Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II (iruppo Katoliški 1 [i r edništvo 111 uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 I G o r i c a , Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečno L 110 1 Poduredništvo : Za inozemstvo : Mesečno L 190 Tr s t , Vicolo delle Rose štev. 7 Poštno ček. račun: štev. 24 12410 m m L Leto VII. - Štev. 29 Gorica - 21. Julija 1955 - Trst Izhaja vsak četrtek Lurd je živa priča naše vere Cerkveno leto je vse posejano z Marijinimi prazniki, večjimi in manjšimi. Zato ni čudno, če so tudi krščanske dežele posejane z Marijinimi svetišči in romarskimi kraji, starejšimi in novejšimi, bolj in manj znanimi. In še vedno novi na-sta ja jo. Saj prav zadnje čase veliko govorijo in pišejo o množicah, ki se zgrinjajo v Sirakuzo k M. B. joka. Med vsemi Marijinimi romarskimi kraji pa sta v našem stoletju posebno zaslovela dva, Lurd in Fatima. Ta dva imata prvenstvo po številu romarjev, ki jih vsako leto obiskujejo, (v Lurd je lani prišlo nad dva milijona romarjev), kakor tudi po številu čudežnih uslišan j. Saj se kronika čudežev ni zaključila in se tudi ne bo. Odprte stoje strani in Marija piše vanje vedno nove milosti. »Časnik lurške votline« beleži teden za tednom nova uslišanja, poroča o novih čudežih. Prav ta mesec dne 7. julija poroča o dven novih čudežnih ozdravljenjih, ki jih je priznala tudi Mednarodna zdravniška komisija v Parizu. Lurški muzej narašča z vedno novimi fotografijami čudežno ozdravljenih na priprošnjo lurške Gospe. A kaj so vsi ti čudeži v primeri z brezštevilnimi drugimi uslišanji in milostmi, ki vedo zanje le Bog in posamezniki. Saj lahko rečemo, da nihče ne odide iz Lurda, da bi ga Bog tako nli drugače ne uslišal. Množice motilcev se v Lurdu vrste dan na dan. Drugod po krščanskem svetu je evharistični dan enkrat v letu na sv. Rešnje Telo. V Lurdu je evharistični praznik vsak dan, saj imajo tam vsak dan popoldne ob 4h evharistično procesijo, ki bi po številu udeležencev in' še bolj po njih pobožnosti delala čast kateremu koli katoliškemu mestu. Ali te procesije imajo še nekaj, zaradi cesar presegajo vsako drugo evharistično procesijo, in to je prisotnost največjih ljubljencev božjih, ki so bolniki. Tega ni videti nikjer drugje po svetu. Vrste bolnikov, na stotine, na tisoče jih je včasih, leže ali sede na svojih vozičkih ob obeh straneh obširnega trga pred baziliko rožnega venca v senci košatih dreves in polni vere ter vdanosti v željah spremljajo Najsvetejše, ki ga nosi kateri škof v spremstvu vernikov, dokler ne dospe procesija do njih. Tam se ustavi in škof gre z monštranco od vrste do vrste bolnikov ter blagoslavlja. Po zvočniku pa se sliši klic: »Jezus, sin Davidov, usmili se jih!a In vsa množica ponavlja: »Jezus, sin Davidov, usnuli se jih!« Prav tako njega dni v Palestini, samo da je sedaj tu etmari-slični Jezus, ki hodi med bo.ni^i 111 jih ozdravlja. Na stotine, na tisoče jih je včasih. Bo kateri ozdrave . Morda nobeden. Čemu so torej prišli? Kje so lurški čudeži? To je največji lurški čudež prisotnost toliko bolnikov, ki jih je pripeljala sem vera, tista vera, ki je nekoč zbirala bolnike ob Jezusovih nogah ob Genezareškem jezeru. Brez čudežnih ozdravljenj je to največji lurški čudež! Toda še bolj kot Jezusovo mesto je Lurd Marijino mesto. To zaradi votline. Njene posnetke je videti marsikje, časih so to zelo dobro zadeti posnetki. Ali lurška votlina je le ena, ona ob Gavu. Kakor niso fotografije nič v primeri z živo osebo, tako so vsi ti posnetki nič v primeri z masabjelsko votlino. Tam je duša in srce Lurda. Ko sem po večerni procesiji z lučkami stal tam ob votlini skupaj s premnogimi romarji v popolnem molku in tihi molitvi, so »e mi ves čas vrivale besede sv. Pavla: y‘To, kar ni nič, je Bog izbral, da osmeši to, kar je.« Ta kraj, ki je bil eden najbolj nepomembnih na zemlji, je Marija izbrala za svoja prikazovanja in izvolila si je deklico, eno najbolj pozabljenih. »Da osmeši to, kar je...« Vso naduto znanost preteklega in sedanjega stoletja, ki se šopiri in hoče vse razložiti brez božje moči s sugestijo, prividom, sleparijo. — Na Rdečem trgu v Moskvi stoji 25 let Leninov mavzolej, k njemu prihajajo množice polne navdušenja in vere v velikega svojega voditelja. Zakaj ni tam čudežnih ozdravljenj? Lurd ostane živa priča resničnosti in nadnaravnosti naše vere, a le za ljudi volje, kajti kdor ni dobre volje, se tudi v Lurdu ne spreobrne. Tudi tam bo videl le kramarijo, iskanje dobička, častihlepja in morda še kaj drugega. Znano je, da je pred 60 leti šel v Lurd pisatelj Emil Zola, a se vrnil še večji nasprotnilc Lurda nego je bil prej. Tudi kdo drug za njim se v Lurdu ni spreobrnil. Toda to vernega človeka ne moti. Čudeži, pravi sv. Avguštin, so znamenja ljudem dobre volje, da se pod vplivom božje milosti utrdijo v pravi veri ali da se k njej spreobrnejo. Kjer dobre volje ni, ■so tudi čudeži brez moči; takemu čudeži nič ne povedo, kakor ne povedo nič črke človeku, ki ne zna brati. Kdor pa je obiskal Lurd z dobro voljo, bo prisiljen reči: »Resnično ni tukaj drugega kol hiša božja in vrata nebeška.