MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo ta, uprava! Maribor, Goapoaka ul.It / Talafouuradnlitv«»440,uprava 3456 Uhaja razau nadalja In praznikov vaafc dan ab 16. uH f Valja ataaaino prajaman « upravi aM p« poiti 10 Din, doatovljan na dom 13 Obl / Oglaal po aanlku i Oglaaa aprajaam tudi oglasni oddalak Jutra" v Ljubljani t Patini Čekov«! račun M. 11.400
99
JUTRA
Zedinjenje bolgarskih zemljedelcev
Pričetek odločilnega boja v bolgarski notranji politiki.
Bolgarska notranja politika zanima n as Jugoslovane vedno bolj kakor notra-nia politika vsake druge sosedne države, ker je Bolgarija koncem vseh koncev vendarle slovanska in ker je od nje-ne notranje tesno odvisna tudi zunanja Politika. Popolnoma nepotrebni poraz leto 1918. je dopomogel do zmage zemlje-delski stranki pod vodstvom brezkompro pisnega Slovana Aleksandra Stambo-to j s k e g a in vse je kazalo, da bo izmučena in tako krut® zaslepljena Bolgara naposled le našla pravo pot v notra-Pli in zunanji politiki. Kot agrarna država še našla adekvatno notranjo politiko v aSrarni vladi, kot slovanska država pa Syoje mesto na strani Slovanov in France v zunanji politiki. Toda nepričakova-Jto revolucija meščana in slovanofoba ~ u n k o v a -je podrla vse te temelje, in toatska Bolgarija je padla nazaj v svoje store zmote in grehe. Podrti so bili na-muh vsi mostovi do' edino pravega cina.
Le polagoma so se zabrisali krvavi sle dovi te strašne revolucije, ki je pokosila °koli 30.CO0 ljudi. Zemljedelska stranka, Puičena deloma z umori deloma z begom Roditeljev, v ostalem pa z nepopisnim terorjem, se je pričela na novo organizi-toti in se je pri zadnjih volitvah v šolanje pridružila sedanjemu vladnemu Roku, ki je tvoril opozicijo, je pa kljub temu zmagal, kar je bilo za Bolgarijo in Evropo vsekakor velika sen-tocija. Vse je zato pričakovalo, da se z toiago opozicije ne bo spremenil samo jutranji, marveč tudi zunanji politični toz. Ta pričakovanja se niso uresni-I'a. Vlada gospoda Mušanova ni ime a Ue volje ne moči. da bi bila pomedla I aro in započela novo politiko. Morala ,e zato nujno zaiti v kompromise, ki so ,°. naposled pripeljali skoraj točno tja, j>er je bil režim krvavega Aleksandra aukova. V notranji politiki se zem-edelci, dasi najmočnejši v vladnem blo-vu- niso uveljavili, ostali so le statisti;
zunanji politiki pa se je nadalje razite Ital ofilska in revizioni-' Č n a smer, naperjena zlasti proti Jugoslaviji.
tokih razmerah je dozorel čas vrnit-j. .zeuiljedelske emigracije z biv-ministri vlade Stambolijskega na če-Itl' L v domovino se vrnivšl emigranti, uživali večinoma gostoljubje Jugo-koi ^ in češkoslovaške, so se lotili ta-zemi- a za ^buovitov nekdanje moči bedelske stranke. To, kar so našli v
Bolgariji v vrstah »zemljedelcev«, ni bilo tisto, kar je bilo za časa Stambolijskega. Gibanja so se v njihovi odsotnosti polastili karieristi, ki so se mimo tega borili še med seboj za vodstvo. Posledica je bila, da je iz stranke, ki naj bi bila enotna, nastal konglomerat medsebojno spilili Irakcij. Prav to pa je tudi omogočalo Mušanovu, da je zemlje-delce lahko izigraval in izkoriščal. Vrnitev emigrantov je ustvarila nov položaj. O b o v, T o d o r o v in drugi so se takoj lotili resnega dela; zedinjenja in obnove nekdanje zemljedelske stranke v celoti. Sprva je izglodalo, da ne bodo dosegli vidnega uspeha, te dni nas je pa le presenetila razveseljiva vest: zemljedel-ci so sc združili in izdali skupni manifest. Njim se je pridružila celo znatna skupina sedanjih zemljedelskih poslancev. Nobenega dvoma torej ni, da združuje nova zemljedelska stranka vsaj 90 odstotkov vseh zemljedelcev. S tem so oni zemljedelski potomci, ki so ostali zvesti vladi Mušanova, izgubili tla pod nogami, to se pravi, zaslombo in opoiro v vo-lilcih! Duh Aleksandra Sta m. b o 1 i j -s k e ga je zopet na pohodu!
Prav to dejstvo je pa znova dvignilo na noge Cankova in njegovo temno reakcijo, za katero se prav na koncu skri vajo tudi —- makedonstvujoči. Atentat nase je uprizoril sam, da bi bolj opozoril na svojo osebo ljudi in s tem dal alarm za novo akcijo. On in njegovi se bore proti sedanji vladi Mušanova in še bolj proti obnovljeni moči zemljedelcev, katere se najbolj boje. Njihova želja je diktatura reakcije, ki bi se opirala na nia-kedonstvujoče in na podporo italijanskega fašizma. Tako vidimo, da stopajo na pozorišče bolgarske notranje politike tri skupine: mlada sila zemljedelcev, mlačna skupina vlade in črna reakcija Cankova. Prihodnji tedni in meseci bodo veljali boju teh treh skupin za končno zmago. Vlada ima za seboj policijski aparat, Cankov inakedonstvujoče, del častnikov in veliko prisklednikov, dočim slone zem-Ijedelci na volji velike večine bolgarskega naroda. Če bi se razmere normalno in svobodno razvijale, potem ne bi bilo težko ugeniti, da bodo končni zmagovalci z e m 1 j e d e 1 c i, toda človek, ki pozna zakulisje, mora iskreno dvomiti v to. Prav lahko se namreč ponovi tisto, kar je že bilo takrat, ko je izgubil glavo veliki Staimbolijski. Boj se je torej pričel; počakajmo na odločitev. Naše simpatije so na strani zemljedelcev!
lili! za
NENADNI DOLLFUSSOV POLET K MUSSOLINIJU. PRAVI NAMENI ITALIJANSKE DVOLIČNE POLITIKE. VSE JE NAPERJENO PROTI FRANCIJI IN
MALI ANTANTI.
