AKTUALNO, VPRAŠANJE
Sprejemi cicibanov v pionirsko organizacijo ob 29. novembru so se že zelo udomačili. Okrajna zveza Društva prijateljev mladine je o tem pred nedavnim razpravljala in priporočila vsem DPM, naj pomagajo, da bodo sprejemi čimbolj svečani in da bodo za novosprejete pionirje predstavljali pravi pionirski praznik. Priprave v tem smislu že potekajo. Na Gorenjskem bodo sprejemi v dneh od 23. do 29. novembra.
Letos bodo ob Prazniku republike — 15. obletnici ustanovitve nove Jugoslavije
— formirani pionirski odredi v reformirani šoli, razen tega pa bodo pionirji zaključnih letnikov osemletk prvič sprejeti v mladinsko . organizacijo. Društvo prijateljev mladine je ob tej priložnosti dalo pobudo   vsem   predsednikom občinskih
PIONIRJI
komitejev mladine, naj za te člane pionirskih odredov in mladinskih organizacij prirede posebne razgovore in sprejeme. Tak sprejem okrajnega značaja bo 28. novembra pri predsedniku OLO Kranj.
Pionirji zaključhin razredov osemletk, ki bodo letos sprejeti v mladinsko organizacijo, bodo sestavljali steber pionirske organizacije. Iz njihovih vrst bodo črpali kader za vodstva pionirskih odredov. — Mladinska organizacija je imela doslej s pionirji slabe stike, po končani obvezni šoli se jih je precej zgubilo, ker niso našli poti v organizacijo LM.
Vzporedno s tem se postavlja pred društva prijateljev mladine odgovorna naloga, da prenesejo skrb za mlade iz pionirskih organizacij, kot je bilo doslej, tudi na mladinsko organizacijo. at
AKTUALNO VPRAŠANJE
oooooo
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO XI., 5T. 91 — CENA DIN 10.—
KRANJ, 24. NOVEMBRA 1958
S seje Občinskega ljudskega odbora Kranj
Po odločbi Občinskega ljudskega odbora bo v kranjski občini le 35 potrošniških svetov, ki bodo predvsem kontrol"! orgnni — Razpravo o šolstvu
Na četrtkovi skupni seji Občinskega ljudskega odbora Kranj je bilo na dnevnem redu vprašanje Šolstva in delo Sveta za šolstvo. Obširno poročilo govori najprej o temeljnih načelih reformirane šole, nato pa o šolski mreži in materialnih pogojih šol. Perspektivni načrt jo predvideval ustanovitev Popolnih osemletnih šol v Šenčurju, Goricah in na Primskovem. Na teh šolah so bili letos že ustanovljeni samostojni peti razredi. Da centralne šole ne bodo preveč natrpane, bodo samostojne pete razrede morale imeti še šole v 2ab-nici, Voklem, Olševku, Mavčičah *o v Naklem. V prihodnje bo treba posvetiti še več pozornosti zla-»ti .sodobni opremi šol (učila, učni Pripomočki, knjižnice, igrišča, te-lovadišča), kajti načela šolske reforme brez tega ne bodo prišla Povsem do izraza. Podobno veija *a tehnični, likovni in glasbeni pouk, ki je ponekod še vedno precej
zanemarjen. Vse to pa je seveda zvezano s precejšnjimi materialnimi sredstvi in Občinski ljudski odbor bo moral pri sestavi družbenega plana za prihodnje leto s tem računati.
Velik pomen v sodobni šoli imajo tudi šolski odbori. Šolska reforma namreč ne nalaga obveznosti ,samo vodstvom šol, učiteljem in profesorjem, temveč v precejšnji meri tudi vsem družbenim :.n političnim organizacijam. Do nedavnega so se šolski odbori ukvai-jali samo z materialnimi problemi šol, le malo so govorili tudi o uspehih in neuspehih učencev. Letos pa je bilo delo šolskih odborov v prvi vrsti že usmerjeno na vzgojne in učne probleme šolanja otrok. To je njihova naloga.
Občinski zbor In zbor proizvajalcev sta na ločenih sejah sklepala o odpravi odloka o potrošniških svetih in sprejemu odločbe o organizaciji    novih potrošniških
svetov. Stari odlok je namreč določal, da se ustanavljajo sveti praviloma pri vsaki prodajalni, zbori potrošnikov pa izvolijo člane svetov. Tako je bilo po letu 1956 na 38 zborih potrošnikov izvoljenih 106 potrošniških svetov s 593 člani. Sveti so ugotavljali razne slabosti v prodajalnah, niso jih pa odpravili. Zato je bilo že kmalu slišati predloge, naj se potrošniški sveti iste stroke združijo. V zadnjih dveh letih so potrošniški sveti z delom sploh prenehali, v glavnem iz treh razlogov:
— ker so bili izvoljeni za eno leto, potem pa se niso več volili;
— ker pristojni organi z njimi nlJ so delali;
— ker so bili ustanovljeni pri vsa-
ki prodajalni in to je privedlo do preširoke in nedelavne organizacije. Za odpravo teh pomanjkljivosti je Občinski ljudski odbor v četrtek sprejel na ločenih sejah odlok o prenehanju dosedanjih potrošniških svetov in odločbo o ustanovitvi   novih   za   območje občine Kranj. Po tej odločbi bomo imeli 19 posebnih svetov potrošnikov za trgovska   in   obrtna   podjetja, 6 skupnih svetov potrošnikov za trgovska  podjetja  in   trgovine ter prodajalne   proizvajalnih podjetij in 10 skupnih svetov potrošnikov za posamezna potrošniška območja. Skupno bo torej v občini 35 svetov. S to ožjo organizacijo bo (Nadaljevanje na 3. str.)
PRED NOVIMI NALOGAMI
Osnovne organizacije S7.DL so pred novimi volitvami svojih vodstev. M a Gorenjskem, kot je sklenilo predsedstvo Okrajnega odbo-p SZDL Kranj, bi jih volili tam, *>cr je potreba. V našem okraju 1° se sedanja vodstva formirala Sele to pomlad in se 'sele dodobra vživela v delo. Toda pokazalo se Je že, da ponekod niso prišli v vodstvo pravi ljudje. Volili naj •* le v takih primerih, kjer je treba okrepiti vodstvo ali nadomestiti posamezne člane.