« Lurški romar PLANINE NAS VABIJO ! Kaj smemo pričakovati od ženevske konference Zastopniki štirih velikih so se zbrali v Ženevi, da začnejo razgovore, ki naj bi pripravili svetu mir. V zadnjih 15 letih smo videli že več takih razgovorov. Prva dva sta bila med vojno, leta 1943 v Teheranu in spomladi v Jalti. Tam so bili navzoči samo trije. Razgovori so bili posvečeni vojn*, k*iko zHiiagati. j c sledila potsdamska konferenca po končani vojni. Morala bi pomeniti Kardinal Nlindszenty izpuščen iz zapora Madžarski radio je 16. julija javil vest, da so državne oblasti izpustile iz zapora ogrskega primeša kardinala Mindszentyja in mu dovolile bivanje v zasebni hiši blizu neke cerkve, ki so jo izbrali ogrski škofje. Oblasti so to naredile zaradi slabega zdravja in starosti kardinala Minds-zentvja. Tako radio Budapest. To, kar je prej napravil Tito s kardinalom Stepincem, so napravile sedaj ogrske oblasti: izpustile so Mindszentvja iz zaporov in ga kon-finirale v neki hiši, ne ve se se točno kje, ker so se bale, da bi kardinal umrl v ječi in postal tako pravi mučenec. Zato so mu rajši izbrale konfinacijo. O kardinalu Mindszentyju je znano, da je bil med zadnjo vojno odločen nasprotnik nacizma in prav tako po vojni nasprotnik komunizma. Zaradi tega so ga komunisti na Štefanovo leta 1948 aretirali in nato meseca februarja 1949 obsodili na dosmrtno ječo pod obtožbo izdaje, vohunstva in prekupčevanja s tujo valuto. Pozneje se nikoli ni vedelo točno, kje je zaprt, le toliko je bilo znano, da njegovo zdravje zelo peša. Sedaj so ga izpustili iz ječe, da ne bodo imeli mučenca. Kardinalu je 62 let. Nova vlada dobila zaupnico Ves pretekli teden se je v rimskem parlamentu vršila debata o novi vladi in njenem programu. Vsega skupaj je govorilo 29 poslan-cev, ki so vsak po svoje ocenili vlado in njen program. Pri tem »o zavzeli že tradicionalna stalisca^. so-cialkomunisti in skrajni desničarji, monarhisti in misini, so se izrekli proti vladi, ostali pa za vlado. Značilno pa je bilo pri tej debati, da je zastopnik tirolske Volkspartei iz- javil, da se bo s svojim kolegom glasovanja vzdržal v znak protesta, ker se rimska vlada ne drži pogodbe De Gasperi-Gruber glede južnotirol-ske manjšine. V ponedeljek je Segni odgovoril svojim kritikom ter pri glasovanju dobil 293 glasov večine proti 265 nasprotnim in 15 vzdržanim. Takoj drugi dan se je začela enaka razprava v senatu, kjer bi morala trajati prav tako ves teden. Konec Peronove diktature General Peron, predsednik argentinske republike, je preteklo soboto nepričakovano odstopil kot voditelj peronistične stranke. V izjavi, ki jo je dal, pravi: »V okviru povračanja k določilom ustave sem sklenil, da pustim vodstvo peronistične stranke in ostanem samo predsednik republike do konca svoje predsedniške dobe, nakar ne bom več kandidiral«; obnavljam tudi svobodo tiska za opozicijo.« Ta Peronova izjava je po dogodkih zadnjih mesecev res značilna. Pove nam, da je žalostno propadla še ena diktatura, v kateri se je en mož in eno gibanje hotelo postaviti nad vse ostale državljane ter jim končno vzeti še slednjo svobodo, verskega izživljanja. Struna je bila že prenapeta in peronizem je propadel. Tudi o njem porečemo kot o fašizmu in nacizmu: Bil je! To je usoda vseh diktatur. Kdaj bodo spoznali to še razni drugi diktatorji, veliki in mali, ki se drže zlasti s pomočjo komunističnih partij? Doba diktatur je minila, narodi zahtevajo svobodo in dosegli jo bodo prej ali slej, Čim prej, tem manj bo krvi. zaključek vojne in začetek miru. Toda postavila je samo konec krvavi vojni, istočasno pa je pomenila začetek hladne vojne, ki se je nato v bolj ali manj napetih fazah vodila do danes. Vzhod in Zahod sta si stala nasproti v sovražnem razpoloženju ter bila večkrat na tem, da se zopet spoprimeta na krvavih poljanah. Kdo ne pomni napetih mesecev berlinskega bloka ali onih nič manj napetih med korejsko vojno? Večkrat je imel človek vtis, da je krvav spopad neizogiben, in vendar so do sedaj znali vedno pravočasno pod-vzeti ukrepe, da so preprečili najhujše. V vseh teh letih se zdi, da je v ozadju hladne vojne bila vedno senca JožefaStalina. Ko je ta izginil, se je koj začutilo olajšanje, čeprav sprva še precej šibko. Svetovni politični razvoj je kljub temu šel po novi poti naprej proti mirnejšemu sožitju. Napravili so konec korejski vojni, likvidirali so vsaj začasno spor v Indokini, sklenili so mirovno pogodbo z Avstrijo in odstranili še druga taka manjša ognjišča sporov. Človek je imel vtis, da zmaguje hrepenenje človeštva po miru zlasti zaradi velikega strahu pred atomsko vojno. Vodilni politiki obeh blokov so bili pod silo javnega mnenja in lastnega strahu prisiljeni, da iščejo kompromisne poti do mirnega sožitja. Tako smo prišli do sedanje ženevske konference, ki bi še pred tremi leti bila nemogoča. • Misel o taki mednarodni konferenci na najvišji ravni je bila velika ideja Winstona Churchilla. On sam se te konference ne udeležuje, njegov duh pa je tam -navzoč zlasti po prvem britanskem ministru Edenu. Saj je znano, da je imel ta pred odhodom daljši razgovor s Churchillom, ki mu je gotova pojasnil svoje ideje o svetovnem miru. Ženevske konference se udeležujejo prvi ministri Francije Faure, Velike Britanije Eden, Sovjetske zveze Bulganin ter predsednik Združenih držav Eisenhower, ki je obenem prvi minister svoje vlade. Seveda prvi ministri niso prišli sami, vsak ima s sabo še več spremljevalcev, zlasti še svojega zunanjega ministra. Vendar pa te delegacije niso posebno številne, v glavnem tvori vsako zastopstvo štiri ali pet oseb. Tako n. pr. so v ruskem zastopstvu poleg Bulganina še zunanji minister Molotov, tajnik kom. stranke Hru-ščev, vojni minister maršal Zukov in Mikojan. V nedeljo zjutraj s prihodom Bulganina so bili obrani v Ženevi vsi delegati, tako da so se v ponedeljek dopoldne že začeli prvi razgovori. Konferenca se vrši v Palači narodov, ki je videla že marsikako slično konferenco, tako važne pa gotovo ne. Prvemu sestanku je predsedoval Eisenhower, zato ker je poleg prvega ministra še načelnik svoje države. Zato je Eisenhower imel tudi prvi govor, nakar je za njim govoril še Francoz Faure, popoldne pa Bulganin in Eden. Eisenhower je kot prvi govornik dal ton konferenci. Poudaril je, da od te konference ne smemo pričakovati, da v nekaj urah ali dnevih najde rešitev vsem vprašanjem, ki mučijo svet. »Vendar lahko ustvarimo ozračje,« je dejal predsednik ZDA, »ki bo omogočilo rešitev teh vprašanj v prihodnje. Saj ne gre za nerešljiva vprašanja. Če se bodo spremenile sedanje razmere, sem uverjen, da bodo naši zunanji ministri lahko začeli tam, kjer bomo mi končali, in bodo našli ali sami ali s pomočjo drugih rešitev tem vprašanjem.