DUNAJ, 21. avgusta. Avstrijski kance-lar dr. Dollfiiss je v soboto čisto nepričakovano odletel v Italijo na sestanek z Mussolinijem. Ta naglica se pojasnjuje z Mussolinijevo energično zahtevo, naj Dollfuss obiska ne odlaša, ker sicer ne bo več imel časa sprejemati ga. Ves avstrijski, pa tudi ostali evropski tisk komentira ta Dollfnssov polet zelo obširno, uradna poročila iz Rima so pa skrajno suhoparna. Iz vrst dobro informirane diplomacije se doznava. da je Italija proti demaršam v Berlinu in sploh proti vsakemu pritisku na Nemčijo (ker hoče igrati dvolično igro! op. ur.) ter za čisto drugačno pomoč Avstriji. Njen namen je, .okrepiti položaj Dollfussove Avstrije na-pram Hitlerjevi Nemčiji s povečanjem njene vojske, z mednarodno finančno ! ter gospodarsko podporo in s še tesnej-Išim navezanjem njene politike na Italijo, j Italijanski nameni so torej diametralno I nasprotje namenov Franclje in tudi An-'giije. Pri v$em gre le za okrepitev italijanskega položaja v Podonavju. Če se I to uresniči, bo Francija docela izigrana. • Mussolini hoče s povečanjem avstrijske vojske izigrati mirovno pogodbo in doseči prvo revizijo, kateri naj bi polagoma sledile druge. Oborožena Avstrija
Nove italijanske zahteve v Albaniji
lTALUA BI RADA SPRAVILA ALBANIJO V ŠE VEČJO ODVISNOST. — POGOJI, KI UNIČUJEJO SUVERENOST. *
vČer!r^’ av£usta- Po zatrjevanju Italu *nieRa »Echo de Pariš« pritiska Alha«-V Zathi.iem času z vso silo na hteve!1^’ da bJ izpolnila naslednje za-toinist t' 1)0 V vsa^ein a!banskem
M
po en Italijan strokovnjak,
in čjCa Priporočila italijanska vlada reš^ar. rojenje bi se upoštevalo pri lokroe,11^ Vseh važnih vprašanj v de-bil0 ta Ra ministrstva, za katero bi a'ia nr,v!?nenJe obvezno; 2. Da Alba
odpove vse trgovinske pogodbe, ki jih je doslej sklenila z drugimi državami in sklene z Italijo trgovinsko po godbo na preferencialni podlagi; 5. Da se ponovno odpro vse katoliške zasebne šole v Albaniji, ki so bile svoj čas zaprte; 6. Da bo odslej na vseh albanskih srednjih šolah glavni in prvi tuji jezik italijanščina in ne francoščina, ki io predpisuje dosedanji albanski učni načrt, kakor tudi da se
'Mq pt»(wf	DUVC£.IIU»	6«	JL/d	/AlUd’	UdilSnl UVlll lldVI l« ItuhUI IUUI Ud aV
a latern. ta,^anski državi zemljišča, vsi albanski državni gojenci pošiljajo tekti; 3 r! 50 raznl nov* vojaški ob-! izključno le na italijanska vseučilišča Sleškm,-,0-3 s® odpove pogodba z an-jin strokovne visoke šole: 7. Da se se-VodstvomCaStn'*t*’ orgnnlzirajo podjdanja francoska gimnazija v Korči o generala Pearsta aibansk-> j spremeni v italijansko gimnazijo, ta-LSki«ii	8e	zamenjajo z iti!; i ko. da bo učno osebje za ta zavod do-
*taRiatJi!i k*’ ki jih bo pa plač v v;:- j locala In plačevala italijanska vlada. “®ka država; 4. Da Albanija1
naj postane poleg oborožene Madžarske vojaška postojanka Italije sredi držav male antante in sploh vez med Italijo in Madžarsko. V ta namen naj se obe državi tudi trgovinsko zvežeta z Italijo. Trst naj postane pristanišče obeh. Pod krinko »dela za samostojnost Avstrije« naj se pritegneta k uresničevanju teh italijanskih načrtov tudi Francija in Anglija, ki naj stvar financirata. Pri tem pa naj se puste Nemčiji proste roke glede propagande proti Avstriji. Na ta načir bi bili zadovoljni na Dunaju, v Berlim in še prav posebno v Rimu, kjer bi posnemali smetano te pretkane zahrbtne igre.
Oni krogi, ki Italiji ne zaupajo, se res-no boje, da se bo Dollfuss vdal in bo izročil Avstrijo na milost in nemilost Italiji in Madžarski.
PARIZ, 21. avgusta. Rimski poročevalec »Matina« pravi, da razpravljata Dollfuss in Mussolini o važnih gospodarskih vprašanjih, nanašajoč se na Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Mussolini hoče na vsak način uresničiti načrt podonavske federacije pod vodstvom Italije. Na drugi strani pa se zdi, da so se načrti gleda Trsta-zaenkrat opustili, ker jih ovirait razne politične in gospodarske težkoče
Francoska vojska na nemški meji
ČE BI SE NEMČIJA POLASTILA AVSTRIJE, BI FRANCIJA ZASEDLA
LEVO OBREŽJE RENA.
KRAKOV, 21. avgusta. Dramatična situacija, ki se vsak dan bolj poostru-je zaradi nemške propagande proti Avstriji, sili Francijo, da stori zelo ob širne ukrepe v svrho preprečenja evropske katastrofe. Kakor poroča dopisnik »Ilustrowanega Kurierja Co-dziennega« iz Pariza, je sklenila francoska vlada odgovoriti na vsak korak Nemčije, ki bi bil storjen v namenu polastiti se Avstrije, z zasedbo levega brega Rena. Že več dni prihajajo‘na nemško mejo večji transporti francoske vojske. O priliki poletnih mane-
vrov v Bitchu nasproti Meinza je bila tamkaj koncentrirana ogromna množina topništva in pehote, zlasti pa v Nancyju in Touiu. Nadaljnji transporti se pričakujejo v prihodnjih dneh. Ta akcija se izvaja baje v dogovoru z angleško vlado. Javno mnenie v Franciji je desorientirano zaradi dolgotrajnega molka vlade. Pariški tisk trobi k alarmu o priliki novih napadov na Avstrijo, objavljenih po monakov-skem radiu in po drugih južno-nem-ških oddajnih postajah.
Italija in Madžarska
MILAN. 21. avgusta. Oficlozni »Popolo d’Italia« piše k sklenitvi ita-lijansko-madžarske gospodarske pogodbe, da ustvarja novo etapo v vedno trdnejših In tesnejših odnošajlh med Italijo in Madžarsko. S pomočjo obeh vlad izraža politika fašistične Italije v vedno krepkejših in obsežnejših oblikah ter dosega praktična uresničenja. Ta simpatija je označena s praktično pogodbo. Naloga rimskih razgovorov je bila izpopolnitev že obstoječe trgovinske pogodbe, ki popolnoma odgovarja vsem potrebam in zahtevam italijansko-madžarskih od-nošajev. Namen je olajšati prijateljskemu narodu ureditev njegove trgovine in razširiti krog njegovih tržišč. V tem pogledu ustvarja pogodba posebno čvrsto oporišče ravnotežja v trenutno izredno kočljivi napetosti.
MUSSOLINI PRI KRALJU BORISU.
RIM, 21. avgusta. Agencija »Štefani« poroča: V času svojega bivanja v Italiji je sprejel bolgarski kralj Boris v avdi-jenci predsednika italijanske vlade Mus-•ttiifatia.
Akcija bolgarskih fašisfo\
SOFIJA, 21. avgusta. Bolgarska na« rodno-socialistična stranka, ki obstoja leto dni, je priredila včeraj pod vodstvom svojega predsednika Kunčeva veliko zb c rovanje, na katerem je imel "Kunčev go var, v katerem je besno napadel Francijo, zlasti pa Herriota, Prav posebno ostre je nastopil govornik proti Židom in zahteval od bolgarskega naroda, naj postopa napram njim brez vsakega usmiljenja. Večja skupina Židov je ogorčeno pre testirala proti tem napadom, vendar se jo ostali udeleženci zborovanja prekričali. Nastopiti je morala policija, kateri s< je posrečilo ločiti oba sovražna si tahn. ra In preprečiti nadaljne spopade.
NA IRSKEM ŠE NE BO VOLITEV.
DUBLIN, 21. avgusta. De Valera je imel včeraj velik govor, v katereni j( izjavil, da trenutno še nikakor ni misliti na ragpis novih volitev, ker š( niso potrebne, dokler še polnopravno obstoja zakonodajni manda-' i^vga
V Mariboru, dne 21. VIII. 1933.
liaM—ib——Mii in' t"ir' i ''	-	■	■	-	•	faFdSE*
Dnevne vesti
Iz finančne službe. Premeščeni so: davčni kontrolo:; Alojz Cotič iz Krškega k davčni upravi v Maribor. Davčni kontrolor Marjan O-bersnu iz Litije v Maribor, Rudolf Rump iz Dolnje Lendave v Višajo goro, Alojzij Jerman iz Gornje Radgone v Ptuj, Rudolf Lotrič iz Murske Sobote v Šmarje pri Jelšah, Stanko Fabič iz Vrhnike v Mursko Soboto, Anton Kozjek iz Kočevja v Prevalje in Stanko Bregar iz Šmarja pri Jelšah na Vrhniko.
Poročila sta se v Rušah gospod Jakob Seifried, krojač in gospodična Jožefa Vodušek, kuharica. Oba iz Maribora. Novo-poročenceima želimo obilo sreče!
