne 5. februarja 1847 pri Sv. Trojici v Sl. goricah. — N. v m. p.! * Jeruzalemski romarji so se vrnih v sredo zopet domov. Bilo jih je nad 500. Udeleženec romanja, znan slovenski pisatelj, nam je obljubil za prih. številke podlistek, v katerem bo opisoval svoje vtise in spomine z romanja. * Naš cesar. v Marijinem Celju. Minolo soboto je bil naš cesar v Marijinem Celju. Ob dohodu ga je pozdravil marijoceljski župan Rogl. Cesar mu je odgovoril tako-le: ,,Veseli me, ker po dolgem času vidim zopet Marijino Oelje, da se prepričam, kako lepo je napredoval ta krasen kraj. Marijoceljsko prebivalstvo kaže največje versko in patrijotiono mišljenje, ker sprejema gostoljubno romarje monarhije in ne dela med njimi razloeka v narodnem oziru. Naj bi vse tu govorjene molitve našle pot k Vsemogočnemu. Zahvaljujem se za prisrčen sprejem in za izraze glede na lojalnost in udaiiost." — Cesarjev govor je velepomemhen v dveh ozirih. Romanje sivolasega na^ega vladarja nam kaže vzor moža, vzornega katoličana. Njegov govor je pa tudi pomemben v političnem oziru. Pravicoljubje nasproti vsem avstrijskim narodom odmeva iz vladarjevega govora. Vladarjeve besede so tem veft vredne, ker so bile izgovorjene na Stajerskem, kjer ne priznavajo Nemoi Slovencera nobenih pravic. Cesar je s svojo pohvalo Marijoceljčanov za njihovo gostoljubnost ostro obsodil negostoljubnost in narodno nasilstvo Nemoev napram Slovencem. * Gospodlniska šola v Repnjah na Gorenjskem. Na deželni kmetijski gospodinjski šoli v Repnjah se prične zimski teoaj dne 15. oktobra in bo trajal do 15. a)irila 1911. Gojenke se poučujejo v šivanju, pranju, kuhanju itd., sploh v vsem. kar rabi umna gospodinja. Sprejemajo se dekleta iz cele Kranjske in tudi iz sosednjih dežel. Pismene proSnje in tozadevna vprašanja naj se pošljejo do 10. oktobra 1910 na snodnji naslov. Priložono naj bode šolsko in zdravniSko izpričevalo. Ker je kraj izredno zdrav in niiren in so gojenke tudi v dušnem oziru z vsem preskrbljene, ,je upati, da se oglasi dovolj gojenk za ta te- eaj, — Vodstvo deželne kmetljske gosp. šole v Repnjah, p. Vodice na Kranjskem. * Mbvl deželno-brambovski polM. Cesar je z najvišjo odločbo z dne 17. septembra potrdil, da se sestavijo posebni deželnobrambovski vojaŠki polki, in sicer iz sedanjega deželnobrambovskega polka Št. 4 v Celovcu in štev. 27 v Ljubljani, in dalje posamezne gorske strojno-puskine skupine v Tridentu štev. I., v Bolcanu štev. II., in v Innichenu št. III. Celovški polk bo sestavljen iz dveh. bataljonov, in sicer bo imel 1 bataJjon 5 kompanij, drugi bataljon pa 4 k.ompanije. Ljubljanski deželno-brambovski gorski polk pa bo sestavljen iz enega bataljona, močnega 4 korapanije in dveli bataljonov po 3 k.ompanije. Vsakemu bataljonu je dodeljen poleg tega še oddelek strojnih pušk. * Deloviui razmerja za domače steklarje v steklarnici v Gebedži pri Varni. Glasom poročila c. kr. poslanstva (konzulata) v Varni (na Bolgarskem) je v vasi Gebedže pri Varni pred kratkim tvrdka Freses, Meschulam in drug. jela obrtovati v steklarnici, za katero so se bili najeli večinoma avstrijski in ogrski steklarji, ne da bi bili poprej sklenili trden, vse j ouoje delovne pogodbe vrejajo8 dogovor. Ker pa so delodajniki netočno in kakor trdijo delavci, tudi nekulantno izplačevali, je