« Ta uvodna Eisenhovverjeva izjava najbolj jasno pove, kakšen značaj bo imela pričujoča ženevska konferenca. Ne bodo iskali kakšnih dokončnih rešitev sedanjim zamotanim vprašanjem, ki razdvajajo svet, temveč bodo pozneje diplomati na novih konferencah poiskali primernih rešitev v moči dogovorov, ki jih bodo na tej konferenci sklenili. Nato je Eisenhower pojasnil, o čem naj se po njegovem mnenju razgovarjajo na pričujoči konferenci: najprej o Nemčiji in njenem zedinjenju ter o garancijah sovjetski Rusiji; dalje naj se odpravi železna zavesa, ki danes loči svet: komunistične partije po svetu naj se odpovedo svojemu revolucionarnemu programu; doseže naj se razorožitev in vsote na ta način prihranjene naj gredo v prid manj razvitim narodom; končno je Eisenhower zahteval tudi svobodo za satelitske narode. Francoski premier Faure je podrobneje razvil Eisenhowerjevo točko o razorožitvi in o denarju, ki naj se uporabi v boljše namene. Eden in Bulganin sta tudi povedala vsak svoje o tem, kaj naj doseže ženevska konferenca. Bulganin je sicer nekoliko ostro zavrnil nekatere Ei-senhowerjeve predloge, kljub temu je prvi dan razgovorov v Ženevi vlil upanja, da bo konferenca z uspehom potekala. Ob koncu velja omeniti, da so se trije zunanji ministri Eden, Dulles ter Pinay, predhodno sestali v Parizu z zastopniki alt antskega pakta, da so slišali tudi njih mnenje o ženevski konferenci. Tako smemo trditi, da ti trije v Ženevi ne zastopajo samo s^vojih držav, temveč tudi vso atlantsko obrambno zvezo. Vietnamski problem V dneh, ko je vsa svetovna pozornost obrnjena v Ženevo, se v Vietnamu v Aziji gode važne stvari. Predsednik Severnega Vietnama Ho-Či-Minh je odšel v Moskvo na obisk ter so ga tam sprejeli z največjimi častmi. Verjetno je šel tja z nalogo, da poprosi za pomoč za prihodnje volitve, ki bodo julija 1956 in ki bodo morale odločiti o dokončni usodi Vietnama, ali bo ves komunističen ali ves demokratičen. Komunisti se volitev vesele, ker so prepričani, da bodo zanje dobrb izpadle. Na jugu so pa zaskrbljeni zlasti zaradi notranjih nemirov, ki so jih povzročile verskopolitične sekte v zadnjih mesecih. Poleg tega so v Laosu začeli z boji, ki so jih baje povzročili komunisti. Vsekakor u-tegne postati vietnamski problem ena najbolj spornih točk na ženevski konferenci. Tk T A rr\ f—* |TX r~1 \ J \ 7 S~> f r\ J T' ¥ T J Primer Eivasia Ganora je drugi, ki ga je NAS TEDEN V LERKVl 24. julija, 8. pobinkoštna nedelja; sv. Kristina 25. julija, ponedeljek: sv. Jakob 26. julija, torek: sv. Ana 27. julija sreda: sv. Rudolf in tov. 28. julija, četrtek: sv. Nazarij, sv. Viktor 29. julija, petek: sv. Marta 30. julija, sobota: sv. Judita SV. JAKOB (f 42. po Kr.), sin Zebe-dejev, doma iz Betsajde ob Genezareškem jezeru, je bil po poklicu ribič, potem pa eden prvih Jezusovih apostolov. S svojim bratom Janezom Ev. in sv. Petrom je bil priča Jezusovega spremenjenja na gori Tabor. Z njima je bil tudi v vrtu Getsemuni za lučaj kamna oddaljen od Jezusa, ko je potil krvavi pot. Oba brata sta bila ognjevite narave; Jezus ju je imenoval: sinova groma. Njuna mati, pobožna žena, je vztrajala v Jezusovem spremstvu prav do križa na Kalvariji. Nekoč je svoja sinova pripeljala k Jezusu in ga prosila, naj sedita v njegovem kraljestvu eden na Jezusovi desnici, drugi na levici, to je: naj bosta prva. Jezus jima je odgovoril: »/Ve vesta, kaj prosita, ali moreta piti kelih (trpljenja), ki ga bom jaz pil?«. Rekla sta: »Moreva.« Rekel jima je: Moj kelih bosta pila.« Jakob je prestal mučenje prvi med apostoli, ko ga je kralj Herod Agripa, vnuk kralja Heroda Groznega, Jezusovega preganjalca, da bi se prikupil Judom, dal obglaviti leta 42. po Kr. Njegove kosti so prepeljali v Komposte-lo, v severno Španijo. Nad grobom apostolovim je sezidana krasna katedrala. V Kompostelo (beseda je krščena iz: Jakob-apostol) so v prejšnjih stoletjih, posebno i> srednjem veku, zelo romali tudi naši predniki. Kompostela je bila namreč kot božja pot v isti vrsti kot božja pot v Rim ali feruzalem. IZ SVETEGA EVANGELIJA isti čas je povedal Jezus ( f J svojim učencem, to prili-ko; »Bil je bogatin, ki je imel oskrbnika, in tega so mu zatožili, da mu imetje zapravlja. Poklical ga je ter mu rekel; 'Kaj to slišim o tebi? Daj odgovor o svojem oskrbovanju, zakaj doslej ne boš mogel biti več oskrbnikO-skrbnik pa je rekel sam pri sebi: 'Kaj naj storim, ker mi moj gospod jemlje oskrbništvo? Kopati ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me sprejmejo v svoje hiše, ko bom od osfcrbništva odstavljen.’ In poklical je dolžnike svojega gospoda, vsakega posebej, in dejal prvemu; ’Koliko si dolžan mojemu gospodu?’ — ’Sto mer o-Ija,' je rekel '7. On pa mu je dejal: 'Vzemi svoje pismo, brž sedi in zapiši: osemdeset.' — Nato je rekel drugemu: 'Koliko si pa ti dolžan?’ Ta je rekel: ’Sto mer žita.' Pravi mu: 'Vzemi svoje pismo in zapiši: osemdeset.' — In gospod je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je razumno ravnal. Zakaj otroci tega sveta so nasproti svojemu rodu razumnejši kakor otroci luči. In jaz vam pravim: Pridobite si prijate- ljev s krivičnim mamonom, da vas, ko obnemorete, sprejmejo v večna bivališča.«. * Za razumevanje prilike Kristusove o nezvestem oskrbniku bo koristilo, da se spomnimo, kakšen naj bo vesten oskrbnik. Čemu so pravzaprav bogatini? »Zato, da služijo kot oskrbniki in upravitelji v prid ubožcem.« Tako je na gornje vprašanje odgovoril škof Bossuet, ko je kot dvorni pridigar Ludvika XIV imel govor o odličnem mestu ubožcev v Kristuso- vi Cerkvi. Druga oseba iz velikega sveta predrevolucijske dobe, toda temu svetu docela nasprotna in pre-žeta evangeljskega duha, piše tako: »Neverjetno, koliko truda stane, da dopoveš bogatinom to resnico, da niso reveži tu za bogatine, temveč nasprotno bogatini zaradi revežev. Po božji naredbi živijo ljudje na zemlji v zelo različnih položajih. Revež si mora v potu svojega obraza služiti za vsakdanji kruh; bogatin mora upravljati svoje imetje kot o-skrbnik, da potrebnemu lahko pomaga, da plača njegovo delo in ima skrb zanj v bolezni in starosti. Oba imata isti namen: Boga slaviti s svojim delom.