Pri sedanjih nalogah, tako pri utrjevanju vodstev, kakor tudi lJLU'me!!an>M nadaljnjega dela, 0 $t'*ztjo osnovnim organizacijam ugotovitve iz nedavne anke-e' ie'ta je pokazala nekaj zelo značilnih slabosti., ki jih kaže odpraviti.
Prva, s katero se je treba lotiti ie pred razpravami o volitvah, je Ustava vodstev. Anketa je pokala, da so v odborih osnovnih or-t«ntXaci) v glavnem starejši akti-I "ji obremenjeni z mnogimi '"nkcijami. Zato je treba zdaj otveš.iti ti odbore z mladini čla-y» ki bi lahko vnesli v metode dela precej novih oblik in prijemov.
Razen pregledov in utrjevanja v°dstev je velika naloga vseh osnovnih organizacij, da do sredine decembra pripravijo občne , °re, in kar je se posebej važno, ■« na osnovi tega sestavijo načrt ** delo v prihodnje.
Pri tem delu je lahko analiza imenovane ankete osnovno napotilo. Tu je vprašanje pomoči pri nadaljnjem razvoju raznih oblik družbenega upravljanja. Za organizacije na vasi je 'se posebno važna pomoč komaj konstituiranim zadružnim svetom. Pomoč je potrebna tudi potrošniškim svetom in stanovanjskim skupnostim.
Anketa je pokazala, da marsihj: ni bilo pravega odnosa organiza-c'/e ^ZDL do drugih organizacij in društev. Nekatere organizacije SZ'JL se sploh niso zanimale za tlelo sindikalnih organizacij, kar kaže popraviti.
Ena od glavnih značilnosti, ki jih je ' okazala anketa: OTgOtVtŠ-(iir S7DL se se vedno poslužuje; • bolj ali mavj kampanjskega dela. Organizacije le redkokdaj same poiščejo probleme; le-teh se lotevajo "sele potem, ko prejmejo »na-todila* od zgoraj.
Če bodo organizatorji občnih /borov stopili pred članstvo s smotrno izdelanimi predlogi, zlasti se s samokritičnimi ugotovitvami doscdannh slabosti in z upoštevanjem odgovorov na anketo, bodo člani na zborih lahko aktivno sodelovali z mnogimi predlogi To bo nov prispevek k načrtom za delovni start v prihodnjem letu, ki bo bližji Pogojem in potrebam, in zato brez dvoma tudi t j liko uspešnejši.
K. M.
Tako je bilo na cesti pred 8 meseci  —In danes . . .T
Tito izročil namenu avtomobilsko cesto
Novo mesto, 23. novembra
Novo mesto, Otočec, vzdolž vseh 80 km nove avtomobilske ceste je bilo že v soboto zelo svečano. Graditelji so se pripravljali, da danes izroče avtomobilsko cesto, da se oddolžijo maršalu Titu in domovini; izpolnili so dano obljubo.
Kmalu zjutraj se je pred okrašenim Jankomirskim mostom blizu Zagreba ustavila kolona avtomobilov. Ta most je prvi velik objekt avto ceste. Maršal Tito je prestrigel vrvico. Avtomobilska cesta je bila izročena svojemu namenu.
Kolona avtomobilov se je potem spustila po širokih vijugah ceste v smeri proti Ljubljani. Pri Ivančni gorici so krenili nazaj. V Novem mestu je maršala Tita čakala velika množica.
Maršala Tita je v Novem mestu pozdravila navdušena množica ljudi iz vseh krajev Dolenjske, iz Ljubljane, Zagreba in drugih krajev, od koder so prišli, da bi prisostvovali svečanosti ob veliki zmagi jugoslovanske mladine.
Predsednik Tito je pohvalil mladino in se v govoru zadržal tudi pri nekaterih vprašanjih naših odnosov z drugimi deželami in narodi.
Po tem je mladina sprejela sklep, da bo zastavo 54.000 graditeljev avtomobilske ceste Zagreb—Ljubljana prenesla v prihodnjem letu na nove, velike objekte v skupnih naporih za izgradnjo boljše prihodnosti.
S seje ObLO Tržič
2e vrsto let Je v Kranju eden najpriljubnejših so v Kranju vedno dobro obiskane; znano pa Je, najkvalitetnejšimi in množičnimi   klubi v državi, nemu delu kluba, ki je znal predvsem najmlajše
V teh dneh Je NK »Triglav« skupno z namizno t redno namizno teniško šolo. Za šolo se Je prijavilo ostali v šoli slabe ocene. — Slike prikazujejo: Za (levo). Kar pripoveduje učitelj namiznega tenisa, Tri mize za namizni tenis ne zadoščajo. Skoda, da gotovo misli marsikdo (spodaj).
športov namizni tenis. Prireditve celuloidne žogice da Je namizno teniški klub »Triglav« že dlje med VsnV^i'or nioramo te dve ugotovitvi pripisati pravll-
in njih starše zainteresirati za ta šport.
mri  i. ni kroikom osnovne šole »Simon Jenko« začel
70 pionirjev, sprejetih pa je bilo le 50, ker imajo četek je težak in precejkrat gre žogica mimo loparja spremljajo pionirji z velikim zanimanjem (zgoraj).
ni v Kranju večjega prostora za ta šport, si prav
PRVI KORAK
V POMOČ GOSPODINJAM
V petek je imel ObLO Tržič svojo redno sejo. Razpravljali so o poročilu o izvrševanju osnovnih gospodarskih komunalnih problemov.
Predsednik ObLO Tržič, Lovro Cerar, je odbornike seznanil z dokaj obširnim poročilom o izvrševanju gospodarsko komunalnih nalogah in problemih v letošnjem letu.
Največja pomanjkljivost, ki jo je leto,s občutiti v Tržiču, je prešib-kost gradbenih podjetij, čeprav so le-ta svojo dejavnost precej povečala. Potrebe narekujejo večjo zmogljivost, zato je nujno obe gradbeni podjetji v Tržiču čimprej modernizirati in vsestransko izpopolniti. Razveseljivo pa je dejstvo, da so letos v občini začeli z gradnjo 134 družinskih stanovanj in 14 samskih sob ,s krediti stanovanjskega sklada. Od tega je 34 stanovanj že popolnoma dograjenih, ostala pa bodo predvidoma prihodnje leto.