Nova zmaga naših malih harmonikarjev v Rogaški Slatini. Sinoči ob pol 9. uri je nastopil mariborski zbor malih har-1
Razpust društev. Banska uprava je razpustila naslednja društva, ker že več let ne delujejo: Evangelsko društvo v Ptuju, cerkveno društvo pri. Sv. Barbari v Slov. goricah, podružnico krščanske šole v Slov. Bistrici, strokovno skupino viničarjev pri Sv. Petru pri Mariboru, podružnico čevljarskega društva pri Sv. Petru pri Mariboru, dramatično društvo v G. Radgoni in klub kolesarjev v Slov. Bistrici. Na temelju zakona o društvih pa so razpuščena:	Centrala	Krekovih
družin s sedežem v Ljubljani, Prosvetna zveza v Ljubljani in Prostovoljno gasilno društvo pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Včerajšnji izlet k Seniorjevemu domu
. je zelo dobro uspel. Točno ob določeni ) uri so se zbrali planinci in planinke na
monikarjev pod vodstvom učitelja g.|r,	„	,	,	.	,	, ,	.,	,.,
Vilka Šušteršiča v dvorani zdraviliškega ' QIfvne™ }Tgu’ °TC kod,er 10 ,krem “frto
poln avtobus v Dravsko dolino. Izletniki
po poldrugourni
3IV1	01(1 Lilll IZ/- j	v	..	.	,	,	.	,
redno veliko zanimanje in navdušenje.
Prostorna dvorana zdraviliškega doma je bila nabito polna in takega obiska ka-
doma v Rogaški Slatini. Za nastop malih ,	.
umetnikov je bilo v Rogaški Slatini iz- i so .pr.lsFe ’ 7 ;' !bmc.?.	,
voznn m takoj krenili preko Pisnika ter
irispeli k Seniorjevemu domu še pred 10. uro. Dan je bii lep in mnogi, ki še ni'
strogo prepovedano. Po javnih nasadih se morajo psi voditi na vrvici in z nagobčnikom. Pasji kataster ostane v ve-
teregakoli koncerta doslej v Rogaški j f°, m ^ leninski postojanki, so se Slatini ne pomnijo. Med poslušalci so bi- j \aK0 navduševali ^ za krasen ^ razgled in le vse odlične osebnosti in gosti, ki se j ™ypo °P.	da	i°	bodo	od-
mude v Rogaški Slatini ter bi bilo odveč,i. vedr:o obiskov^:. za vožnjo :e da bi jih posamezno navajali. Publika se ] p. '"redno ni:zk; in umestno bi biio, da ni mogla ločiti od mladih harmonikarjev ! ; ,s® *ake, vožme večkrat organizirale, in se je navdušenje stonpjevalo od točke	aav^'03ej^'f	lepoto	našega	Po-
do točke njihovega sporeda. Ko se je ob ■ "°rJa se tzleinife vrnili v najboljšem
koncu učitelj zbora razgovarjal z' nekim j razpokama in dospeli v Maribor že ob j ^ morej.^, odredb. Kršenja tega raz-
Nalezljive bolezni: V času od 32. do 31. julija je obolelo v naši banovini za tifusom 84 oseb, za škrlatinko 60, za da-vico 84, za šenom 34, za grižo 5, za duš-ljivim kašljem 3, za krčevito odrevenelostjo 3, za otročnično vročico 2, za nalezljivim vnetjem možganov 3, za vraničnim prisadom, otrpnjenjem tilnika in vnetjem priušesne slinovke pa po 1 oseba. Za nalezljivimi boleznimi * so umrle v tem času 4 osebe.
Živalske kužne bolezni. Po stanju 10. t. m, se je pojavila v naši banovini svinjska kuga na 124 dvorcih, svinjska rdečica na 62, perutninska kolera na 3, kuga čebelne zalege na 5, steklina na 2 in vranični prisad na 1 dvorcu.
Konec pasjega zapora. Z ozirom na dej stvo, da se od 22. maja 1933, ni pojavil noben nov primier stekline v mestu Mariboru, se z današnjim dnem ukinja strogi pasji zapor. Psi, ki so grizljivi, kakor n. pr. volčji in dobermani, morajo še nadalje nositi nagobčnik, ki onemogoča gri-
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha* vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagne-nju k bluvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrefr ljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo pole-gati v postelji in jim zelo prija voda
Zopet kri zaradi alkohola. V soboto zvečer okrog 21.30 sta se vračala iz Maribora z dela proti domu mlada delavca Franc Roškar in njegov brat Ivan b Hrastja pri Pekrah, ki sta se oba že v mestu precej napila. Med potjo sta srečala prav tako vinsko razpoloženega Iva na Žirovnika iz iste vasi, ki se jima ie pridružil. Vsi trije so v tem, ko so se opo tekali skozi Pekre, izzivali pekrske fante z znanimi in vedno usodnimi »šlaget; ji«: »Anf biks! Kri v luft!« Najbolj glasni pa so bili pred hišo 25-letnega posestni-
ka Ivana Šauperla, ki jim je, mirno sedeč pred hišo v krogu svojih domačih zenje. V veljavi ostane prepoved' jemati j rekel, naj bodo mirni in naj ne izziva-
pse v gostilne, kavarne in druge javne k>- Kakor da so komaj čakali na te h e* prostore (trgovine, mesnice, zabavišča), sede, so omenjeni trije izzivači planili Pse jemati na trg ob tržnih urah je tudi na Šauperla in ga večkrat zabodli v prsa
z noži, ki so jih imeli pripravljene v že* j pih. Mladi Šauperl je obležal v mlaki krvi na tleh. Telefonično so bili o dogod*
Uavi še nadalje in so posestniki psov dotž ku obveščeni mariborski reševalci, ki s°
ni prijaviti vsako spremembo o stanju, zlasti vsako sumljivo obolenje, pogin, po-
nemudoroa pohiteli z reševalnim avtofflO” bilom v Pekre in prepeljali nevarno ra*
• 9. u»*.
nega društva so poslej trdno zapirali to
i oenlh novm«.
i baški in moravski —
(1), vardarski 2
uglednim beograjskim veletrgovcem, mu ; je ta izrekel laskavo priznanje, da je pre potoval letos že 13 evropskih velemest, j ,» toda nikjer ni kaj sličnega slišal in videl, • Izrazil jo tudi željo, naj bi prišli mali monikarji v Beograd. Z nastopom gaški Slatini so si naši mali hdr karji pridobili nov sloves ir. novo zmago, j
Otvc Včeraj način
se je zbralo na letališču več desettisoč ljudi, prišli pa so tudi zastopniki iz vse države in tujine. Aerodrom so blagoslovili kanonik dr. Kimovec, pravoslavni: prota Budimir in muslimanski vojaški imam Ahmetaševič. Svečanosti so se ttdeležili med drugimi prometni minister Radivojevič, ravnatelj ljubljanske direkcije državnih železnic Cugmus, ban dr. Marušič, brigadni general Milojko Jankovič kot namestnik poveljnika zrako plovstva, francoski konzul Neuville, naš celovški konzul Miroševič, dr. Zeinitzer kot zastopnik celovške deželne vlade, ljubljanski župan g. dr. Puc, ravnatelj tujsko - prometnega urada dr. Pissl in 'drugi. Tako je Ljubljana obogatela za ,novo prometno ustanovo in se tega napredka veseli z njo vsa Slovenija.
Vtisi Srbkinje z »Mariborskega tedna«.
Naše uredništvo je prejelo od prijateljice dašega lista naslednje vesti, pa jih zaradi značilnosti objavlja: Naša prijateljica nam piše: Mariborski teden je sijajno u-spel. Maribor je lepo mesto. Divna je njegova okoKca, toda doživela sem veliko razočaranje, ki vam ga hočem na kratko opisati. Ko sem se vračala z iz-prehoda po mariborski okolici, me je vodila pot skozi Stritarjevo ulico. Bilo je Okrog pol 20. ure. Približala sem se z 'družbo barakam za vojaško 'bolnišnico, ko nas je dohitel gasilni avto, ki se je tik prod nami ustavil. Radovedno se je naša družba ustavila in opazovala vajo gasilcev. Bili pa smo vsi zelo presenečeni, ko smo slišali nemško poveljevanje. Pot nas je vodila dalje skozi železničarsko kolonijo, kjer smo dobili vtise kot da bi •bili kje v avstrijski provinci, ne pa v koloniji jugoslovanskih železničarjev. Žene, :miadenke in otroci govore sami? nemški in nam je bilo res težko. Pa tudi drugod \Smo naleteli na razna razočaranja, ki nam kolikor toliko kvarijo lepe vtise na vaš lep obmejni Maribor.
Na I. državni dekliški meščanski šol? v Mariboru se bodo vršili popravni izpiti30. in 31. t. m. Vpisovanje bo !., 2. m 3. septembra vselej od 8. do, 12. ure.