« »Bogastvo in uboštvo sta tako razdeljeni in med seboj povezani, da bi reveži nikoli ne prišli v težak položaj, da jim zmanjka potrebnega, če bi ne bilo tudi slabih bogatinov.« Spričo težave, da se bogat človek povzpne do tolike krščanske nesebičnosti, piše ista oseba dalje: »Četudi je torej položaj reveža bolj varen, se vendarle nihče ne more pritoževati nad Gospodom, če se je rodil sredi bogastva.« Kot da bi hotela reči: »Priznavam, da je tvoj položaj zelo kočljiv. Pazi, kako se iz njega rešiš v večnosti.« V oni dobi je bilo javno socialno skrbstvo čisto nepoznano in je bila oskrtia revežev prepuščena krščanskemu čustvovanju posameznikov ali cerkvenih ustanov. Po lastnem razmišljanju in posvetovanju z drugimi prihaja ta oseba do mnenja, da je treba desetino letnih dohodkov porabiti v prid revežem. Toda pravo, zanesljivo pravilo se dotični osebi zdi: »živeti brez skoposti, pa tudi brez zapravljanja in razkošja, kar je dolžnost, plačati; premoženje upravljati razumno; otrokom preskrbeti dobro vzgojo in imeti vso skrb za služabništvo, vse drugo pa razdati ubogim.« Taka je torej pristna podoba dobrega evangeljskega oskrbnika: dobrodelnost mu je prava krščanska dolžnost. Tudi v naši dobi tako razvite socialne postavodaje ne zapre svojega usmiljenja s potrebnim. Zaveda se, da ga iz prosečih oči reveža gleda Kristus. Iz življenja Cerkve VZHODNA MASA V LJUBLJANI Obletnico papeškega kronanja so tudi v Ljubljani svečano proslavili. Slovesno pon-titikalno mašo po vzhodnem obredu je imel v ljubljanski stolnici dne 13. marca uniatski škof dr. Bo«atko. Pri liturgiji je prepeval zbor njegovih hrvatskih bogoslovce/v. Prevzvišeni vladika, po rodu Ukrajinec, je med službo božjo imel lep nagovor v hrvaščini. EVHARISTIČNI KONGRES V BRAZILIJI Prestolnica Brazilije Rio de Janeiro 9e je dostojno pripravila na 26. svetovni evharistični kongres, ki se vrši v tem mestu od 17. do 25. julija. Na stotine in stotine delavcev je delalo noč in dan na prostoru, ki je bil določen za največje verske manifestacije. Ta velikanska arena se razteza v obsegu 2S0.000 kvadratnih metrov v bližini notranjega mestnega letališča, kjer računajo, da bo pristalo dnevno 400 zrakoplovov, z verniki iz vsega sveta, ki se bodo udeležili evharističnega kongresa. Arena je tako uravnana, da vsi pričujoči lahko vidijo na oltar, nad katerim se dviga na 39 metrov visokem drogu ogromen prapor 584 kvadratnih metrov, ki ima dvojni pomen, da zavaruje areno pred vetrom z morja in obenem je to spomin na velikega Portugalca Pedra Alvaser (.ubrala, 30. maja 1950 v Lurd v popolnoma obupnem stanju. Že od leta 1919 je imel strašno bolezen, tuberkulozo bezgavk z znatno povečavo jeter. Vsa uporabljena zdravniška sredstva so bila nezadostna. Ko j,e prvič stopil v kopel, je mrzlica hipoma izginila in jetra so postala normalna. Sedaj se brez težav bavi z najtežjimi deli. Petnajst zdravnikov je potrdilo nadnaravni značaj njegovega ozdravljenja. PLAVALNA PRVAKINJA V SAMOSTAN Na olimpijadi leta 1948 je sodelovala tudi priznana ameriška plavalka Clara Lamore in odnesla tudi odlične uspehe in nagradne kolajne. Pred kratkim pa se je naveličala ljudske slave in stopila v samostan v Lake Ronkokoma pri New Yorku, kjer hoče svoje življenje posvetiti službi Bogu in v dobrobit trpečih. PARIZ UČI Glavni prefekt redarstva v Parizu je izdal nalog, da se po vseh pariških kolodvorih postavijo oglasne deske s točno navedbo, kje se nahajajo najbližje cerkve in kdaj je v teh cerkvah služba božja. Na ta način lahko potniki, ki čakajo na z\e-zo vlakov, ta čas uporabijo in tako izvršijo svojo versko dolžnost. Zanimivo je, da je pobudo za to hvalevredno zamisel dal ravno Pariz, ki je na glasu kot najbolj razvpito evropsko mesto. TRETJI MEDNARODNI MARIOLOSKI KONGRES V LURDU Ob priliki prve stoletnice Marijinega prikazanja v Masabielski votlini v Lurdu, se bo v tem mestu vršil tretji mednarodni mariološki kongres. To se bo zgodilo leta 1958. 2e sedaj so v teku priprave za ta kongres, ki menijo, da bo izmed vseh najpomembnejši. MARIJIN GRAD V LITVI V Litvi stoji staro mesto Marijin grad, ki nosi svoje ime po prastari Marijini cerkvi še izza časa pokristjanjenja Litve. Komunistom to sveto ime ni bilo po godu in pred kratkim so ga ukinili in preimenovali Marijin grad v Mickevieius Kapsukas. To je ime litvanskega komunističnega vodje, najbolj osovražene in nepriljubljene osebe v Litvi. On je kriv, da so na tisoče in tisoče Litvancev odpeljali v sibirsko sužnost. Toda Cerkev v Litvi kljub vsemu preganjanju vztraja in vlada ima nemalo posla »s podzemsko Cerkvijo«, katere delovanje je zelo aktivno. EVROPSKI ŠKOFJE O KINU Mnogi evropski škofje so ponovno opozorili svoje vernike, da je skrajno nevarno in kvarno, ako se mladini doivoli, da po-seča od kraja vse filme, ne da bi se prej prepričali o neoporečni moralni vrednosti filma. To so izjavili škofje zbrani na konferencah v Franciji, kakor tudi škofje Italije in Nemčije. PO SVETU NAOKROG^ SREDOZEMSKE IGRE. Te dni se vršijo v Barceloni II. sredozemske igre. Deset držav tekmuje v 21 vrstah športa. Izza železne zavese ne tekmuje nihče. Jugoslavijo so tudi povabili, a povabilu se ni odzvala. HRUPEN PROTEST BEGUNCEV V RIMU. V rimskem taborišču Svetega križa v Jeruzalemu je prišlo dne 9. julija do hrupne demonstracije in neredov med begunci in policijo. Povod tej demonstraciji je dala odredba notranjega ministrstva, s katero bo odvzeta podpora tistim begun- J(mm\ (la«mb DUŠAN JAKOMIN: II. mednarodni kongres cerkv. glasbe na