Vse bolj je v Tržiču občutno pomanjkanje uslužnostnih servisov in delavnic. Pravzaprav je to vprašanje že dlje na dnevnem redu. — Vsekakor pa je prav sedaj napravljen prvi večji korak k reševanju tega problema — ustanovitvijo Centra za pospeševanje gospodinjstva v Tržiču. Bistvenih izboljšav pa tudi v prihodnje ni pričakovati, če bodo podjetja še naprej tako ozko gledala na to vprašanje kot doslej in če se tega problema občani ne bodo lotili bolj načrtno.
TaBo
p   Glas Gorehj*k&
KRANJ, 24. NOVEMBRA 1958
PABERKI PO SVETU
PRVIČ V ZGODOVINI
Žensk, ki so opravljale dolžnost ambasadorjev, je bilo že precej. V Izraelu pa je prvič minister za runanje zadeve — ženska. Pred nekaj dnevi se je dogodilo še nekaj, tudi prvič v zgodovini:
Neka ženska, ambasador, se je predstavila ministru za zunanje zadeve. Predstavila se je nova ambasadorka v Izraelu, Margaret Meagher, ko je obiskala Goldo Meirovo.
In še nekaj, kar se je dogodilo prvič v zgodovini:
Ko je Margaret Meagher prvič uradno obiskala predsednika republike Ben Cvija in mu prinesla akreditivna pisma, je pozdravila tudi častno četo, ki so jo sestavljali vojaki — ženske. V edinici so bile — kadetinje vojne mornarice.
CLARK JE ZA CLARKA
V državi Louisiani so 4. novembra volili senat. Ko so v New Orleansu objavili rezutat, je bil le-ta dokaj nenavaden:
Za senatski mandat sta kandidirala predčasna ■enatorja Edvvard Hebert in Morris Clark.
V tem prim?ru je bil pojem »boriti se« res nadvse relativen. Herbert je namreč dobil 37.868 glasov, njegov nasprotnik (tudi ta pojem je relativen) Morris Clark pa le enega.
Ugotovljeno je, da je Clark dobil svoj glas na volišču, kjer je bil tudi sam vpisan v volini imenik. Torej je jasno, da je bil edini, ki je volil Clarka — Clark.
VOLITVE BRATOV
Francoski časopisi so zadnje dni objavil vrsto obvestil in napotil za bližajoče se parlamentarne volitve. Naštevajo priimke številnih kandidatov in prognozirajo izid volitev. Vse pa kaže, da so priprave naibolj^ zastavljene v četrtem kantonu departmana Loire Atlantique, kjer se za poslanski mandat borita le dva kandidata. Prvi je Augustin Bonnet, drugi pa Michel Bonnet. Oba predstavljata nasprotujoči si stranki. Kljub temu pa vlada mišljenje, da bo eden od njiju vsekakor član parlamenta. Jasno je že sedaj, da bo mandat ostal v sorodstva, ker sta dva Bonneta — brata.
SING MAN RI SE SMEJE
Nikoli ne bo moč zvedeti, kje je obtičalo 997 milijonov dolarjev, ki jih je Sing Man Ri dobil od Združenih držav Amerike, da bi jih uporabil za gospodarsko obnovo Južne Koreje. Običajno v takšnih primerih vvashingtonska vlada nadzoruje in zahteva poročila o namenski uporabi danih sredstev. Dogodilo pa se je, da je bilo obrambno ministrstvo prepričano, da opravlja nadzorstvo administracija za pomoč inozemstvu. Toda ko se le-to vprašali, so dobili odgovor — mi smo bili prepričani, da nadzoruje obrambno ministrstvo.
STRAŠNI LORDI
Skrajni čas je že bil, da pridejo v prastaro hišo, britanski Dom lordov tudi ženske s svojim »revolucionarnim duhom«. Ko so prišle, se je prenekateri
od lordov zgražal in se križal nad rušenjem tradicije.
Laburistka miss Barbara VVooton ni hotela priseči in se zakleti pred bogom, da bo zvesta kraljici, ko je stopila v Dom lordov. Rekla je, da je zanjo dovolj, 5a priseže na »svojo dušo in vest«, kot je tudi običaj v Spodnjem domu. Meni, da kljub temu lahko verujejo v njeno iskrenost in zvestobo.
LJUDJE IN DOGODKI
NEMIRNE „VROČE" DRŽAVE
IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 397 — UPRAVE ŠT. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV
Čeprav bi bili na dnevnem redu trenutnega zunanje-političnega obzornika važnejši komentarji o nekaterih drugih političnih dogodkih, bi tokrat izjemoma odpotovali v Južno Ameriko. Pa bo kdo vprašal, kateri posebni vzroki so nas danes napotili med nemirne, vročekrvne prebivalce Južne Amerike in njihove probleme. Med najmočnejšimi razlogi sta predvsem dva: prvi, ki opravičuje aktualnost, je argentinska kriza v preteklem tednu, drugi pa je ta, da sodi do-malega vsa Južna Amerika med značilne nerazvite dežele. - Preden so začeli Evropejci odkrivati Novi svet, je bila Južna Amerika naseljena z indijanskimi plemeni. Nekatere njihove skupnosti so dosegle razmeroma visok napredek, čeprav so bile njihove proizvajalne sile na nizki stopnji (mestne države Majev v Guatemali, cesarstva Inkov v Peruju). Prihod evropskih kolonizatorjev je te skupnosti podrl, indijanska plemena pa deloma iztrebil, deloma asimiliral, ali pa jih potisnil v nedostopne pokrajine (porečje Amaconke). — Južna Amerika se je tako začela deliti na kolonije gospodarjev, ki so prihajali iz Evrope. Od tu je jel pritekati tuj kapital, ki je razvijal predvsem tiste gospodarske veje, ki jih je tedaj potreboval evropski trg (sladkor), vse drugo pa je zanemarjal. Medtem ko so si angleške kolonije v Severni Ameriki kot Združene države pridobile neodvisnost in se hitro znašle v naraščajočem industrijskem razvoju,
je v Južni Ameriki prišlo le do neodvisnosti posameznih dežel, v gospodarstvu pa je ostalo pri starem. Polfevdalni odnosi in velika posestva so še naprej ostajala značilnost tega gospodarstva in tako tudi lahek plen tujega kapitala in z njim tujega vpliva. Ko je Združenim državam Amerike jelo primanjkovati surovin in tržišč za njihovo razvito industrijo, je bila njihova najbližja pot na jug. Tu jim je uspelo, da so si pridobile važne gospodarske položaje v deželah, ki so bile dotlej domenek evropskega kapitala, celo več; ta evropski kapital so uspešno izpodrivale in pridobivale tudi čedalje večji politični vpliv v teh deželah. Tako se je južna Amerika razvila v surovinski agrarni privesek razvite Severne Amerike.