šiniTivka^6 iC potrebT,° DOtffflo o vi-
mStn1kokraV?np ?rJSanizaclte JNS za V. mostni okra). Redna odborova seja bo v
sredo 23. t rn. ob 20. uri v restavraciji
Linhartov dvor na Tržaški* cfcsti in ne
24. t. m. kakor se je ta pomota vrinila
v vabila Vabljeni naj se seie zanesljivo
odeleoft	anižal
SfeKbes! Ust dravske banovfae objav-f 5pa >- letošnji 67. številki: pravfiofe oj
beg. skoten je. m to najkesneje tekom treh njenega Šauperla v mariborsko bofoiŠ* dni v s vrbo ?3t*eleženja v kataster in j nico-
Nočni vlom v mrtvašnico. Člani »P°‘ ! glasa se bodo kaznovala po kazenskih I grebnega društva v Radvanju« imajo V0'
določilih.
sebne uniforme, obstoječe med drugi511
Zrcalo našega gospodarstva. Društvo Itudi ,iz lls'niatih suknjičev, katerih sle*
Nagradno tekmovanja	S	(B,	primorski,	drinski,	zetski	in	donavski	0?“a	“	‘V ”o£i na včfraj.pJ
(—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2); 80 se nez51a™ zlikovci zopet splazili k otvorjene prisilne poravnave izven kon- radvanjski mrtvašnici ter okrog pol 4-
harmonikarjev bo 8. sept. 1.1. m velese; mu v Ljubljani, in to ves dan. Tekmovalo se bo v šestiii skupinah: j, Diatonična harmonika: 2. Kromatična barmani ka; 3. Mladinsko tekmovanje sa tekmovalce do 12. leta starosti; 4. Tekmovalci profesijonalci; 5. Ansambli; 6. Tekmovanje za prehodni pokal in naslov jugoslov prvaka za leto 1933-34. Boljše tekmovalce bo ocenjevalna komisija izločila za ponovno izbirno tekmo, ki bo istega dne popoldne. Uro in prostor na velesejmu bo še določila ocenjevalna komisija. Harmonika je naš narodni instrument, zato je tudi zanimanje za tekmo zelo veliko Ljubitelji narodne glasbe so vljudno vabljeni, da prisostvujejo tekmam. Legitima cije, ki upravičujejo na polovično voznino v Ljubljano in nazaj, prodajajo biljetar-ne »Putnika«, večji denarni zavodi in blagajne vseh večjih postaj dravske banovine.
Razstava modelov slovenskih cerkva.
V paviljonu »M« na velesejmu bo razstavljenih od 2. do 11. septembra kakih 12 modelov najznačilnejših oblik, naših cerkva. Zastopane bodo cerkve iz roman ske, gotske, baročne in novejše dobe. Zamislili se bomo v 13. stoletje, ko je bilo polkrožno svetišče prizidano ladji Gotsko bodo kazali modeli kranjske župne cerkve, šentpeterske cerkve, novomeške kapiteljske, romanske cerkve na Ptujski gori, stare samostanske cerkve v Pleterjih, iz baročne dobe župna cerkev na Dobrovi itd. Ti model so natančni posnetki omenjenih cerkva, toda vsi v beli barvi, zato žal ne bomo doživljali onega starinskega vtiska mogočnih kvadrov, ki ga nudijo te stavbe v resnici, dobili pa bomo poučen pregled raznih stavbnih oblik, ki jih kažejo naše cerkve.
Znižanje krušnih cen. Peki na Sušaku so znižali cene kruhu za 1 Din ter prodajajo beli kruh po 3.50 Din, polbeli po 3.25 Din, črnega pa po 3 Din. Tudi v Varaždinu je bila znižana cena belemu kruhu od 5 na 4 Din, polbelemu na 3.50 Din, črni kruh pa prodajajo izpod 3 Din. Navadno pecivo 7 dkg se prodaja po 50 par, mlečno pecivo 5 dkg po 50 par. Meščani pa^ še niso zadovoljni s tem znižanjem, ueš, da ne ustreza notiranju moke na orzi in zahtevajo, da bi peki cene še
kurza: v dravski banovini 1 (12), savski ure ZJldrai s silo vlomili spodnji del trd* -t (11), vrbaski in donavski — (3), v no zaprtl,! vrak 'Skozi odprtino so poten5 drinski — (4), .zetski — (1), v moravski i odnesli 4 usnjate suknjiče, tako, da J (1); otvorjena posredovalna postopanja, 12X13821151 skupna škoda z razbitimi vran kolikor jih je bilo društvu javljenih: v vred nad 5-000 Bin. Ko je bil zjutraj vlo®5 dravski in drinski banovini —, v savski ?p.azenL so ° nl'em obveščeni studen* 24, vrbaski, primorski, dunavski in mo-| orožniki, prispel pa je tjakaj tudi ravski po 1, vardarski, Beogradu, Zemunu in Pančevu po 2, zetski 3; odpravljeni konkurzi: v dravski banovini — (3),
tiloskop mestne policije s policijski551 psom. Ves njun trud je bil zaman, ^ef
 ,....	115 kko mogoče najti nobenega sledu. K®53
savski 3 (1), vrbaski —~7l)V primorski! IIu nato pa so e,ani društva pod vodstvo551 moravski, vardarski ter Beogradu Ze- nekega studenškega orožnika odkrili v
 	™	* ' - - -	-	-	-	'sosednji	deteljni njivi svežo gaz, po ka*
teri so pirišli na sredo druge koruzne #
munu in Pančevu — (—), drinski 2 (1), donavski 1 (2); odpravljene prisilne po
ravnave izven konkurza: v dravski ba- ye.!,n na!'i tamkaj' na kup-u 3 ukrade®* novini — (l), savski 4 (5), vrbaski 2 (1), i°piče. Kljub temu pa trpi društvo še vf"
primorski 1 (1), drinski in’zetski ter mo- !10,okrpf 2~29° Bin škode. Upati je, d ravski in vardarski   ( ), donavski 1 zlikovci, ki nimajo niti spoštova111
/«\	T”V	<	n	  I	n t*Qn lr4*r»In*v»	1	—- — 1-.	1	1	/lrf
(7), v Beogradu, Zemunu m Pančevu (D.
pred krajem smrti, kmalu v rokah Pra' vice.
S kolesa je padel v soboto popold®e l8-letni dijak Alojzij Verzinič iz
Židovsk*
ulice in se pobil tako občutno na des®1
jene kovance so nekatere osebe razšir-1	n0Si’	ie	m°-aI	f-Spo’
x— ..	.•_____________________I potrebno prvo pomoč na reševalni P
Odkrita kovačnica 50 dinarskih kovancev. Policija je odkrila v Beogradu ko-1 vačnico 50 dinarskih kovancev. Ponare-
jale v zadnjem času v Senti in okolici, Nesreča pri delu. V Mariborsko tekstilno tvomico so bili v soboto dopoldne poklicani reševalci, da so prepeljali s svo-
staji.
Izgubljeno in najdeno. Pretekli PeteK opoldne okrog 13. je izgubila tkalka Ma' rija Horvatova med potjo od Braunove
hm avtomobilom v tukajšnjo bolnišnico tovarne do svojega doma na Tržaški <*' deIavca Jakoba Veronika iz sti 200 Din vredno srebrno ur-o, pritrjeno istrove ulice na Teznem, ki mu je stroj na rjavem usnjatem jermenčku. V sobo' med delom odsekal kazalec na desni ro-1 to zvečer okrog 18.30 pa je izgubil P*
Kino Union. Danes v ponedeljek zad-
kovski pomočnik Franc Rudolf iz Trste* njakove ulice med potjo od mesttieg3
nji dan izredno lep ljubavni film »Princ I parka po Prešernovi ulici" do Aleksandro* od Arkadije« z Willyjem Forstom in Li- ve ceste svojo črno usnjato denarnico-ano Haidovo, glasba Roberta Stolza. Kot v kateri je imel 50 avstrijskih šilingov-dopolmlo predvajamo pri vseh predsta- 1500 Din in legitimacijo športnega W va i i m vinarda Tauberja »Schuberto- štva, glasečo se na njegovo ime. Na klo* ve Pesmi«. Od jutri dalje fenomenalna pi pred mestno avtobusno postajo opereta »Ce spregovori srce...« z Gitto Glavnem trgu je bi! najden rjav
Alpar in Gustavom FrGhlichom.
klobuk, na Ruški cesti pa je bila najden3
rajski kino. Š-e nekaj dni sijajni I črna usnjata listnica z najrazličnejši-*55* >pored »Schonbrunski sen«. Martha dokumenti, uverenjem in šolsko odpusl' -ggert, Hermann Thimig, Ernst Verebes nico. Najdeni predmeti se dobe v najde* m Hans Junkenmann. Kot dopolnilo Ri- ninski pisarni predstojništva niarit>°rske chard 1 auber: »Schubertove pesmi«. V policije, kjer naj poštena najditelja odda* sP?red, ki bo zadovoljil I sta prej navedene izgubljene predmete.