Dunaju ki je odkril Brazilijo in prvi leta 1500 prinesel v to deželo krščansko vero. Na desni strani oltarja se dviga ogromen križ »Brazilija«, ki so ga postavili na kraju, kjer se je po odkritju Brazilije darovala prva sv. maša. Kardinal Alojzij Masella, papežev delegat, predseduje v Rio de Janeiro. Skupaj z njim sta potovala tudi izgnana argentinska cerkvena dostojanstvenika msgr. Ma-nuel Tato in njegov vikar, ki se tildi udeležujeta evharističnega kongresa. Nato se bosta spet vrnila v Argentino, kot upata. DVOJE URADNO PRIZNANIH OZDRAVLJENJ V LURDU Dne 13. februarja 1955 je mednarodni zdravstveni odbor na prošnjo msgr. Theas-a potrdil dva slučaja ozdravljenja v Lurdu. Prvi je slučaj gdč. T. Fulda. Imela je Ad-disonovo bolezen. Dvajset izjav zdravnikov in profesorjev, izdanih med 10. julijem in 8. avgustom 1950, je potrdilo izredno nevarnost njene bolezni. Prof. Siedek z Dunaja ji je prišteval še nekaj let življenja. Gdč. Fulda je prišla v Lurd popolnoma izčrpana. Imela je težke prebavne motnje, močno anemijo, nizek krvni pritisk in značilno rumenkasto kožo. Po prvi kopeli so izginili vsi simptomi bolezni. Vrnila se je v Avstrijo popolnoma ozdravljena. Od leta 1950 izvršuje težko delo v predilnici. Dunaj, znamenito središče glasbe, je zbral preteklo leto od 4. do 10. oktobra predstavnike raznih narodov na II. kongresu cerkvene glasbe. Prvi kongres se je vršil v sv. letu 1950 v Rimu, kjer so obravnavali predvsem koralno liturgično petje, medtem ko so na Dunaju govorili bolj o novi po-lifonični umetnosti, o moderni cerkveni g*lasibi. Poleg predavanj so se vrstile pete ma>e in razni koncerti cerkvene glasbe, od gregorijanske, prepolifonične, polifonične do moderne cerkvene glasbe. Morda so najlepši vtis napravili cerkve-ni otroški zbo Trstu. Na te in nekatere druge vplival je g. Čadež neposredno z opomini. k marljivosti, a posredno pa z nagovarjanjem voditeljev k vstrajnej podpori nadepolnih jim sinov. Ako je videl neobhodno potrebo, ni se strašil blagi pokojnik tudi gmotne škode.« »O prvem njegovem nasledniku č. g. Martinu Vodir-ju pripovedujejo občani, da je bil vzoren duhovnik in učitelj. Zlasti bivši njegovi učenci slave ga kot učitelja, ki je poučeval ves čas svojega boravka v Borštu vstrajnim trudom in sijajnim uspehom (1859-61). Gosp. Volčič ni poučeval (1862), g. Hočevar tudi le malo (1862-65); Okoren pa je bil večinam bolehen, toraj tudi ni mogel delovati v šoli.« 1866-67. »Po g. Jakob Lebenovem skoro enoletnem učiteljevanji ni bilo šolskega pouka blizo celo leto. Se le dne 1. nov. 1869 bil je nastopil prvi svetni učitelj g. Franc Sijanec, kojega je bila sprejela občina kot učitelja in organista z letno plačo 200 gl. in prostim stanovanjem.« »Njemu je nasledoval e šolskem delovanji izkušeni šolnik č. g. Alojzij Pavli, ki je bil došel istočasno kot duhovni oskrbnik v Boršt. Oskrboval je sedaj šolski pouk ves čas do š. I. 1883-84 ter se odpovedal šolstvu le radi trajno neugodnega zdravstvenega stanja.« »O njegovem delovanji na šolskem polji bilo bi marsikaj opomniti, a dozdeva se podpisanemu (Priložnik) nepotrebno, kajti »faeta loquuntur« — in ta so vsestransko v živem spominu. Priznanja in pohvalnih dekretov, kakršne je dobiva g. Pavli, tudi ne dele šolske oblastnije brez vsakoršnih zaslug. Podpisani pa opomni samo toliko, da je našel kot naslednik ob svojem nastopu šolo v lepem redu. Šolska mladina je bila tudi poslušna in moralno vzgojena.« Da je bil Pavli res odličen mož, nam isti kronist navaja v kroniki šolskega leta 1886-87 kot važen dogodek »slovesnost ob priliki odlikovanja č. g. Alojzija Pavli z zlatim križem za zasluge.« Učitelj Trobec pa beleži: 27. oktobra 1895 »je v Gospodu zaspal. Sprevod njegovih zemskih ostankov bil je kaj posebnega. Iz vseh krajev hitelo je ljudstvo, da bi svojemu zvestemu dobrotniku izkazalo posljedno čast. Mnogo druzig duhovnih pastirjev se je vdeležilo njegovega pogreba. Da še celo umirovljeni mil. gospo,! Dr. Glavina tržaško-koperski škof vdeležil se je tega sprevoda. V spomin pokojnemu gospodu Pavli-ju stoji krasen križ na tukajšnjem pokopališču.« (Konec prihodnjič) Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto VII - 1955 • Stev. 29 S T R Ž A Šolski uspehi Na realni gimnaziji so uspešno napravili maturo: Colbasso Milan, Cossutta Angel, Mersnicli Egidij, Milcovieli Edvard, Pertot Dušan in Santin Savina. Popravne izpite ima 19 maturantov, padlo jih je 5. Na klasičnem oddelku pa so napravili maturo: Bradassi Jože, Sancin Peter, Sloc-eari Jurij, Maver Ana, Smotlak Natalija, Štolfa Breda in Urdini Mirela. Popravne izpite ima 12 kandidatov; padli so 3. Peče pri Boljuncu Na god svete Ane v torek 26. julija bo v romarski Marijini cerkvi na Pečali služba božja. Ta dan bo dobila ta prenovljena hiša božja nov kip sv. Ane, ki bo blagoslovljen pred mašo. Začetek ob devetih. Sv. mašo z govorom bo imel č. g. Jože Žorž, župnik iz Mavhinj. Vabimo krščanske matere iz Brega, da bi se po stari navadi udeležile tega romarskega shoda in tako skupno obhajale prazmik sv. matere Ane. Nabrežina Našo kraško prestolico je nekoliko razgibala dekliška počitniška kolonija, ki jo je organizirala Vincencijeva konferenca iz Trsta. V kamnolomih poje dan za dnem ista pesem. Nam, Nabrežincem, je že tako znana in domača, da je že skoraj več ne slišimo, ko hitimo za svojimi opravki. In zdaj se je oglasila nova pesem mladih deklic izza šole ali jo zaslišimo na poti, ko se vračajo z izleta. Lepo, slovensko pojo in smo jih veseli. Ne gremo sicer v bližino, ker je po zdravniških predpisih prepovedan vsak stik s kolonijo, a imamo vendar vtis, da smo skupaj z mladino. Skupaj s slovensko mladino. Želimo vsem prijetno bivanje med nami, da bi se res vsi navžili čistega zraka in toplega sonca, da bi balo prihodnje šolsko leto polno zdravja. Naj bi odnesli s seboj mnogo sonc« in kraškega zdravja. Boršt Sredi