Toda odpor proti takemu položaju že dolgo drži Južno Ameriko v nenehnem presnavljanju in vrenju. Ne mine leto, da ne bi slišali o kakšnem puču, prevzemu oblasti in podobno. Te zadeve kajpak niso revolucije, vendar pa sodijo med znamenja prebujanja, krepitve neodvisnosti in drugih prizadevanj.
Eno med najbolj značilnimi političnimi gesli v večini dežel Južne Amerike je osamosvojitev, omejitev tujega kapitala in spodbujanje razvoja z lastnimi silami. Boj posameznih držav za izkoriščanje surovin, zlasti pa petroleja, je zajel domalega vse politično življenje, in uspehi v tej gospodarski veji veljajo danes za simbol ne-
odvisnosti. Tako je Brazilija v dolgoletni bitki z ameriškimi družbami uvedla državni monopol za črpanje nafte, se pravi, da ima samo državno podjetje »Petrobras« pravico izkoriščati to važno surovino.
Ta argentinska kriza se je v glavnem izcimila iz petrolejskih zadev. Delavci na naftnih poljih so razglasu stavko, ker niso bili soglasni s petrolejsko politiko predsednika Frondizija. Ta je dal nekaj možnosti tujim družbam za izkoriščanje nekaterih polj v prepričanju, da bo tako hitreje narasla proizvodnja petroleja. Opozicija v vladi — predvsem veleposestniki in zastopniki kapitala — pa so to priložnost izrabili, da so se pripravljali k akcijam, ki bi prisilile Frondizija k odstopu. Ko je sindikat petrolejskih delavcev uvidel to nevarnost (vodijo ga pristaši bivšega predsednika Perona), je odpovedal stavko in tako omogočil, da je njihov zaveznik radikal Frondizi še vnaprej obdržal predsedniško mesto.
Argentinski primer je samo eden izmed mnogih podobnih epizod na nemirnem kontinentu. Razvoj na njem gre svoja pota. ki se razlikujejo od poti v drugih zaostalih deželah, vendar pa razločno razberemo iz njih skupno potezo in ta je: boj proti tujim vplivom, proti tujim gospodarskim postojankam in bitka za napredek z lastnimi silami in s tujo pomočjo, ki pa mora biti nesebična in brez vsakršnih pogojev.
JELO TURK
v ne d e I j o s m o z abel e ž i I i
»NOČ NA VERNE DUŠE« V KRANJSKEM ZVONIKU
V sobotni televizijski oddaji RTV Ljubljana smo si lahko ogledali prvo dramsko oddajo sloven-
ske televizije. Za to priložno5t so izbrali Zupančičevo delo »Noč na verne duše«. S to dramo so hoteli dati izvedbi domač uvodni pečat, in drugič — praizvedba tega dela daje dogodku svojsko in prikupno patino. Nekatere posnetke je ekipa TV napravila tudi v Kranju, in sicer v zvoniku kranjske cerkve in v bližini cerkvice na Klancu. Naša slika: režiser Fran Žižek, ki je dramo priredil za TV, daje navodila za sceno v zvoniku. "
60 LET KRANJSKE GODBE NA PIHALA
Kranj, 23. novembra
Sinoči je godbena sekcija DPD Svoboda Kranj slovesno počastila pomemben jubilej — 60-letnico svojega obstoja. Da bi dali proslavi slavnostno obeležje, je godba na pihala priredila v zgornji dvorani Sindikalnega doma koncert. Nobenega dvoma ni — požrtvovalni godbeniki in kapelnik so se za to srečanje s publiko temeljito pripravili. Če upoštevamo, da je bil program, ki so ga izvajali, zelo težak, tedaj je uspeh dvakrat večji. Ob tej priložnosti so bili izme-
njani tudi mnogi pozdravni nagovori, ki so jim prisostvovali tudi nekateri naši politični, javni in kulturni delavci. aa
PREMIERA NA GODESlČU Godešič, 23. novembra
KUD »Brata Križnar« iz Godešiča pri Skofji Loki je danes popoldan
uprizorilo v prosvetni dvorani gasilskega doma dramo »Mož Simone«, ki jo je uspešno zrežirala Silva Hafner. Za igro je bilo že nekaj dni precej zanimanja, zato so domačini in okoličani popolnoma napolnili dvorano. Kljub temu, da je bilo na odru več mlajših igralcev, so bili deležni lepega priznanja, -an
VREMENSKA NAPOVED
Prevladovalo bo suho vreme z meglo v nižinah. Konec meseca padavine in močna ohladitev.