Vremensko poročilo mariborske mete* orološke postaje. Dam ob 7. uri je kaz3‘
vsakogar. Pridejo »Zvezde z neba«, eden
najboljših in najlepših filmov.	    y,u	,.
Pri slabosti je naravna »Franz Josefo- toplomer 19.7 stopinj C: minimalna ten5* va voda« prijetno učinkujoče domače perat-ura je znašala 19 stopinj C: bare; zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne meter je kazal pri 21.7 Stopinjah 736J1, nadloge, kor se izkaže že v malih koli- reduciran na ničlo pa 734; relativna
čicah koristilo.
Zasebni nameščenci za svoje pravice v Delavski zbornici
IZ REFERATA MARIBORSKEGA DELEGATA G. DRAGOTINA GILČVERTA NA SKUPŠČINI DELAVSKE ZBORNICE DNE 6. AVGUSTA V LJUBLJANI.
(Konec)
Pridružujemo se zadevnim predlogom in resoluciji »Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani« ter njenim delegatom in naprošamo nameščenske delegate, da se solidarno izjavijo za to, da ostane tudi nadalje Delavska zbornica sestavljena iz delegatov nameščencev Posebej in posebej iz delegatov ostalih delavcev. Upamo, da tudi delegati ostalih delavcev, ki so bili izbrani večinoma itak iz nameščenskih vrst, nikakor ne bodo mogli nasprotovati opravičeni zahtevi zasebnih nameščencev, to pa z ozirom na dejstvo, ker so življenjski pogoji nameščenske stroke, njihovo nameščenje itd. močno različni od življenja in dela ročnega delavstva, o čemer pač ne bo nihče dvomil, ker se je to že prevečkrat razpravljalo in dokazalo,
K temu točnemu in skrbno izdelanemu referatu je bilo priloženih tudi 6 protestnih vlog, ki vse izzvene v gornjem smislu- in so jih sprejele na svojih nedavnih zborovanjih naslednje nameščenske °rganizacije: »Društvo odvetniških in no tarskih uradnikov v Mariboru«, isto dru štvo v Celju, »Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru«, »Organizacija bančnih uradnikov v Maribora«, ljubljanska podružnica »Zveze banč nih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije« in »Zveza društev privatnih nameščencev v Ljub-feni«.
Narodni klub Delavske zbornice je raz-Pravljal o teh vlogah na svoji seji 5. t. m' in se protestu solidarno pridružil. Polastil je svojega predsednika g. dr. Jo-
Bohinjca za »Narodno strokovno zve-in klubovega člana g. Draga Gilčver-k iz Maribora za zasebno nameščenstvo, a sporočita te proteste na skupščini in Predlagata, da se osma ^>čka dnevnega reda črta z ozirom na to, da je potreben Za točno proučitev predloga novega vodnega reda v delavske zbornice daljši Cas. Osnutka namreč ni mogel proučiti Ooben delegat, niti ne nobena strokovna °rganizacija.
V Delavski zbornici se je v pogledu
nameščenci volijo vedno v posebni kuriji ter predlagajo zanje posebne kandidatne liste nameščenske strokovne organizacije. Število nameščenskih delegatov znaša 10, dokler šteje vsa zbornica 60 članov. Pri spremembi skupnega števila članov se določi predpis po zadnjem odstavku prejšnjega poglavja.«
Z ozirom na ugodno rešitev tega vele-važnega nameščenskega vprašanja v soglasju s celo skupščino Delavske zbornice je podal pred zborovanjem g. Gilč-vert v imenu nameščencev izjavo, da glede nameščenskega vprašanja nima več nobenega vzroka še nadalje vzdrževati svoj predlog za odstavitev osme točke z dnevnega reda. Z umikom svojega pr-
votnega predloga pa je izrekel zahvalo vsej zbornici za solidarnost in pravilno umevanje nameščenskih teženj in potreb. Kar pa se tiče osnutka glede ostalih paragrafov volilnega reda, se kot član Narodnega kluba solidarizira in pridružuje predlogom klubovega predsednika g. dr. Bohinjca.
Skupščini so prisostvovali na galeriji tudi zastopniki »Zveze društev privatnih nameščencev« predsednik g. Jožko Zemljič in tajnik g. dr. Koštl, tajnik »Narodne strokovne zveze« g. Vladimir Kravos, predsednik ljubljanske podružnice »Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije« g. Vrančič in mnogoštevilni zastopniki raznih drugih organizacij, ki so predloge in izvajanja glede nameščenskih vprašanj sproti navdušeno odobravali. Sprednji referat g. Gilčverta je podpisalo 11 delegatov, ki so predstavljali in zastopali več tisoč volilcev nameščenske in delavske kategorije.
uspel je, in njegove zasluge nikakor niso majhne v razvoju Ptuja in njegove okolice.
Telovadni prostori sami niso vedno ustrezali svojemu namenu; tako vidimo ptujskega Sokola mnogokrat v nadvse tesnih in neprimernih lokalih. Zupančičev salon, Narodni dom, bivša drvarnica na dvorišču posojilnične hiše, ptujska gimnazija in telovadnica deške osnovne šole so mu bila torišče idealnega dela; tudi ureditev nove velike telovadnice v bivši »Mladiki« ne bo prinesla končne rešitve tega vprašanja; slej ko prej bo moral ptujski »Sokol« priti do Sokolskega doma — svetišča sokolske misli in delovanja.
Lado Jerše.
Septemberski jubileji slovenskega
Ptuja
OB 25-LETNICI PTUJSKEGA SOKOLA.
Ptujski Sokol stopa v leto svojega vzvi šenega jubileja. Ob tej priliki ni potrebno še znova poudarjati, kaj pomeni Sokol v Ptuju in njegovi okolici in kakšen je še posebej njegov pomen v ozračju, ki je bilo in je še danes zastrupljeno od peščice bivših Ornigovih trobentačev.
Začetna doba ptujskega Sokola nikakor ni bila rožnata; saj pada v dneve, ko so ptujski mogotci pozivali prebivalstvo Ptuja in ptujskega okraja na odpor
proti Slovencem z besedami: »---------------
Deutsche!!! Der windische Gegner will unserer Stadt Pettau ein Schandmal auf-driicken und der panslavistischen Tri-kolore Raum verschaffen. Zu diesem Zwecke wurde ftir Sonntag, den 13. September nach Pettau die Haupteversamm-lung des windischen Ciril- und Metodus-Vereines einberufen und wird zugleich ein Sokolverein gegriindet. Von allen Gauen werden Rothemdler und andere Panslavisten kommen. Wir betrachten diese freche Vorgangsweise als eine un glaubliche Herausforderung,
niso razni —itzl, —eggi, —Itschi in drugi slični obeski nemškega izvora, ko vendar vemo, od kod so prišli. Jasno je tedaj, da se je moral vzbuditi gnev v slovenskih vrstah in le popustljivosti slovenskih voditeljev je pripisovati, da ni že prej prišlo do popolnoma upravičenih spopadov v obrambo autohtonega slovenskega ozemlja.