dela smo. Travnik nas kliče in * njiva. Pred nami pa je — še važnejši praznik — stoletnica naše šole. Pripravljamo se, da bi čim dostojneje proslavili ta veliki jubilej. Kaj vse nam je dala slovenska šola v enem stoletju, ni mogoče popisati e kratkimi besedami. Vsa vas se pripravlja, da bi tako čim dostojneje proslavila ta zgodovinskn dogodek. Največ dela pa ima seveda g. nadučitelj. Proslava bo najbrže zadnjo nedeljo tega meseca. Ta dan vabimo v Boršt tudi vse bližnje in daljne sosede! , Poletje v Trstu Zadnji teden je pritisnila na Tržaškem huda vročina. Nevihte, ki so se prej kar vsak dan ponavljale, so prenehale in zdi se, da se je vreme ustalilo. Vsi, ki so že tako težko čakali morskih kopeli, so prišli zdaj na svoj račun. Obala je kar oživela in kmalu ne boš mogel najti prostorčka, da bi sedel. Posebno v opoldanskih urah je izredno veliko kopalcev, posebej pa še ob nedeljah. Vendar opariš, da je otrok malo. Delno so res v počitniških kolonijah, po drugi strani se pa le starši boje, da ‘bi utegnila biti otroška paraliza v kaki zvezi z okuženjem v vodi. — Kljub nasprotnemu zdravniškemu zatrdilu, imajo ljudje le pomisleke. Čas« ....... rrr.-.---=SSSSU=S F. BARCATA: y Škipetarjev POVEST - 28 Obema redovnikoma se je lačno ljudstvo omililo. Pisala sta na vse strani, proseč pomoči. Našlo se je dosti radodarnih rok, ki so poslale pomoč. Z nabranim denarjem ata nakupila v Skadru in Lešu koruze, katero sta delila med stradajoče. Nesrečni dneivi so le naprej težili prebivalce Kryezeza; od nikoder ni bilo videti žarka upanja na zboljšanje položaja. Začela je zmanjkovati potrpežljivost jn se iiriti jeza in brezupnost. Toda s kom naj se sprimejo? — Z Bogom? Temiu vernemu ljudstvu ni uiti od daleč prišlo na um, da hi se pritoževali proti Bogu. Ali s .škofom? Ne, ker on je imel prav! Morda z vaškimi starešinami? Tudi s temi ne, ker nni so samo vršili svojo dolžnost. Z Markom, Ta je bil kriv. On je kršil postavo, žalil verskega poglavarja — vendar v dnu srca je vsak čutil spoštovanje do tega fanta, Š K E G A Precej je opaziti v mestu tujcev. Največ je menda Avstrijcev in Nemcev. Pogosto prihajajo z aivtobusi in ostanejo le nekaj časa v našem mestu. Nekaj pa je tudi skupin, ki se mude dalj časa na počitnicah. Živahen je tržaški Ostello — bivališče, namenjeno mladini, kjer dobi prenočišče in zajtrk za malenkostno ceno. šole so svoje glavno delo opravile, ko so razglasile uspehe pri maturah. Tisti, ki imajo izpite, bodo izrabili teh nekaj vročih dni za počitnice, potem pa bodo takoj začeli s pripravo za poslednji izpit. Po vseh farah pa mnogo mislimo na romanje na Koroško. Zdaj samo potovalni uradi urejajo vse, kar je treba, naši organizatorji pa kar naprej telefonirajo in tekajo, da bo res vsakdo, ki se je priglasil, lahko šel. Vemo, da bo to prelep izlet, hočemo pa tudi, da bo to zares veličastno slovensko romanje. Nestrpno že čakamo trenutka, ko bomo sedli v avtobuse in se odpeljali proti Gorici, kjer se nam bodo pridružili prijatelji. Nato pa bo naš cilj: Gospa Sveta. Novi izseljenci v Avstralijo V soboto se je odpeljalo spet 950 Tržačanov v Avstralijo. Ladja »Flaminia« je odpeljala novo skupino tržaških meščanov in deželanov, ki odhajajo v novo domovino. Brezposelnost je tu tako velika, da ljudje obupujejo nad bodočnostjo mesta. Mesto brez zaledja, brez kake velike industrije se zdi kot bi bilo zapisano smrti. Zato ljudje beže od tod, da bi si ustvarili nekje lepše življenje. Pred odhodom ladje joče nešteto mater na obrežju. Pogosto slišis slovensko govorico in na ladji se oglasi slovenska pesem. Da, tudi mnogo Slovencev odhaja in to nas posebno navdaja z bolečino. Kdo bo čuval ta dom ob obali, ki so ga postavili v potu svojega obraza naši dedje? ZGORI Dvolastniški bloki odprti tudi ob nedeljah Z nedeljo 17. julija je stopila v veljavo nova odredba glede obmejnega dvolastniš-kega prometa. S to novo odredbo bodo dvolastniški bloki odslej odprti tudi ob nedeljah. Sporazum velja za videmsko in goriško pokrajino. Nadalje skušajo italijanske in jugoslovanske oblasti doseči sporazum za odprtje novih blokov, da tako razbremenijo glavni blok pri Rdeči hiši. Prišli bi v poštev predvsem novi bloki za dvolastnike in sicer v ulici Rafut in Cravos (v bližini Vr-tojbiee) ter blok na Svetogorski cesti. Seja občinskega sveta Zadnja seja občinskega sveta je potekala v vzdušju poletnih počitnic. Zanimanja za to sejo je bilo prav malo. Po otvoritvi je svetovalec Batti prečital interpelacijo, v kateri zahteva od županstva pojasnila glede zmanjšanja nakazil letošnjim delovnim centrom v primeri z lanskim številom. Zmanjšan je tudi prispevek za občinski sklad in prispevek podpornemu društvu ECA. Župan je ob koncu razprave predložil predlog, naj bi se upoštevale potrebe mesta in naj bi se dodelilo Gorici večje število delovnih centrov. Sledila je razprava o odstopu demokri- in njegovega velikega dela. Vsakdo je imel sočutje in usmiljenje do tega mladeniča, ki je žrtvoval najdražje, kar je imel na svetu, za čast hiše in izpolnitev postave prednikov. Ljudje niso vedeli, s kom naj se spoprimejo zaradi tega zla, niso vedeli, kdo je kriv. Kmalu so pa našli resničnega krivca. Čarovnica, ta najbolj podla ženska, pro-kleta Bora, ta je bila kriva velike nesreče Kryezeza! SMRT CAROVNICE Po oziki dolinici, ki se razteza proti staremu mlinu, je šlo v skupinah dosti ljudi, ki so kričali, tulili in kleli. Napotili so se proti stanovanju čarovnice Bore. »Čarovnica mora umreti! — Ta hudičeva tovarišica mora dati gavo! — Ona nas je spravila v to nesrečo! — Zaradi nje smo ostali brez maše in spovedi! — Ona je kriva, da se umrli pokopujejo kakor psi! — Ona je napravila bolezen in lakoto! — Ona nam je ubila otroke, zato mora umreti! —« Ljudje so prišli do mlina. Na hišnem pragu je stala čarovnica s svojim volkom. Redki razmršeni lasje so ji vihrali v zraku; oči je