PREDAVANJE STANETA KAVČIČA NA MAGNETOFONSKEM TRAKU
Pred kratkim je imel v Klubu gospodarstvenikov v Kranju zanimivo predavanje »O aktualnih gospodarskih nalogah« predsednik Republiškega odbora Zveze sindikatov, Stane Kavčič. Na to predavanje so prišli poslušalci domala iz vseh krajev Gorenjske in med njimi tudi Tržičani. Le-ti so celoten govor in živahno razpravo posneli na magnetofonski trak. Na zadnji seji ObLO Tržič pa so odborniki sprejeli sklep, da bodo priredili večer, na katerem se bodo zbrali vsi odborniki ljudskega odbora, člani svetov in komisij, povabljeni pa bodo tudi člani samoupravnih organov gospodarskih organizacij, ki bodo poslušali predavanje tov. Staneta Kavčiča z magnetofonskega traka in potem o njem razpravljali. FaBo
»TEKSTILIADA« VELIKA NALOGA MLADINE STTS V KRANJU
Sobota, 22. novembra
Danes je bila na STTŠ v Kranju redna letna konferenca mladinske organizacije. Na njej so kritično premotrili dosedanje delo in si začrtali smernice za prihodnost. Mladinska organizacija je z dograditvijo novega poslopja dobila vse pogoje za aktivno delo. — Njena glavna napaka v preteklosti je bila, da je vse premalo sodelovala s profesorji in da je delo v organizaciji slonelo le na posameznikih. Letos čakajo organizacijo pomembne naloge. Pred njimi je organizacija tekstiliade, na kateri se bodo v Kranju maja 1959 zbrali športniki vseh srednjih tekstilnih šol v Jugoslaviji in se pomerili na tekmovanjih. Seveda pa so za to potrebna igrišča. Mladinci so sklenili, da jih bodo zgradili sami. Z delom bodo pričeli že v bližnji prihodnosti. Letos bodo bolj sodelovali s profesorji, skušali uvesti politične ure, posebno skrb pa bodo posvetili izvenšolskemu delu in sodelovanju srednješolske mladine med seboj. Na konferenci so izvolili tudi 17 članski komite, ki bo vodil organizacijo. rr
NOVI DIREKTOR »PLANIKE«
Občinski ljudski odbor Kranj je na svoji zadnji skupni seji razrešil Avgusta Zadnika funkcije načelnika Sveta za gospodarstvo pri ObLO, ker je bil pred nedavnim imenovan za novega direktorja »Planike«. Na njegovo mesto je bil imenovan Ciril Ankerst, kar je Občinski ljudski odbor tudi že sprejel.
1400 let na
(Nadaljevanje in konec) Takrat so avstrijski politiki izrabljali slovenske partizane zato, da opravičijo svoje nepravične zahteve po koroški zemlji. Danes dovoljuje, da bivši nacisti te iste partizane zasramujejo in jih dolžijo »veleizdaje« ter da »neznanci« razstreljujejo parti-ranske spomenike. Tri leta je od tega, odkar so t eni izmed »nemških noči«, ki so spet v modi na Koroškem, razstrelili partizanski spomenik v Veli-kovcu — in še danes »niso našli« storilcev!
* * *
Danes pišemo letnico 1958.
13 let je poteklo od svetovne vojne in od ustanovitve Druge republike.
Tiste dni po majskih dogodkih leta 1945 so koroški Nemci govorili: »Nestrpnost med narodi je privedla do druge svetovne vojne. Zato mora biti nestrpnosti med narodi konec. Prav tu na Koroškem moramo ustvariti pogoje, da bosta oba naroda, ki tu prebivata, živela v bodoče v miru in sporazumevanju, pogoje, v katerih ne bo več mesta 7a narodno sovraštvo in nesvobodo. Ustvarimo torej instrument, ki bo polagoma privedel do takih pogojev. Najvažnejše spoznavno in komunikacijsko sredstvo od človeka do človeka je jezik. Na ozemlju torej, kjer prebivata oba naroda, ustanovimo dvojezično šolo. Slovenci se bodo učili v isti šoli slovenščine in nemščine, in prav tako Nemci. Naroda se bosta spoznala med seboj in se vzljubila...«
Te in take besede so bile neštetokrat izrečene tudi na mirovni konferenci in tudi kasneje še, kadar je šlo za mednarodne odločitve, ki so se nanašale na Avstrijo. Se leta 1955, ob podpisu državne pogodbe na Dunaju, so se avstrijski politiki trkali na prsi, češ, mi smo iznašli najbolj demokratično manjšinsko politiko.
Toda ta »paradni konj« avstrijske politike je bil že takrat zapisan poginu. Kajti že leto dni kasneje so na Dunaju pripravili osnutek zakona o šolstvu, ki je imel za cilj — ukinitev dvojezične šole, še
svoji zemlji
leto prej »najbolj primeren in najbolj demokratičen način odstranjevanja nacionalnih nasprotij«. Iz ar-zenala stare germanizatorske politike so namreč izkopali »pravico staršev«: torej princip, po katerem bi se naj starši sami odločili, kakšno šolo naj obiskujejo njihovi otroci.
Odpor je bil hud. Tako pri zastopnikih koroških Slovencev, kakor tudi pri avstrijskih socialistih. Zvijača je bila vendarle preveč očividna: »pravica staršev« na ozemlju, ki je bilo stoletja podvrženo načrtni germanizaciji in kjer je stoletja bilo slovenstvo nekaj manjvrednega — in je še danes — ta »pravica« je lahko na takem ozemlju samo nepra-vica in vztrajanje pri tem principu — burka.
Toda na Koroškem so šli dogodki svojo pot. Na plan so namreč s povečano silo stopili tisti, ki so se v letu neutemeljitega obračuna poskrili v mišje luknjo: nacisti.
Peti odstavek sedmega člena državne pogodbe iz leta 1955, ki govori o pravicah manjšin na Avstrijskem, prepoveduje delovanje šovinističnih organizacij in tistih organizacij, ki imajo za cilj, škodovati eni izmed manjšin — vendar se avstrijske oblasti niso niti z besedo uprle ustanovitvi tako-imenovane »Karntncr Landsmannschaft«, ki ima samo en ln edini cilj: likvidacijo slovenstva na Koroškem. Zakaj ta organizacija ni bila prepovedana — na to koroški Slovenci še vedno čakajo odgovora. Prepričani so, da ga bodo prej ali slej dobili.
Toda sadovi dela te organizacije so se že pokazali. Pred nekaj tedni celo v zelo usodni obliki.
Pod pritiskom gonje, ki jo ta nacistična organizacija uprizarja na Koroškem, jo namreč koroški deželni glavar VVedenig dne 22. septembra tega leta izdal odlok, ki ukinja zakonito dvojezično šolstvo na Koroškem. In sicer je bil ta odlok takole formuliran: »Starši naj odločijo, ali se naj njihovi otroci uče v šoli tujega jezika ali ne. Dvojezična šola predpisuje prisilni pouk slovenščine tudi za nemške otroke in taka situacija je nevzdržna. Kdor želi, da
se njegov otrok ne udeležuje slovenskega pouka v šoli, naj podpiše tozadevno odjavnico. Kdor želi, da ostane pri dvojezičnem pouku, mu ni treba ničesar storiti.«
Tako odlok. In kako se je ta »plebiscit« resnično vršil?