V to razpoloženje in izzivanje so padli prvi začetki ptujskega »Sokola« pod vodstvom dr. Karla Kodermana, Dragotina Zupančiča in Miroslava Gregorke; v mislih so imeli mladino, ki jo je treba na vsak način iztrgati iz rok brezvestne, demoralizirane in plačane sodrge. Ko so imenovani trije vložili društvena pravila v potrditev pri okrajnem glavarstvu, ni bilo precej časa nobenega odgovora in rešitve; začeli pa so kljub temu telo
Mežiška dolina
Otvoritev kopališča v Guštanju. O higieni v industrijskem kraju dosedaj ni bilo govora v poletnem času. V Meži, ki je gosta kakor brozga, polna fekalij ia tera od industrijskih podjetij, je bilo kopanje nezdravo; druge vode pa ni v bližini, v kateri bi se človek lahko ohladil* Na iniciativo Rdečega Križa pa je sedaj bilo v tem pogledu ustreženo. Pred dvema mesecema so zapele lopate in krampi za novo kopališče in na praznik se je, kakor smo že poročali, vršila njega slovesna otvoritev. Bazen, v velikosti 40 m krat 20 m je zgrajen iz betona in razdeljen nai tri dele za plavače in neplavače od 60 cm do 220 cm globine. Okrog kopališča je prostor za sončenje, posut z drobnim peskom; na razpolago je 10 kabin, dočim nudijo prijetno senco košata drevesa onim razgretim in pomehkuženim kopalcem. Da je prišlo do uresrtl-čenja prepotrebnega kopališča, gre zahvala agilnemu Rdečemu Križu in domači bratski skladnici, ki je dala na razpolago na hranilno knjižico denarna sredstva, dalje so se za gradnjo zavzeli kraljeva banska uprava in glavarstvo z znat nhni podporami in tako pomagali ustvariti napravo za občo korist, še v večji meri pa lajšali v našem kraju veliko be-: do brezposelnih, ki so našli zaslužka te*
die abzu-
.	—--—  -------------- —	•>-	•	wehren unser aller heiligste Pflicht ist.
Premembe^volilnega reda v 2. kategoriji j— Deutsche!!! Wir wollen von unse-10 nameščenskimi delegati pridružil tu-i rem Hausherrenrechte Gebrauch ma-111 klub krščanskih socialcev po g. Fran- i hen____________
^ Terseglavu in je stavil iste zahteve (------------------Nemci!!!	Slovenski	sovražnik
.	uvu	lii	oi«.vn	Die	zauicve
'er predlagal, naj se odloči usoda volil-?,esa reda že na skupščini in s tem pospe-ijo volitve.
V komisijo za proučitev načrta nove-"[Volilnega reda so bili izbrani zastop-kl l VSeh kluhov- Zastopnika Narodnega U:ba sta za Zvezo narodnih socialistov U Rudolf Juvan, za nameščence pa g. br G'*čvert- Glede nameščencev je . 1 dosežen v komisiji popoln sporazum, ga je skupščina v celoti odobrila ter riJjeje'a k § 41. volilnega reda naslednji
Q°datek;
pooblaščenci, ki spadajo pod zakon o kninskem zavarovanju in trgovski
hoče omadeževati naše mesto Ptuj an najti v njem mesta za vseslovansko trobojnico. V ta namen je sklicana za nedeljo, dne 13. septembra v Ptuj glavna skupščina Ciril-Metodove družbe in bo obenem ustanovljeno tudi Sokolsko društvo. Iz vseh okrajev bodo prišli rde-česrajčniki in drugi Vseslovani. Mi smatramo to predrzno početje kot neverjetno izzivanje, katerega ubraniti se je naša najsvetejša dolžnost. — Nemci!!! Po-služili se bomo pravice hišnega gospodarja ---------—	)
Teh besed so se posluževali ljudje, ki jih je rodila slovenska mati; saj vendar
E3
vaditi v hiši nadvse požrtvovalnega in i, d eH neumornega Dragotina Zupančiča pod i	mesecev,
vodstvom Miroslava Gregorke, ki pa je‘ Prva žrtev kopališča. Nešteto kopal-bil kmalu kot železniški uradnik na Or- cev in občinstva je prisostvovalo slav-nigov predlog premeščen »v južne kra-• nostni otvoritvi. Radost in razigranost' je na oddih«.	*■ ;e vladala v kopališču tja do večera. Že
Ko so po dolgem času društvena pra-iso se razšli kopalci, samo nekaj trdovrat vila vendar zagledala luč in bila »z veli- j nežev je ostalo, ko se je začelo mračrti. ko milostjo« odobrena, je bilo težko naj--? Okrog 9. zvečer se je prišel kopat neki ti osebo, ki bi hotela sprejeti mesto sta- \ fant Josip Lesjak iz Kotelj, ki ni bil vešč roste ptujskega »Sokola«. Dragotin Zu- i plavanja. Ne ve se, ali je zašel v globino pančič je kljub nemškemu nasilju prevzel j ali je skočil s trambulina in se utopil Na'
nase breme in bil izvoljen za prvega starosto ptujskega Sokola; jasno je, da je ob tej priliki zloglasni »Štajerc« izlil na Zupančiča polno čašo srda in gneva. Toda nemški, odnosno nemškutarski val ni motil ptujskega Sokola v njegovem delovanju; ptujski Sokol je razpel svoja krila pod vodstvom Antona Poša, Franca Lenarta, dr. Ivana Dimnika, dr. Ferda Lašiča, dr. Ivana Fennevca, Vladimirja Vošnjaka, prof. Antona Sovreta in dr. Franja Šalamuna, sedanjega staroste, je prestal marsikatero bridko uro; toda
obupni klic so bili opozorjeni zadnji kopalci, ki so se vračali proti domu, a so se takoj vrnili in slutili nesrečo, so ro-st) pri bazemi obleko in vzvalovljeno vodo. Konečnik, Wlodyga in Radetič so takoj skočili v vodo in iskali nesrečnika. Radi teme pa so žrtev našli šele po 15. minutah iskanja in jo dvignili vsi zelo izmučeni. Vsaka pomoč je bila zaman. To je že drug tragičen primer, a med tem, ko se je posrečilo še nekega dečlca pravočasno oteti, se je Koteljčan utopil, je vsekakor umestna tudi tu previdnost
Dvigalo
Vrvpi terasi nekega blejskega hotela je cev u-pisana družba. Največ je bilo tuj-°aših i S° prišli> da se navžijejo krasot tudj lePih Planin. Poleg tujcev je bilo je domačih gostov. Med tujci se • n°- odlikoval po svoji eleganci Ug]e(]nui bnkupljivi dr. Milan Gornik, sin DolLfga in bogatega kiparja. Ker je raz lahko s \ dovolin™i sredstvi, je pač kaj ie med na letovišče vsako leto. Sedel 'nimoiuJ;0sti na terasi in naglo poklical
sa natakaria- ~ v ernjni ’ Poveite mi, kdo je ona dama
*To • Pn m'z* s časnikom?«
Muik.f 80spa Petrovičeva, gospod od-
tl’v hotelu?«
^Kaf3 ŠteV'45-8
[5etrovi|’a ne !>oznate? To je polkovnik e.«	*	nani bojevnik s solunske fron
*Iako?«
?Vala!« raj
imogla poročiti s tako smešnim starcem? je premišljeval mladi odvetnik.
Mogoče izgledi vendar niso tako slabi. Ona mlada in lepa, on pa star in prav malo eleganten. Ljubezni najbrže ni v tem zakonu. Zakon je veriga, ki potegne in vleče včasih dvojico, često tudi trojico.
Kako bi bilo, da postanem jaz tretji? Njegove misli prekine veseli smeh štiriletne deklice, ki se je ta mah iztrgala svoji vzgojiteljici ter pritekla v objem svojemu očetu, ki je vzel otroka na kolena. Med trojico je postal živahen pomenek. Torej tudi otroka ima? _ Mladi odvetnik je premišljeval ali to njegove iz-glede poboljša ali poslabša.
Minilo je nekaj dni, a Milanu se ni posrečilo približati se oboževani dami. Minilo je že tudi teden dni, odkar sta se srečala zadnjič v pogledih.
Zares škoda, da je poročena. Vzel bi jo, toda podlo je, da jo skušam vznemirjati. Iz premišljevanja ga zbudi šum, ka-. kor bi nekdo potrka! na njegovo okno. j čeprav je vedel, da je to nemogoče, ker je stanoval v tretjem nadstropju. Ven-dar ie skočil k oknu. Sluh ga ni varal, škoda. Kako se ie' Na tenki nitki se ie spuščala rdeča roža
Pogled mu je obstal na mali dražestni roki, ki je spuščala nitko.