obračala kakor Šempolaj Pred nedavnim je odšel v Avstralijo Nino Rebula iz naše vasi. Šel si je ustvarjat lepše življenje. Toda, komaj je začel z delom, se je ponesrečil. Ob prometni nesreči je obležal mrtev. Z Rebulovo družino sočustvujemo vsi vaščani. Stavka varilcev traja že polna dva meseca Dne 20. julija sta potekla dva meseca, odkar so varilci ladjedelnice Sv. Marka napovedali stavko. To je najdaljša stavka, kar jih sploh pomnijo v kroniki tržaških stavk. Sindikati delajo na to, da bi proglasili splošno istavko ladjedelnic CRDA in imajo te dni v Trstu številna zborovanja za razne kategorije delavcev. Delavci se tudi sprašujejo, kako gre s posredovanjem dr. Palamara, ki je že pred 10 dnevi razpravljal o sporu s predstavniki strank, in si želijo, da bi oblasti odločno nastopile proti ravnateljstvu CRDA, saj je zaradi te stavke prizadeto vse tržaško gospodarstvo. Ukrepi jugoslovanskih oblasti zaradi otroške paralize Sanitarne oblasti sežanskega okraja so v zvezi z otroško paralizo v Trstu odredile, da morajo jugoslovanski obmejni organi zavrniti vsakega otroka do 15. leta starosti, ki bi hotel sam ali v spremstvu staršev prekoračiti jugoslovansko-italijansko mejo. Ta preventivni ukrep je stopil v veljavo dne 14. julija in bo veljal do preklica. Uradno poročilo generalnega komisariata v Trstu sporbča, da sta se v zadnjih 14 dneh pojavila \ Trstu le dva nova slučaja otroške paralize, ki sta le lažjega značaja. Ugotovljenih primerov otroške paralize je bilo tako vse do tega tedna 22. Vladni generalni komisariat bo odslej obveščal o poteku bolezni vsakih deset dni. Vsa druga poročila se ne smatrajo za uradna in zato niso verodostojna. Š K E G A stjanskega sindikalnega voditelja dr. Ciana in svetovalca Ognibeneja, predstavnika beguncev. Odstopa sta bila sprejeta in mesto sindikalnega vodi te j a dr. Ciana je sprejel dr. Calvani. Povodenj olja V petek popoldne se je pred južno postajo v Gorici prevrnila prikolica velike avtocisterne polne olja. Približno 10 q dragocenega olivnega olja je preplavilo trg in ognjegasci, ki so prihiteli na kraj nesreče, so z največjo težavo dvignili avto-cistemo in rešili del olja. Nesreča ni zahtevala nobenih žrtev, razen seveda mater-jalnih, ki niso ravno neznatne. Zaskrbljenost beguncev zaradi ukinjenih podpor Notranje ministrstvo je izdalo odredbo, potom katere bo prekinjena vsaka pomoč istrskim in dalmatinskim beguncem, ki ze deset let prejemajo begunsko podporo. \ goriški provinci se nahaja 12.000 beguncev iz Istre in Dalmacije, izmed katerih je približno 3000, ki živijo v zelo slabih gmotnih razmerah. Istrsko udruženje je na svoji posebni seji sklenilo, da bo zaprosilo vlado, naj uvedbo novega zakona odloži za nedoločen čas. divja mačka v nevarnosti. Z žvižgajočim glasom je kričala v skupino ljudi zbranih pred mlinom: »Ali se ne sramujete vi, veliki in mali, stari in mladi, ki ste prišli sem, da končate življenje starki brez obrambe in pomoči?« Borine besede so bile udarec tem ljudem, ki so toliko držali na lastno čast. Albanci ne držijo ženske v posebni časti, vendar se je ne sme po obstoječih navadah dotakniti, ker ženska ne nosi orožja kot moški; zato jo velika sramota napasti žensko, četudi samo z besedami. Čarovnica je videla vtis svojih besed na pričujoče, zato je začela s še močnejšim glasom: »Izvolite, o junaki, mečite kamenje vame, nimam strahil, ne bojim se smrti, ker sem dovršila svoje delo! — Da, jaz sem kriva vseh vaših nesreč! Jaz sem pripravila prekletstvo, zaprla cerkev, jaz sem ubila otroke, krave, teleta! Jaz sem kriva povodnji, lakote, bolezni, vsega zla!« Vsi so ostali brez sape, ko so zaslišali to govorjenje; vsak je imel kamen v roki, pa ni imel poguma vreči ga nanjo. Končno je nekdo dvignil roko in vrgel prvi kamen, ki pa ni zadel. Čarovnica je ostala mirna; govorila je Doberdob Zadnje dneve nas je vendarle obiskala običajna letina vročina in suša, sicer bi pozabili, da smo na Krasu. Žitni predelek je bil prav dober, ostalo je pa še vse v božjih rokah, čeprav lepo kaže, kakor krompir, koruza in trte. Na Poljanah je umrla stara žena Ivana Martinič; padla je po stopnicah in si pri tem pretresla možgane ter na posledicah umrla. Več kot deset let je čakala vojaško pokojnino in je je 'bila zares potrebna; sedaj, ko je umrla in je ne rabi več, ji je prišla. Poročila sta se Jelen Rado in Ferfolja Marija, oba iz Doberdoba. Na noivo življenjsko pot naj ju spremljajo najlepša voščila. V Doberdobu smo še precej pri zdravju. Pravijo, da ljudem zelo pomaga to, da se vsak dan do sitega najedo in nadihajo obilnega prahu s ceste, saj je ta prah od sonca razkužen in napolnjen z vsemi mogočimi žarki in dodatki do krajevnega blata in vode. Odgovorne oblasti so seveda zadovoljne, se za take malenkosti ne brigajo, saj po njihovo higijena in zdravstveni predpisi veljajo le za mesta, dežela se lahko valja v krajevnem blatu, še avtomobilisti in motoristi imajo od tega veliko korist. Ko vozijo skozi Doberdob si na vozilo naberejo toliko gnoja, da ga imajo doma dovolj za kar obsežen vrt. Če kdo nima dovolj gnoja naj se kar vozi skozi našo vas, pa ga bo imel dovolj in pristnega. Še na neki drugi gnoj opozorimo tem potom odgovorne oblasti v Doberdobu in v Gorici. Vedno bolj se širijo glasovi o čudnih stvareh, ki se godijo tam doli pri jezeru; o tem govorijo že daleč na okoli in javno je znano, da so domače oblasti o tem obveščene. Kako je sploh s tisto gostilno pri jezeru? Jamlje Kar čuditi se moramo brezbrižnosti uprave državnih cest, ki prav nič ne ukrene, da bi preprečila številne nesreče na usodnem »ovinku , smrti« v Jamljah. Zlasti letos se neprestano ponavljajo nesreče, ki zahtevajo pogosto tudi smrtne žrtve. Tako se je na istem mestu minuli teden zopet ponesrečila skupina Tržačanov, od katerih sta 'baje dva zaradi posledic tudi umrl«. — Izredno srečo pa so imeli fantje iz Ja-melj, ki