Vršil se je tako, kakor je to želela »Karntner Landsmannschaft«. Od hiše do hiše so hodili šovinistični aktivisti z odjavnicami in silili preplašene kmete, naj odjavijo otroke od slovenskega pouka. V šolah so učitelji diktirali svojim učencem besedilo odjave, tako, da je bila »papirna vojna čim manj nadležna«. Na zborovanjih so agitatorji, med njimi tudi prosluli in žalostni renegat dr. Einspieler, vodja »vindišarjev« in profesor slovenščino na celovški gimnaziji (!), dopovedovali ljudem, da se koroški Slovenci lažje nauče nemščine kot knjižne slovenščine in da bodo izkazali svoji domovini zvestobo, če bodo odjavili svoje otroke od pouka slovenščine.
In ne samo to. Vključil se je ves nemški gospodarski aparat in z vso silo pritisnil na ekonomsko odvisnega in socialno šibkega koroškega Slovenca. Navedimo tukaj samo dva primera, ki pa sta tipična za celotno sedanjo situacijo na Koroškem.
Pliberški župan, bivši aktivni nacist in pobijalec partizanov »von« Metnitz, ima v tem kraju veliko zganjamo in tovarno spirituoz. Za izdelovanje špirita potrebuje Večja količine krompirja, ki je v okoliških slovenskih vaseh glavni kmetijski pridelek. Kot vsako leto, je Metnitz tudi letos zagrozil, da od Slovencev krompirja ne bo odkupoval in da ga bo rajši nakupil pri nemških kmetih na severnem Koroškem, kot da bi podpiral »vindišarje«. Njegova desna roka, upravnik njegovega posestva Schick, jo sudetski Nemec, ki se tudi »odlikuje« po svojem sovraštvu do Slovencev. Ta Schick je obenem predsednik pliberškega združenja staršev. 2e v dneh tako imenovane »pliberške šolske stavke« so dali staršem vedeti, da bo njihov krompir segnil na njivah, če bodo pošiljali otroke v šolo. Med veljavnostjo glavarjevega odloka je bil teror še hujši. Metnitz ni niti poskušal skrivati svoje namere, da bo po 7. oktobru, ko se je zaključilo odjavljanje od slovenskega pouka, začel izvajati gospo-
darske sankcije proti slovenskim staršem, ki se bodo drznili glasovati za dvojezično šolo, ki torej ne bodo podpisali odjavnic...
Drug primer: v vasi Za Vrhom v Rožni dolini je od 18 staršev 16 odjavilo svoje otroke od dvojezičnega pouka. Takoj nato se je upravitelj šole odpeljal v Celovec k deželnemu glavarju in ga prosil za svet, v katerem pouku naj zdaj poučuje. Med 16 otroci, ki so jih starši odjavili od slovenskega pouka, so namreč bili samo štirje, ki so znali nekaj nemških besed, vsi ostali so razumeli in govorili samo slovensko! Napravili so preiskavo in kaj so ugotovili? Vas Za Vrhom je izrazito gozdarska vas. Vsi moški so gozdni delavci in vsi so v službi pri »humporškem gospodu« Marcschu, veleposestniku in lastniku gradu Humpork nad Rožno dolino. Ta Maresch je naročil svojemu gozdarju, nemškemu priseljencu Kranavvolterju, naj »uredi šolsko vprašanje«. Poslal ga je od delavca do delavca in mu naročil, naj jim postavi nekak ultimat: ali podpišejo odjavnice od slovenskega pouka ali pa izgube delo. Rezultat tega miniaturnega »plebiscita« je seveda na dlani. Pravzaprav je presenetljivo, da sta se sploh našla dva človeka, ki sta se uprla in nista podpisala odjavnic!
V takih razmerah se je vršila ta akcija podpisovanja odjavnic od slovenskega pouka in rezultat seveda ni bil »prav nič presenetljiv«, kot ugotavljajo reakcionarni avstrijski listi. Toda če bi »ront-qeni/.irali« vseh tistih 80 odstotkov slovenskih staršev, ki so odjavili svoje otroke od pouka v materinem jeziku, bi videli, da »pravica staršev« na Koroškem nima nobene zveze z voljo staršev... * * *
1400 let žive koroški Slovenci na svoji zemlji. Kar so prestali, je prestal malokateri narod na svetu.
In vendar še žive.
In vendar se morajo še vedno boriti za najosnovnejše pravice.
To: da še žive ln da se morajo še vedno boriti — je zadoščenje in obenem opomin za njihove brate, ki žive tostran Karavank.
TEVZ MALEJ
KRANJ, 24. NOVEMBRA 1958
Gla* G*9renj*>šte 3
MALI OGLASI
Prodam težkega konja, 4 leta starega. — Naslov v oglasnem oddelku. 1997
Prodam 3 dobro ohranjena vrata 1 1,95 x 0,94, 2 1,94x0,73. Naslov v oglasnem oddelku. 2001
Takoj sprejmem dekle za kmečka dela in delo v gostilni. Zaželena začetnica. Plača po dogovoru. Korošec Francka, Koprivnik št. 8, Pošta Boh. Bistrica. 2019
Sprejmemo v stalno ali honorarno zaposlitev večje število kvalificiranih čevljarjev. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Zavod za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb, Kranj, Koroška cesta. 2026
2 prazna soda sta bila izgubljena od Šenčurja do Primskovega. Poštenega najditelja naprošam, naj jih proti nagradi vrne v trgovino KZ Šenčur. 2027
Prodam suhe hrastove plohe. — Markič, Visoko 12. 2028
Prodam zazidljivo parcelo in vprežnega konja. Naslov v oglasnem oddelku. 2029
Nemški radio Regina Super z UKVV valovi in magičnim očesom ugodno naprodaj. Kalinšek, Spodnji Brniki 3. 2030
Prodam korenje za prašiče. — Peternelj Jože, Mošnje, p. Brezje.