Milan je dobro vedel, da stanuje Pe trovičeva nad njim. Vedel je tudi, da Petroviča ni doma, ker ga je videl iti iz hotela z neko starejšo damo. Doma pač ne more biti nihče drugi kakor Zdenka Petrovičeva, mlada polkovnikova žena. Premišljevaje je mladi odvetnik gledal nitko, ker ni vedel zatrdno, če je rdeča roža namenjena njemu. Ker se pa vrvica ni dalje spuščala, se je ojunačil. — Rdeča roža! Kako je to lepo in simbolično izraženo! Jaz te ljubim! —
Milan odveže rožo ter jo strastno poljubi in položi kraj sebe. Toda kako naj odgovori? Cvetja ni imel. Obesil je bonbon. Vrvica se je takoj dvignila in v naslednjem trenutku je spustila vejico zelene rezede.
Zelena harva! Ona upa...__________
Priveže ji dva bonbona z listkom: »Vaš soprog.« Za odgovor je dobil kar tri rože, dve rdeči in eno rumeno.
Dolgo je mladi odvetnik premišljeval, kaj naj to pomeni. Po barvi sodeč pomeni rdeča; ljubezen. — rumena pa ljubosumnost. Končno se je spomnil. Mož bo ljubosumen, toda najina ljubezen bo
močnejša.	*	,
Ko je rešil to uganko, ga ni yeč Vzdržalo. Sede za pisalno mizo in napiše pisemce:
»Cenjena gospa Zdenka! Šele sedal popolnoma razumem pomen Vaših tako nedolžno izraženih misli in srečen sem, presrečen. Do groba sem Vaš* toda glejte, da ne bo Vaš mož ničesar izvedel Ce Vam je drago, pridite jutri, ko bo koncert, k onemu malemu mostiču v gozdu na periferiji. Do zadnjega trenutka Vas bo ljubil z drhtečim srcem Vaš Milan Gornik.«
Zadovoljen z vsebino pisma, ga je dal v košarico z bonboni in vse skupaj pričvrstil na vrvico, ki je potrpežljivo čakata na odgovor. Košarica se je dvignila in srečni mladenič je pošiljal pozdrave za njo...
Ves popoldan je mladi odvetnik sanja! o svoji sreči. V bližnjem zvoniku je ura odbila sedem. Zdramil se je in se prič?1 oblačiti za večerjo.
V tem trenutku je slišal lahno trkanje m vrata. Na njegov prijazni »Naprej!« je planil v sobo kakor besen — gospod Petrovič.
(Konec j utr1 J
Stran 4,
Mariborski »V E C E R NIR« Jutra
V Mariboru, dne 21. VIII. 1933.
200 dečkov med 14. ki 16. letom
mone pričeti svojo življenjsko pot v modernih industrijskih podjetjih BATA D. D. VUKOVAR - BOROVO
Dolgo šolanje se danes ne izplača, ker je nagrada v primeru s porabljenim kapitalom in časom premajhna.
Neprimerno koristneje je — za mladeniče kot domovino — udejstvovanje v gospodarskem poklicu s krajšo in dobičkanosnejšo potjo.
Tomaž Bat’a, ki je vstvaril deset tisoče samostojnih eksistenc v gospodarstvu, je mladini ljudem vedno govoril, da jim ni treba biti žal, ako jih roditelji niso hoteli ali niso mogli šolati, ker najboljša šola je življenje, delo najboljši učitelj, siromaštvo pa najboljši svetovalec in pomočnik. Večina slavnih in v gospodarstvu vodilnih ljudi in v narodnem življenju sploh, je stopila v življenje popolnoma siromašna. Ni dolgo tega, ko je družba odprla vrata vsakem siromašnem dečku do najvišjega mesta. To je treba izkoristiti. Šele pred enim stoletjem, je rekel Bat’a, je človek zares postal svoje sreče kovač.
Z vstopom v življenje, v rani mladosti pod pogojem, ki ga zagotavlja moderno delavsko zakonodajstvo in vsak socijalno navdahnjen posloda-jatec —	prične mladenič pridobivati mnogo let preje nego bogat otrok. Bogastvo roditeljev je prav mnogokrat vzrok izgubljenega kažipota	in	blagostanja v	starejših letih. Svobodni poklici so podlaga neodvisnosti. V njih prihajajo neovirano do izraza vse sposobnosti poedinca. Res je, da	je	ta	pot
mnogokrat zvezana z borbo, toda borba utrjuje. Podleže samo oni, ki se ne brani razvad, ki smatra da lahko človek danes pije, kadi itd.
Razvada je mati neuspehov. — Zmernost in krepost sta pogoja za zmago. — Zmagovalcu pa vedno popolno priznanje.
Pojasnila o sprejemnih pogojih dobite v vsaki naši prodajalni!
Šport
SK Rapid:ISSK Maribor 3:1 (0:1)
Včeraj popoldne se je odigrala na igrišču SK Rapida prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Kljub lepemu vremenu je tekma privabila na igrišče le okoli 300 gledalcev, večinoma pristašev SK Rapida. Slovenske publike je bilo zelo malo, ker je bila po našem listu obveščena, da bo tekma na igrišču ISSK Maribora. Iz nam neznanih vzrokov pa se je vršila na Rapidovem igrišču, ne da bi to merodajni faktorji javili. Tako se je tudi ponovno zgodilo, da na igrišču ni bilo nobenih varnostnih organov, brez katerih se po raznih sklepih ne smejo odigrati javne tekme. Pristašem Rapida pa je menda to bilo dobrodošla prilika, da se zopet enkrat izživljajo. Povod za te »akcije« je bil sodnik g. Jančič. Občinstvo, ki je napram našim sodnikom itak krivično in neobjektivno, je očividno tako presojalo tudi vsak njegov ikorak, in ga obsipalo z raznimi žaljivkami. Vrhunec obrekovanja pa so bile besede nekega funkcionarja, ki je izustil neverjetne besede »Windische Bagage«.
Ko je v 35. minuti prvega polčasa doseglo obrekovanje sodnika vrhunec, je tajnik medklubskega odbora g. Fišer opo zarjal službujočega odbornika g. Filipančiča, naj tekmo prekine, ker ni varnostnih organov. In res, tekma se je prekinila, a samo za 5 minut in se potem nadaljevala. Zakaj, nam ni znano, pač pa smo ugotovili, da varnostnih organov kljub temu ni bik). Vprašamo M)OLNP, ali so njegovi sklepi samo zato tukaj, da se ne izvajajo?
0 tekmi sami je treba pribiti, da sta obe moštvi pokazali precej slabo igro. Pohvalno je treba končno omeniti, da burno razpoloženje občinstva ni imelo na akterje skoraj nobenega vpHva, tako, da je.razen nekaj izoliranih »naskokov« igra tekla fair in disciplinirano.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah. Rapld: Kosem, Barlovič, Flak, Klippstatter, Seifert, Fučkar, Vidovič, Pi-šof, Prinčič, Hardinka, Werbnik. Maribor: Gutmeier, 'Kirbiš, Oka, Kokot, Ko-nič, Kukanja, Miro, Duša, inž. Vodeb, Savo, Bergant.
Moštvo Rapida je imelo težišče vsekakor v 'zadnjih delih enajsterice, dočim je kazala napadalna vrsta precej vrzeli in pomanjkljivosti. Krilska vrsta je v celoti dobro opravljala svoje delo.
ISSK Maribor je prav za prav igral samo prvi polčas. V tem delu igre so bili svojemu nasprotniku v vsakem oziru nadmočni. V drugem polčasu pa je enajsterica popolnoma odpovedala, videlo se ie, da manjka moštvu zlasti potrebni kondicijski trening. Tudi postava včerajšnjega teama ni bila povsem posrečena. Ta-
1 ^ ^da Kirbiš v obrambo, temveč v krilsko vrsto; Savo, naš najboljši branilec, se ni mogel uveljaviti v napadu in
smo prepričani, da ga bomo prihodnjič videli igrati zopet v obrambi. Sploh je bila včerajšnja napadalna vrsta izrazito slaba, tako, da o pravi igri v napadu ne more biti govora. Vso pohvalo zaslužijo seveda krilci z ožjo obrambo, med katerimi so morali v danih okoliščinah posebno prvi opravljati ogromen posel.
Igra sicer ni bila na višini prvega razreda, pač pa je nudila v splošnem zanimiv in napet nogomet. Vtis »derbjra« je bil v splošnem, medel in ni čudno, če so se gledalci žal razhajali s te nogometne revije domačih sil v pretežni večini razočarani. Izjemo tvorijo seveda vsi oni, ki jim ni nobena prilika odveč, da na ta ali oni način manifestirajo za svoje igralce.