so prejšnjo soboto zvečer z avtom prav tako zdrsnili pod isti ce9tni zid in kar čudežno vsi ostali nepoškodovani. Le znameniti avto, ki je pred letom premagal višarske vzpetine, je dobil lažje poškodbe. Birma v Števerjanu V nedeljo 17. t. m. smo z izredno slovesnostjo praznovali našega zavetnika sv. Mohorja. Prišel je med nas prevzvišeni gospod nadškof, ki je podelil zakrament sv. birme 70 našim otrokom. Na sporedu je bila tudii vizitacija, toda nenadna oslabelost prevzvišenemu ni dovolila toliko truda. Slovesno pritrkovanje naših zvonov je privabilo množico tujcev, tako da je trg pred cerkvijo kar mrgolel ob sprejemu prevzvišenega. Pod slavolokom ga je sprejel s kratkim, lepim pozdravom fant, dekle v narodni noši pa mu je podarilo šopek belih nageljnov. V spremstvu duhovščine, med prelepo vrsto birmancev je g. nadškof stopil v cerkev in takoj podelil sv. zakrament. Po sv. obredu jo namesto nadškofa nagovoril bir-mancc, botre in vse navzoče g. kancler dalje: »Tvoja žena, o Ndon, ni umrla; razpočila se je, ker rastlina, ki sem ji jo dala, ni bila zdravilo, ampak strup!« Zletel je drugi kamen, ki tudi ni zadel. Temu je rekla: »Tvoj sin, o Gjoka, je umrl, ker sera jaz tako hotela.« Ljudska jeza je začela bolj in bolj naraščati. Dvajset rok se je dvignilo in vrglo kamenje proti Bori. Pa še med tem kričanjem in ropotanjem je čarovnica dalje govorila : »Gjini je ubil Zefa, ker sem jaz začarala puško; Kola je ubil Peter in Prendija je ubil Bardhi z mojo pomočjo. Ravnotako sem bila jaz ona. ki je povzročila smrt Lule, vašega ponosa, najlepše in najboljše mladenke celega Kryezeza, moj tovariš se močno veseli te smrti, ker ve, da ste ubili nedolžno!« Pri teh besedah so ljudje zgubili zadnjo potrpežljivost: kakor toča je začelo od vseh strani padati kamenje na čarovnico. Kamen, ki ga je zagnala posebno močna roka, je zadel vojka. Ranjena zver sc je razjarjena zapodila med množico. ( Nadaljevanje ) dr. Klinec. Nato je g. nadškof s pastirskim blagoslovom vzel slovo od Steverjancev. ❖ Že stara navada v Števerjanu je praznovanje osmine sv. Mohorja s posvetno zabavo. Tudi zato je letos poskrbljeno: V nedeljo bodo gostje našega K.P.D. so vedenjski igTalci s prav prijetno ljudsko igro TRI SESTRE. Nastopili bodo v Borovcih zvečer ob 8.30. Vabimo sosede Podgorce, Pevmčane in Oslavce. Lahko pridete s koriero, ki odhaja iz Gorice ob 20. uri. In domov? »Navzdol vsi svetniki pomagajo !« Diplomiral je Na Case Institut of Technieology v Clevelandu je dne 9. junija položil inženirske izpite iz gradbene stroke Gorenšek Franček, ki je med vojno dalj časa bival v Gorici, kjer se je tudi poročil z Julko Rijavec. Novemu inženirju, ki je tudi priznan pevec, naše iskrene čestitke. DAROVI ZA KATOLIŠKI TISK: Druž- bemica iz Gorice 1000 lir. Bog povrni! »Katoliški glas" v vsako slovensko družino I Radio Trst A Nedelja 24. 7. 1955: 8.30 Domači odmevi. — 9.00 Kmetijska oddaja. — 9.30 Priljubljene melodije. — 10.00 Prenos maše iz tržaške stolnice. — 11.10 Tenorist Pertot in baritonist Kos pojeta klasične duete. — 11.30 Vera in naš čas. — 12.00 Oddaja za najmlajše: Rdeča kapica. — 16.00 Rimski Korsakov: Seherazada, simfonična pesnitev. — 17.00 Slovenski zbori. — 18.00 Sibelius :■ Koncert za violino in orkester v D molu. — 19.00 Čajkovski: Trnjulčica. — 19.15 Obisk pri sli-tkarju Bogdanu Gromu (intervju). — 19.30 Lipovšek: Orglar, kantata. — 20.30 Gioaechino Rossini: Viljem Tell, opera v 4 dej.; samo 1° in 2° d. Ponedeljek 25. 7.: 12.00 predavanje: Ali ima kmet še bodočnost? — 12.55 Zenski pevski duet in harmonika. — 14.00 Lah- .ke melodije, igru pianist Rusun. ____ 18.00 Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1. — 21.00 Okno v svet: Julij, mesec največjih uspehov v letalstvu. — 21.15 Slovenski moški zbori. — 21.45 Iz ital., književnosti in umetnosti: Michelangelov Mojzes. — 22.00 Rossini: Viljem Tell, 3. in 4. dej. operc._ Torek 26. 7.: 12.00 Predavanje: Ceka vzhodne Nemčije. — 18.00 Mozart: Koncert za violino in orkester. — 18.40 Koncert tenorista Pokornyja. — 19.15 Radijska univerza: Montalenti: Tečaj biologije: Nepopolno razmnoževanje. — 21.00 Radijski oder: Alba de Cespedes: Družinske vezi, igra. Sreda 27 7: 12.00 Predavanje: Narodni parki v Italiji. — 13.30 Lahke melodije igrata pianist Harris in kitarist Primani. — 18.00 Gla*unov: Simfonija št. 4 v As duru. —• 18.30 Z začarane police: Lida Debelli: Povest o belem zamorčku. — 19.15 Zdravniški vedež. — 20.30 Poje ženski tercet Metuljček. — 21.00 Mnenja in dejstva: Obljubljena dežela utopistov: »Nova Atlantida« lorda Bacona. — 21.30 Koncert violinista Karla Sancina. — 22.00 Književnost: Vinko Beličlč: »Slovenski priročni leksikon«. — 22.15 Liszt: Madžarska fantazija. Četrtek 28. 7: 12.00 Potovanje po Italiji: Pavija. — 18.00 De Falla: Triogelnik, balet. 19.15 Radijska univerza: Car- nolutti: O poteku procesa — razprava. 19.40. — Poje moški kvintet. — 21.00 Dramatizirana zgodba: Niko Kuret: Kurentova legenda. — 22.30 Uroš Krek: Simfonietta. Petek 29. 7.: 12.00 Predavanje*: Nove naprave in aparati za pomoč slepim. — 18.00 Mozart: Koncert za violino in orkester v A duru. — 18.30 Z začarane police; Ivanka Cegnar: Zmaja je premagal. — 18.40 Koncert basista Jovana Antiča. — 19.15 Poletni športi: Boris Mihalič: Odbojka in druge igre. — 20.30 Slovenski zbori. — 21.00 Tržaški kulturni razgledi. — 21.30 Koncert pianistke Mirce Sancinove. — 22.00 Književnost: Josip Tavčar: O povojni nemški književnosti. — 22-15 Delius: Koncert za violino in orkester. Sobota 30. 7.: 12.00 Predavanje: Tallarieo: Smokve. — 13.30 Pestra operna glasba. — 15.30 Ženska ura. — 16.00 Popoldanski kavarniški koncert. — 16.20 Slovenski zbori. — 18.00 Bruckner: Simfonija št. 5 v B duru. — 19.15 Radijska univerza: Paolo: Odvetniki v starem Rimu. — 21.00 Pojejo fantje s Proseka-Konto-vcla. — 22.30 Gershvvin: Amcrikancc v Parizu.