2031
Poročila poslušajte vsak dan ob 5 05, 6., 7., 8., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 ter radijski dnevnik ob 19-30 uri. Ob nedeljah ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
PONEDELJEK, 24. NOVEMBRA
8.05 V glasbi po svetu
9.20 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet
9.40 Jugoslovanski zabavni orkestri
10.10 Od arije do arije 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Bojan Samarin: Zgodbe iz muzeja NOB 12.15 Kmetijski nasveti ing. Ivanka  Mihajlovič:  Uspehi gozdarske dejavnosti Gozdarske poslovne  zveze  v Ljubljani 12.25 Narodne in domače viže 13.30 Mali  koncert jugoslovanske
orkestralne glasbe 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Vasja Ocvirk: V rojstno mesto naše republike 16.00 V svetu opernih melodij 17.20 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot)
18.00 Radijska univerza — Dr. Metod Mikuž: Rojstvo stare Jugoslavije
18.30 Športni tednik
20.45 Kulturna tribuna — Stane
Saksida: Prosti čas delovnega človeka
21.00 Poljske popularne pesmi poje baritonist Jan Budkiewicz, pri klavirju Borut Lesjak
TOREK, 25. NOVEMBRA
8.05 Poje zbor JNA iz Beograda 8.40 Potopisi in spomini - R. Kip-ling: Ribiči na velikih sipinah
9.45 Veseli vandrovčki so spet prišli
10.10 Aram Hačaturjan: Koncert za violončelo in orkester
10.45 Za dom in žene
11.00 Pet pevcev — pet popevk
1130 Oddaja za otroke: a )V. Kvo-nezin: Bobrica; b) »Otrok poje« — iz albuma otroških pesmi
12.15 Kmečka univerza — Franjo Fijavž: Pridelovanje vrtnine ne in domači trg
12.25 Melodije iz glasbenih revij
12.45 Venček popevk
13.30 Poslušajmo Kmečko godbo
14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike
15.40 Humoreska tega tedna — F. M. Colby: Priznanje franko-filu
16-00 Za glasbene ljubitelje 18.00 Družinski pogovori 18.45 Domače aktualnosti 2°.30 Radijska igra — Arthur Mil-ler: Lov na čarovnice
SREDA,  26. NOVEMBRA
8.05 V dvočetrtinskem taktu
9-00 Jezikovni pogovori
9.30 5 minut za novo pesmico —
J. Bitenc: Mlinček 10-10 Zborovske skladbe Antona
Forsterja H-00 »Don Juanove ljubezni« —
melodije iz operete jl-15 Majhni ansambli vam igrajo 12.05 Segava klaviatura 12-15 Kmetijski nasveti — ing. Rado Lin/.ner: Letošnje izkušnje s hibridi koruze 2.23 Pozdrav |Z Srbije u2 S,rtluss(»vi valčki
Radijlka šola ZO srednjo stopnjo (ponovitev) — Boj.in
Samarin: Zgodbe iz muzeja. 14.35 Harmonika in citre 15.40 Novost na knjižni polici —
Kljusov Joža: Bataljon 16.00 Koncert po željah 18.00 Kulturna kronika 18.45 Razgovori o mednarodnih
vprašanjih 22.15 Petnajst minut s pevcem
Ivom Robičem
ČETRTEK, 27. NOVEMBRA
8.05 Jutranji spored solistične glasbe
8.40 Potopisi in spomini — Rodoljub Colakovič: Delegati so prišli
10.10 V narodnem tonu
10.31 Godala in harmonika v ritmu
11.30 Oddaja za cicibane: a) Drago Kumer: Striček Modriček; b) Sedem palčkov vam igra, poje pa Sneguljčica
12.15 Kmečka univerza — Miran Goslar: O rentabilnosti čebelarstva
12.25 Dvospevi iz italijanskih oper 13.30 B. Smetana:  Dve simfonični pesnitvi iz cikla »Moja domovina« 14.15 Turistična oddaja 14.30 Naši poslušalci čestijajo in
pozdravljajo 15.40 Na platnu smo videli 16.00 30 minut zabavnih melodij 18.00 Četrtkova reportaža 18.15 Za ljubitelje popevk 20.00 Cetrfckov večed domačih pesmi in napevov
PETEK, 28. NOVEMBRA
8.05 Pojo naši solisti
9.40 Poje vokalni kvintet »Kranjčani«, vmes pa igrajo Veseli godci
10.10 Odprimo glasbeni album 11.00 Za dom in žene 12.00 Slovenske narodne poje Jože Gašperšič, spremlja Avgust Stanko 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Naši kolektivi čestitajo 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Polde Suhadolčan: Deček v skrivališču 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.10 Ljudske pesmi v priredbah 17.40 Poje moški zbor primorskih študentov »Vinko Vodopi-vec« p. v. Antona Nanuta 18.30 Iz naših kolektivov 20.00 Prenos slavnostne akademije na  večer  pred Dnevom republike
22.15 Oddaja o morju in pomorščakih
SOBOTA,  29. NOVEMBRA
6.00 Prazniku   v   pozdrav (partizanske pesmi in koračnice) 7.35 Igra godba JNA Ljubljanske vojne oblasti pod vodstvom Emila Adamiča
11.00 Jugoslavija v svetu
12.00 Operne arije z domačimi pevci v novih izvedbah
12.53 Drago Korošec — prir. D. Lorbek: Iz naše Koroške
14.15 Prenos reportaže o II. polčasu nogometne tekme za pokal maršala Tita
15.30 Domača zabavna glasba
16.45 Obisk v tovarni »Tomos«
17.30 S planin do morja
20.00 »Srečanje v Ljubljani« (prenos javnega koncerta jugoslovanskih partizanskih in narodnih pesmi iz dvorane Slov. filharmonije)
21.00 Zabavni zvoki
22.15 Oddaja za naše izseljence
23.10 Zaplešite z nami
Obveščamo vse člane Kluba gospodarstvenikov, da bo v sredo, dne 26. novembra 1958, ob 17. uri v klubskih prostorih Kranj, Prešernova ulica ll/l tovariš POPIT Franc, sekretar OK ZKJ, odgovarjal na naslednja vprašanja:
1. Kaj smatrate za prioritetni problem gospodarstvva na Gorenjskem in posebej za prioritetni problem industrije na Gorenjskem?
2. Kako naj bi vskladili razvoj industrije z razvojem ostalih gospodarskih dejavnosti in komunalnimi potrebami na Gorenjskem?