prišlo do razprtja in so morali delavci, ki so bili vsled predplačil zelo zadolženi, ostaviti službeno razmerje in so prišli tako v lmdo bedo (stisko). Da se zabranijo izgredi, so se morali odposlati iiazaj v domovino. Ker so se takšni prizori v istem podjetju, ki je bilo poprej v drugih rokah, že večkrat dogodili, in ker se raore domnevati, da bode navedena steklarnica zopet sk.ušala pridol")iti potrebne steklarje iz monarhije, se zazdi okrajnemu glavarstvu domačim steklarjem nujno nasvetovati (priporočiti), da ne sprejmo nikakšnega dela v tej steklanii brez trdnih pismenih dogovorov (pogodb). * Ustanova za slepce. Od Ivan viteza pl. Ebenau-a ustanove za slepce se oddasta nadarbini (prebendi), vsaka letnih 200 K z dnem 1. julija 1910 1. počenši. — Pravi.co do te ustanove imajo slepci obojega spola, osobito taki, ki so vrh tega bolehni ali jako stari. — Prosilci, oziroma prosilke za te nadarbini vložiti imajo svoje s krstnim listom, z od kakega državnega (ura<Inega) zdravnika izdanim ali potrjenim zdratnišklm sprioevalom, z zakonitim ubožnim listom ter z dokazora o domovinstvu v kaki ob6ini na Stajerskem (domovnico) in morebitnimi drugimi vrednost in uboštvo prosilčevo dokazujofiimi prilogami opremljene prošnje do 15. oktobra 1910 pri c. kr. štajerskem namestništvu v Gradcu. Uvoz živine iz Hrvatske in Ogrske v Avstriio meseca junija 1910. Tz službenih statističnih podatkov, ki se objavljajo o trgovinskem prometu med Avstrijo in -Ogrsko-Hrvatsko, povzamljemo, da ]e bil uvoz živine iz Hrvatske in Ogrske v Avstrijo meseca junija t. 1. sledefii: Rogate živine se je uvozilo 32.716 komadov v vrednosti K 6,940.334; ovac in ikonj se je uvozilo 8.9G3 komadov v vrednosti K 114.266; prašičev se je uvozilo 55.443 komadov v vrednosti od K 0,915.904. Letošnji uvoz živine iz Hrvatske in Ogrske v Avstrijo je nasproti lanskemu v istem mesecu narasel: pri rogati živini za 6.378 komadov v vrednosti od K 527.777; pri prašičih je narasel za 17.448 komadov v vrednosti od K 850,570; ' nasprotno je padel uvoz koz in ovac za 669 komadov. Od rogate živine uvozilo se je največ volov za klanje in to: 7.098 komadov, od prašičev največ pitanih preko 220 kg in to: 33.658 komadov in nepitanih svinj (preko 10 do 60 kg) 21.361 komadov. Pristopila je k ljubl^anski Zadružni zvezi ormoška posojilnica, ena izmed najstarejših na Spodnjem Stajerskem, osnovana po velezaslužnemu gosp. notarju dr. J. Geršaku, ki je bila dosedaj ,pri celjski Zadružni zvezi. Od gotovih zavratnih faktorjev se jo je hotelo spraviti ob zaupanje, k'er ni trobila v liberalni rog. Novi slov. trg na Spodnjem Stajerskem. Poroča se: Delo za povzdigo slovenske občine Št. Jurij ob Šf:avnici v trg gre vzlic inrzličnemu oviranju krepko naprej. Posilinemci se namreč boje, da bi s povzdigo St. Jur ja ob Sčavnici v trg izgubili za vselej up na zmago v gornjeradgonskem okrajnem zastopn. Zato so tudi pri tozadevnem glasovanju v šentjurskem občinskein zastopu nasprotovali, panisomog)i zmagati. St. Jurij ob Sčavnici bi bil prvi slovenski trg v — Slovenskih goricali. * Narodnost — komedija. Med starini in mladini se bije boj za prvenstvo, posebno mladini so pravi mojstri v zabavljanju in zmerjanju. Kakor stare babe ali pa majhni Študentki, ki se Še krokat uCijo, stresajo