Goli so padli: v prvem polčasu v 3. mi miti po inž. Vodebu; v drugem polčasu v 25. min. po Hardinki, v 32. min. lastni gol »Maribora« in v 39. min. po 11 m, ki jo je eksekutiral Barlovič.
Sodil je g. Jančič v splošno dobro.
Nezdrave razmere v našem nogometu so dosegle z včerajšnjo tekmo svoje zasluženo plačilo. Vsem onim, ki vodijo naše nogometne in sodniške organizacije, naj bo včerajšnja prireditev glasen me-mento, da je zlo prikipelo do vrhunca in je treba nujne remedure. V prvi vrsti naj se prepovejo vse javne tekme na Rapidovem igrišču, ki je samo tvorišče nediscipliniranih nastopov proti slovenski večini. Občinstvo — resno in objektivno —, ki še prihaja na naše skromne nogometne »predstave«, jim bo upravičeno obrnilo hrbet in odšlo drugam, kjer se mu ne bo treba jeziti in poslušati razne žaljive psovke. Včerajšnja tekma je bila verna slika naših zrahljanih športnih in nacionalnih razmer; upamo, da je bila tako živa, da je rodila dobre rezultate!
ISSK Maribor rez. :SK Rapid rez. 1:0 (1:0).
Prijateljska tekma, ki se je odigrala na Rapidovem igrišču, je doprinesla belo-čmim po nadmočni igri zasluženo zmago. Sodil je g. Nemec.
SK Železničar mlad.: SK Rapid mlad.
2:2 (2:2).
V tekmovanju za mladinski pokal MO, sta igrali včeraj na novem igrišču SK Železničarja mladini Železničarja in Rapida svojo tekmo, ki se je končala z delitvijo točk. Sodil je g. Vesnaver. Tekma med ISSK Mariborom in SK Svobodo se ni odigrala, ker SK Svoboda ni nastopila.
Zadnja nogometna tekma med maribor sko Slavijo in SK Bočem v Poljčanah je izpalda neodločeno 5:5. Medtem ko je bil v prvem polčasu SK Boč glede golov mnogo na boljšem, je v drugem delu popustil. Del gledalcev je bil od sile živa-
hen. Rezerva SK Boča je zmagala nad rezervo Slavije v predtekmi s 5:3.
Ostale nogometne tekme.
Zagreb: Hašk: Slavi ja (0) 6:0 (4:0). Split: Hajduk:Goncordia 1:0 (1:0). Beograd: BSK:BASK 4:1 (2:1). Gradec: GAK:Kremser SK 6:1 (4:0), Sportklub:Hakoah 6:1.
Sokolsfuo
V Rače! V nedeljo 27. avgusta 1933, priredi Sokolsko društvo Rače velik javen nastop, pri katerem bo igrala godba poštnih uslužbencev v Mariboru. Ne pozabimo, da je južna mariborska okolica še mlačna in potrebna vzpodbude. Mariborska in okoliška društva ter vsi prijatelji Sokolstva, pohitite v nedeljo v Rače ! Zveze z vlaki so zelo ugodne. — Zdra vo!
Sokolsko društvo Tezno poziva članstvo, ki se namerava udeležiti septem-berskih ptujskih proslav, ki bodo od 8. do 10. septembra v Ptuju, naj se javi pri bratu tajniku do 24. t. m. Telovadci imajo četrtinsko, ostalo občinstvo pa polovično vožnjo.
Poljčane
Uspešen lov za tihotapcem saharina.
V četrtek dopoldne so bili obveščeni tukajšnji varnostni organi, da se v bližini skrivajo tihotapci saharina. Ko je kmalu za tem opazil orožnik z mariborske strani na kolesu se bližajočega sumljivega moškega, ga je takoj pozval v imenu zakona. Ta pa je, namesto da bi obstal, švignil kot blisk s kolesom mimo njega proti Studenicam. Hitro sta skočila dva orožnika na kolesa in hajdi za neznancem, ki jima je med tem časom že izginil 'izpred oči. Našla sta ga pa kmalu skritega pri posestniku Josipu Orešiči', v Studenicah. Imel je pri sebi še okrog 300 vžigalnih kamenčkov in 1.44 kg saharina; vse drugo je med begom nezna-nokam odvrgel. Glede saharina je trdil, da ga je dobil od nekega Rižnerja, ki
pa zanj zdaj nič ne ve, kje je, in ga je nameraval razpečati na Hrvaškem. J® to je 22-letni posestniški sin Alojz Gobec« doma iz Gabrnika pri Poljčanah.
Občni zbor podružnice SPD Poljčan® se je ob lepi udeležbi vršil te dni v telu Mahorič. Po uvodnem nagovoru Pred sednik dr. Hranovskega so sledila izčrp' na poročila funkcionarjev. Iz njih posti®* mamo, da je bil Boč letos zaradi dol?0" trajnega slabega vremena nad polovic® slabše obiskan kot sicer. Vse prireditve« zlasti pa planinsko slavje 16. julija, s° dobro uspele. Sklenilo se je, da se popra' vijo nekatera pota, na novo pa se mark*' ra pot proti znameniti jami Belunječi 'fl od tod k restavraciji do Miklavža.
3. septembra bo v svrho kritja dolgov’ ki jih še ima podružnica na svojih pošto* jankah, na vmih prostorih hotela-Ma* horič v Peklu velika poletna veselic3. Odbor s predsednikom' dr. Hronovski® na čelu je ostal pri starem.
    —
Šoferski naočniki.
Prišel je mestni človek po uradu® opravkih k županu na kmetih. V obe®' skem uradu mu je tajnik spisal, kar L potreboval, nato so poklicali še žuPa* na, da bi pritisnil na uradno listino in se podpisal. Preden je župan podP** sal listino, ki mu jo je tajnik prečrtal. J nateknil šoferske naočnike. Ko je žuPa odšel, je vprašal radovedni meščan taL nika: »Zakaj si je vaš župan nate*® šoferske naočnike, ko je podpisoval »Zato, da mu ni brizgalo črnilo v a*1, je bil tajnikov odgovor.
Dve luči.
Kmeta je ponoči povozil avto. Vsa ^ deva je prišla potem pred sodišče, je sodnik prečital zapisnik, je zač3 vprašal kmeta: »Kaj ste pa delali, da
:„daf
prižgani!« »Saj prav to
, »v*
del sem na vsaki strani prižgano la2, V*0 si mislil, da je po sredi prosto in sem ■ kar po sredi mahnil.«
prišli pod avto. Saj je imel avto ve obe luči
zmotilo,« je odgovoril povoženec
Mali o
Razno
MARTIN SAFRAN,
sobo-črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor. Slovenska ulica 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni.	2925
Stanovanje
STANOVANJE
dve sobi in kuhinjo, ali eno večjo sobo s kuhinjo, izven mesta, najraje v Krčevini išče vpokojeni zakonski par brez otrok. Naslov pustiti v upravi »Večernika«.	3044
Sobo odda
SOBO
na dvorišču oddam v najem samostojni gospe. Poljska c. 6, pri Rapidovem igrišču. 3023.
Prodam
NA PRODAJ HIŠA
v trgu Ptujska gora. Zelo ugoden nakup, ker ni potreba izplačati cele vsote naenkrat, prevzame se lahko posojilnica. Letni donos hiše Din 50*0. Vse drugo se izve v Mmn-boru. Slovenska ulica st. z«. 3046
LEPO, VELIKO DELAVNlg*
pripravno tudi za slc ^ajefl1.
za
v centru, oddani VAcooS' Vprašati pri hišniku. u° ^ ka ulica 11.
Zgubiieno
ZGUBLJENO.	gi
Zgubila sem dne 15. t. n. ^ Kopališke ulice do glu' kolodvora rdečo ročno co, v kateri ie bil denar. • j. in dokumenti. Poštenega ditelja naprošam, da isto da pri upravi »Večerni* Ker so zame slike m	^
menti zelo važni. PrepU_„i^' najditelju v torbici se n jajoči denar kot nagrado-6005	_
O glašuitel
Izdaja konzoccii »Jutra« v LiuhUanl- ocedstavuik izdajatelja in urednik:	RAD!VOJ	RF.HAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO. DETELA V Mariboru	~	,