'PL*- -'.:'"" ' ■:.■■--■]
i	S jï ïr'; Mí i-Vi irí.íiv;;	ií ? ':'.-:' l^ïiiïMï
i!; ! J=i ^ ^ ^ ^ ^ i=^ ^=H -i ï ^čif^iii; i! ^
W^npBHKHH
OBZORJA STROKE
Vito Hazier
TONE CEVC,
BOHINJ IN NJEGOVE PLANINE.
SREČANJA S PLANŠARSKO KULTURO.
TNP in ZRC SAZIJ,
Inštitut za slovensko narodopisje.
Ljubljana 1992, 152 str.
ISRN 86-7707-017-6
v nemščini 1994
Avtor trdi, da je lepota gorskega sveta še popolnejša, če jo klilltvira človek, in prav planine, planšarslvo so tisti tlel kulturnega okolja, ki Še dopolnjujejo to naravno podobo. Knjiga predstavlja svet pod Triglavom, ki že tisočletja privablja človeka bodisi kot lovca, nabiralca rude ali zdravilnih zelišč, pa tudi kol pastirja, drvarja in oglarja, kot znanstvenika in turista. Posebej je poudarjen svet pašnikov in senožeti, arhitektura koč. hlevov, znamenj, sirarn in zasnova napaja I išč.
Domačini iz Zgornje in Spodnje Bohinjske doline so dali planinam imena: nekatera so zelo stara, druga novejša - vsako pa izpričuje življenje na teh planinah jn povezanost med človekom in naravo.
Zal se pomen planin izgublja: selišča so vse bolj zapuščena.
roti nepokošeni, poti zaraščene, stavbe na planinah pa prepuščene času, da jih uniči.
Knjiga je namenjena vsem tistim, ki radi zahajajo v gorski svet. namenjena pa je tudi domačinom, dedičem tega stoletnega izročila.
Posebnosti knjige: povezna lista osrednjega tlela s platnicami na začetku In na koncu knjige nista bela kot običajno, temveč sta potiskana z zemljevidom Bohinjskih planin (avtor Vlasto Kopač) Zanimiva je legenda, ki loči:
-	visoko p!.
-	SpQdnjQ pl.
-	seoožetno pl.
Predgovoru Sledijo naslednja poglavja: Bohinj - zemljepisna in zgodovinska oznaka; Naselja v Bohinju; Planine, gozdovi; Stavbe v planinah; Roti košnja in spravilo sena; Življenje v planinah; Sirarna v planini; Plan.šarski muzej v Stari Fužini; Planina Velo polje (1778), objavljeno v PV 1978; Triglavski narodni park, zavarovana naravna in negovana kulturna krajina (Janez Bizjak); Seznam manj znanih narečnih besed; Uporabljena literatura.
Vito Hazier
JANEZ BOGATAJ, MAJDA, DAJTE MI TISTO IZ OMARE,
KULTURA POSLOVNIH, PROMOCIJSKIH IN PROTOKOLARNIH DARIL.
Ethno, Ljubljana 1994,
110 str.
ISBN 961-90144-0-5
Majda, dajte mi tisto iz omare", tako se glasi ena najpogostejših zahtev direktorja tajnici, ko želi v zadnjem trenutku obdarovati poslovnega družabnika...
Tak je tudi duhovit podnaslov prve slovenske knjige o poslovnih darilih.
Avtor si v knjigi zastavlja naslednja vprašanja in nanje odgovarja:


■ ^ u ^
/vtnse.ttitfrtAp


f/yyi/'i/ (i f «^/A
POSLOVNIH, PROMOCIJSKIM IN PROTOKOLARNIH BARU

ETHNO
gr.
66
GLASNIK SED 35/1995, št. 2'3
OBZORJA STROKE
-	Kaj ¡t- poslovno, promocijsko in kaj protokolarno darilo?
-	Kako razvrščamo poslovna, promocijska in protokolarna darila?
-	Ali je lahko tudi dediščina motiv za poslovna, promocijska in protokolarna darila?
-	Kakšno je razmerje med darilom in embalažo?
-	Ali razlikujemo meti darili za domače in tuje partnerje?
-	Kakšni so načini posredovanja in predaje daril, kakšni so Poslovni bonton, rituali in protokol?
-	Poslovno darilo - komunikacija ali podkupnina?
Knjigo je napisal dr Janez Bogataj, etnolog, ki se vprašan jem Poslovnih daril posveča že nekaj let. Avtor je imel t) tej temi v zadnjih petih letih vrsto predavanj, sodeloval je na številnih izobraževalnih seminarjih za direktorje, poslovne sekretarje in tajnice. Knjiga je rezultat praktičnega in teoretičnega poznavanja problematike.
Etnologe, raziskovalce načina življenja, in seveda druge bralce avtor na svoj značilen način (beri pogosto zelo duhovit) popelje v svet poslovnega sveta, v okolje, kjer naj bi (pa pogosto ne),veljala trdna pravila protokolarnosti. Avtor je v nekaterih poglavjih povsem "etnološki", saj nam posredno
prikaže delček iz načina življenja poslovnih 1 juti i in politikov. Prav lako je knjiga tudi odličen učbenik nam samim, torej navadnim smrtnikom, saj je tudi v vsakdanjem življenju kar precej zadreg glede izbire daril, načinov posredovanja in izročanja daril, in avtor nas v knjigi kar nekajkrat ujame, da se spomnimo, kako smo ga ob kakšni priložnosti polomili, ko smo nevede ali brez posebnega vsebinskega pomena podarili
tlarilo ali ga brezčutni) (zaigrano) sprejeli./alt) je knjiga pred
vsem učbenik, vendar ne v klasičnem šolskem smislu, temveč je prijetna in zlasti zabavna za branje. Knjiga je torej poleg nam samim namenjena Se zlasti "poslovnicam in poslovnežem. direktoricam in direktorjem, tajnicam in tajnikom, poslovnim sekretarkam in sekretarjem, načrtovalkam in načrtovalcem strategije poslovnega obdarovanja v podjetjih, prot oko listka m in protokoli slom, predsednicam in predsednikom - skratka, vsem tistim, ki si morajo pri svojem delu ter v poslovnih in drugih stikih prizadevati, da bi se naša pogosto vžigaIniSko-usnjcno-kristalna in rokovniška miselnost premaknila v smeri ž la lit nos t i in predvsem izvirnosti. Namenjena je tudi vsem, ki darila izdelujejo, oblikujejo in posredujejo."
Posebnost knjige: darilo za izbiro vašega darila.
Vito Hazlcr ________ _______
Marjan bažato, janež bogataj,
človek 2 masko.
OD PREKMURJA DO BENETK.
Didakta, Radovljica 1994.
211 str., il.
ISBN 86-7707-062-1
1 spesno sodelovanje mojstra fotografije in etnologa, ki vsak jz svojega zornega kota predstavita "človeka z masko", nosilca •ogute šemske dediščine v kulturnem prostoru od Prcknmrja tb Benelk.
Avtorja spremljata šemske like V Strukovcih, Markovcih in ¿abovcih, v Lancovi vasi, na Ptuju, v Zgornji Bohinjski dolini, '' ''onikvah na Dolenjskem, v Kostanjevici na Krki, v Cerknici, | 'Ukinili, v Cerknem, v Ligu nad Kanalom, v Drežnici nad U)baridom. v lieziji, v Črnem vrhu nad Nadižo, v Koncu v
bleski SloVeniji, na Vrhu San Michele del Carso. v Opčinah •" celo v gosposkih Benetkah.
° i1' uspešno soavtorsko delo, v katerem je preti stavljen ^',vek, ki si nadene masko in s tem pridobi nadnaravno moč,
VI°SL, kar odlično prikažeta tenkočutna in dinamična ka mojstra Bažata in strokovna beseda etnologa Bogataja, oi teksta se je pri predstavitvi šemske dediščine sicer oprl j!'1 ICl»tljHo tlelo Maske .slovenskih pokrajin ( I9SD, dr. Nika K'ta (delo posebej omenja v uvodu), toda v svoje pisanje x nesel toliko lastnega gradiva, potlaikov iz laslnih spiskov, predvsem pa njemu značilnega obravnavanja in JtdHotenja tudi te vrste dediščine, da lahko knjigo v celoti ■iviiavaiuokot izrazito avtorsko delo in pomembno dopol-
nilo podobe Šemljenja na Slovenskem in v zamejstvu. Knjiga nam predstavi številne šemske like, kjer se, kot piše avtor teksta , uveljavljata transformacija in inovacija, ki dokazujeta, da se vse na tem svetil spreminja; sprejete oblike propadajo in nastajajo nove. Knjiga pa nam nenazadnje vlivit zlasti upanje in optimizem, tla skrivnostni svet maske še živi, kljub temu tla se zadnja leta vrsta tradicionalnih šemskih 11 ko v, ki pomembno sooblikujejo naš kulturni prostor, vse bolj bana-lizira in vodeni ob slabokrvnih prizadevanjih nekaterih posameznikov in skupin, ki bi radi tudi tradicionalne šemske like "profanizirali" in jim odvzeli magično funkcijo. To je na primer nosilcem in tlet I i čem Kurentove dediščine že dokaj dobro uspelo, saj je nekoč mbuizirana demonskost dravsko-plujskega Kurenta, ki se danes brez sramu odkrije, da pozdravi poslance v državnem zboru, objame prsate zvezde naše T V, skače po smučiščih daljne Amerike, si pripoji še majčkene kurentke. da o mami Kurent še ne govorimo..., žal že močno načela,
To je vsekakor knjiga, ki jo je bilo potrebno vzeti v roke že v pust nem Času, pa tudi branje Bogatajevega teksta in opazovanje Bažatovih fotografij nam tudi v postnem času ne bo škodilo. Vsekakor si velja zatem ogledati Se odličen film Maska, ki ga vrtijo v naših kinematografih, ter razstavo na Ptuju, Mitologija Žo h a rje Vega kurenta... In naše prepričanje v demonskost maske bo s tem le še potrjeno.
I 6	GLASNIK SED 35/1 995, Št. 2-3