psovke kar iz rokava in so strašno radikalni. Mi gledamo oelo otročarijo iz daleka, ker nam je že davno padla mrena izpred o6i in pri5akujemo konoa take narodnostne komedije. Dr. Oražen se sicer še zvija v svojem narodno-radikalnem glasilu, ki sme edino priobčevati inserate Nemcev, in trka na narodna prsa, toda v resnih političnih krogih pa mož, ne uledo na malenkostne zmožnosti, po prodaji pivovarne v nemške roke, nima vofi mesta. Sok.oli in ožja klika mladinov naj svojega starosto, oziroma voditelja nosijo na ramah in povzdigujejo v višave — v boju za narodna načela dr. Oražen v težavnih in resnih dnevih brez Skode za narod nastopiti ne more in ne sme. To je naše mnenje po naši logiki. Kriftanje vse za narod je prazno in brez vidnega vspeha! V Gaberju govori starosta Sokolov za osvojitev mesta Celje, v Tjjtibljani prodaja podjetja narodnim nasprotnikom, pri davPnih oblastih se priftka za slovenski razpravni jezik, nato pa vlaga vloge v edino zvelifcavuem nemškem juziku. Pojdite se fafbat s takim — na-rodnim radikalizmom! * Ploi pi*ed sodiSčem. V ljubljanski tožbi med starimi in mladimi liberalci je nastopil dne 24. t. m. dr. Ploj pred sodiščem kot priča, kjer je izpovedal ]K>d prisego, da je mešetaril med vlado in ljubljanskimi liberalci. V razpravi se je pokazalo v zelo čudni luči tudi postopanje Plojevo proti članu svojega kluba. Ploj je namreč svoječasno obvestil liberalnega voditelja na Kranjskem, dr. Trillerja, da vlada ne potrdi Hribarja za Ijubljanskega župana. Plojevo postopanje je nekaj popolnoraa novega v parlamentarnih' navadah. Hribar je državni poslanec in fclan dr. Plojevega kluba ter kot tak zastopa v klubu koristi ljubljanskega, zdaj razpuščenega narodno-naprednega občinskega sveta. Hribar je pa tudi načelnik, narodno-napredne stranke. Dr. Ploj bi bil moral zato po dosedanjih navadah parlamentarnih korporacij v vsem informirati edino in zgolj tistega poslanca, ki sedi v njegovem klubu in ki je obenem načelnik narodnonapredne stranke. Strankin načelnik je tisti, ki mora imeti vse niti v rokah, ker če jih nima, ni več pravi načelnik, ampak zgolj slamnati mož. Dr. Ploj pa ni postopal tako in je o vsem informiral dr. Tavčarja in dr. Trillerja, ki nista niti elana Plojevega kluba in tudi ne predsednika narodno-napredne stranke. Tako preziranje poslanca in načelnika ne odgovarja parlamentarnim navadam. Vsa stvar ima pa Še drugo lice. Sa.j se je res šlo pri teh informacijah in poga.janjih za važno liberalno strankarsko zaclevo in se je šlo za osebo poslanca in straHkinega naeelnika, ki ni znal, kaj da se obravnava o njem samem za njegovim lirbtorn, za lirbtom strankinega na^elnika samega. Najmanj, kar mora strankin načelnik zahtevati, je pač, da je poučen o vsem dobrem in slabem, kar se tiče stranke. Vvsaki disciplinirani stranki bi bilo nemogoče tako postopanje, kakoršno je za\zel v slueaju Hribarjeve nepotrditve in o njegovem nasledniku dvorni svetnik dr. Ploj. — Razprava o tožbi starih in mladih liberalcev v Ijjubljani je tudi v krogih, kjer je imel Ploj dosedaj še nekaj zaupanja, dvornemu svetniku mnogo Škodovala na ugledu. fako se uskok. dan za dnevom samega sebe ubija! * ,,Štaj[erc" se trudi na vse mogoče načine, dokazati svojim, ne posebno razvitim čitateljem, da rodi obstrukcija v deželnem zboru marsikatero Škodo. Skrbno pa jim' prikriva, da se je ravno vsled tega začela obstrukcija, ker se je zanemarjalo Spodnji Štajer. Mi vemo za dobro sr&dstvo, kako se lahko obstrukcija takoj odpravi. ,,Stajerc" naj pregovori svoje nemške pvijatelje, da se ozirajo v deželnem zboru v polni meri, in ne samo z drobtinicarm na Spodnji Štajer. in ko to doseže, isti trenotek je obstrukeije konec. Sedaj pa, ko pride na Spodnji Štajer namesto 5 m i 1 i j o n o v , kakor bi bilo praviSno, komaj p o 1 m i 1 i 3 o n a , je edino na mestu boj proti nemSki krivi5ni'nadvladi, Zato pa živeli naši dež. poslancil * Izpraševanie vesti. Kak.or je dvornemu svetniku Ploju na PolenŠaku dne 11. t. m. izpraševal posestnik MeSko njegovo politično vest, tako sta ta posel oskrbela dne 18. t. m. pri Veliki Nedelji g. kaplan Štuhec in g. Kozar. Shod sploh ni bil dobro obiskan, kakor je to povdarjal celo predsednik shoda, liberalni advokat iz Ormoža, dr. Sernec. — Plojev govor je bil brezbarven, brez jasnih mnenj iii določenih ciljev. To je že tako Plojeva navada, samo da se panajo poslušalci; da se mu nazadnje ploska, pa konča z besedami: ,,Bog živi našega slovenskega kmeta!" Kako mrtev je bil ves njegov govor, dokazuje najbolj to, da so se dolgočasili ne le poslušalci, ampak se je zehalo celo predsedniku dr. Serneeu. Na prav fin način je g. Jožef Kozar poučil dr. Ploja, da on drugafie govori, nego stori. G. kaplan Stuhec je s svojimi vpraSanji in izvajanji vzbudil vsaj nekaj življenja. Shod se je končal brez zaupnice dr. Ploju in sploh brez vsake resolucije; torej se ne more gospod hoirat ponašati z nobenim uspehom. Možje so začeli odhajati že pred zakijufikom. Tedaj je pa Ploj milo vskliknil za njimt: ,,E, ostanite še malo! a raožje so rekli: ,,Imamo zadosti", in SH so. * Zmešanl liberalci. NaSi liberalci so zaradi boja naših poslancev v deželnem zboru sila zmešani. Dobro jim je znano, da je bil boj potreben, ker se gre za ljudske pravice in zahteve, na drugi strani pa jim de hudo težko, da bi pohvalili naSe poslance. Zato se lovijo na vsc strani. Zadnjo nedeljo so imeli tri shode, dr. Kukovec v Središ6u< Spindler v Kostrivnici in Lesničar v Trbovljah; drugi liberalci niso hoteli več na shode. ker odkrito priznavajo opravičenost slovenskega odpora v Gradcn. Tn še ti trije govorniki liberalne stranke niso soglasali v svojih izvajanjih. Najbolj jo je pogodil seveda general dr. Kukovec, ki je izvajal, da slovenski narod z ozirom na domnevno nevarnost za katolifianstvo ni voljan odobravati obstriikcije, za katero morajo po dr. Kukovčevem in ,,Štajerčevem" mnenju Slovonci plafiati stroške. Spindler v Kostrivnici pa je bil mnenja, 6e se je že z obstrukcijc priCelo, se mora boj tndi 5astno izvojevati, in bilo bi nedopustljivo, ko bi poslanci popustili. A LesniCar v Trbovljah je bn ranenja, da nas Slovence sedaj prehudo tlaži peza vsakdanjiK skrbi, da bi se navduSevali za prazne frazfe. kakor so geslo Proč od Gradca, o samoupravi, o izpremem)>i sistema itd. Kakor je videti iz liberalnih nastopov, se v njihovem taboru uprizarja sedaj igra: ZmeŠnjava nad zmegnjavo! Nemei se predstavi krohotajo, slovenski narod pa žaluje, da njegovi sinovi v tako resnih fiasih nimajo več smisla za njegove potrebe in za njegovo čast.