3. Kakšno je vaše stališče do zaposlovanja?
4. Kakšna pota in metode naj podjetja izberejo v cilju povečanja proizvodnje?
5. Kako naj bi se pristopilo k vzgoji in izobrazbi kadrov v naših gospodarskih organizacijah?
6. Kako naj podjetja na eni strani in komune na drugi strani rešujejo problem družbenega standarda?
Uprava Kluba vabi vse zainteresirane, da se udeležijo predavanja.
Uprava Kluba
RAZPIS
Komisija štipendi|e in komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, razpisujeta naslednje:
štipendije,  za šolanje na Srednji tehnični tekstilni šoli, od II. letnika dalje:
2 štipendiji za tkalce 1 štipendijo za barvarja 1 štipendijo za apreterja. Delovno mesto šoferja, za vožn|o avtobusa. Pogoji: visokokvalificiran, C kategorije in po možnosti avto-
■natuuUk,
Interesenti na| pošljejo svoje prošnje z življenjepisom, personalnemu oddelku podjetja, do 15. decembra 1958.
Medsebojni obračun
V zadnjem, XI. kolu slovenske nogometne conske lige, sta se danes popoldne sešli na igrišču »Jesenic« gorenjski moštvi »Jesenice« in »Triglav« iz Kranja. Gorenjski nogometni navijači so nestrpno pričakovali odločitve, katero gorenjsko moštvo je boljše. Doslej sla žal obe pokazali bore malo in so bile točke obema zelo potrebne. Kljub boljši bilanci Triglava, so Jeseničani imeli prednost domačega igrišča, razen tega pa so v zadnjih tekmah igrali vidno bolje kot v začetku tekmovanja.
V dokaj razburljivi igri so igralci Triglava vendarle slavili zmago in nekoliko utrdili svoj položaj na prvenstveni lestvici.
NK »JESENICE« : NK TRIGLAV 2:4 (1:2)
JAVNA ZAHVALA
Javno se zahvaljujem »Glasu Gorenjske« in Državnem zavarovalnemu zavodu v Radovljici za izplačano zavarovalnino 5200 dinarjev.
Zupan Peter, Zalog 57, Cerklje
OBVESTILO
Vse potrošnike obveščamo, da bodo v času praznovanja Dneva republike na območju okraja Kranj vse trgovine obratovale takole:
v petek, dne 28. novembra 1958 bodo vsi trgovski obrati odprti kot vsak delavnik;
v soboto, dne 29. novembra 1958 bodo vsi trgovski obrati zaprti;
v nedeljo, dne 30. novembra t. 1. bodo v mestih odprte prodajalne sadja in zelenjave, prodajalne mleka, dežurne prodajalne kruha ter dežurne trafike;
v ponedeljek, dne 1. decembra bodo odprte v mestih do 12. ure prodajalne mesa in mesnih izdelkov, kruha, mleka, sadja in zelenjave, tobaka in tobačnih izdelkov, špecerijske in delikatesne trgovine z neprekinjenim obratovanjem ter dežurne trgovine v tistih mestih, kjer ni živilskih trgovin z neprekinjenim obratovanjem.
Trgovinska zbornica Kranj Obrtna zbornica Kranj
POZIV
S 1. septembrom 1958 sta stopili v veljavo konvenciji o socialnem zavarovanju z Anglijo in Bolgarijo.
Da bi se mogli konvenciji hitro ln čimpreje izvajati, pozivamo vse zavarovance in ostale osebe, ki so delale in bile socialno zavarovane v Angliji ali Bolgariji oziroma, ki jim je bila tam priznana pokojnina ali renta, pa tega do sedaj še niso prijavili zavodu za socialno zavarovanje, da to čimprej store.
Prijave bodo sprejemali okrajni zavod za socialno zavarovanje in podružnice, izvzemši podružnice v Kranju.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju
RAZPRODAJA
Uprava Doma slepih bo dne 28. novembra 1958 vršila razprodajo osnovnih sredstev na sedežu Doma slepih ob 9. uri, in sicer:
2 komada, razstavljena, stara neuporabna motorna kolesa z nekaterimi manjkajočimi deli.
1  komad kosilnica,  vprežna in
1 komad stiskalnica za sadje starejšega tipa.
JESENICE: Triplat, Kos, Luznar, Rekar, Zupan, Brun, Medja, Lav-tižar, Hribar, Črnologar. — TRIGLAV: Dagarin, Znidar, Štravs, Martinovič, Brezar, Srakar, Česen, Štular II, Krašovec, Štular I, Dolenc.
Vreme oblačno.   Sodnik Sušnik iz Ljubljane. Gledalcev 600. Strelci: Gasar v 43. minuti (11-metrov-ka) in Hribar v 61. minuti za Jesenice ter Štular I v 35. minuti, Dolenc v 40. minuti in Krašovec v 64. in 89. minuti za Triglav. Jesenice, 23. novembra V zadnjem kolu slovenske conske lige sta se danes srečali na Jesenicah   obe   gorenjski moštvi. Začetni   udarec   so   imeli gostje, vendar se niso znašli, in domačini so začeli nevarno oblegati Daga-rinovo »svetišče«.    Tako je imela obramba gostov mnogo dela. Posebno nevarna situacija je nastala v 6. minuti, ki pa je Jeseničani niso znali izkoristiti. Toda po prvi tretjini prvega polčasa (po 15 minutah) se je situacija spremenila. Igralci Triglava so prevzeli pobudo.  Tako  je  v 27.  in  28. minuti Krašovec  dvakrat  zastreljal lepe priložnosti. V 35. minuti je Štular I povedel Kranjčane v vodstvo. - — Samo 5 minut nato je Štular I zopet  preigral   obrambnega igralca Jesenic in podal Dolencu. Ta je lepo streljal — 2:0 za Triglav. Dve minuti pred koncem prvega polčasa sta dva Triglavova igralca v kazenskem prostoru nepravilno ovirala domačega napadalca in sodnik je prisodil  11-metrovko,  ki jo je za Jeseničane uresničil Gasar! — V drugem  polčasu so Jeseničani začeli z zelo ostrim tempom, vendar so igrali z igralcem manj, kajti med odmorom je prišlo do neljubega dogodka. — Igralec Jesenic Zupan je nenadoma omedlel. Tudi tokrat so začeli Jeseničani s silovitimi napadi. V 61. minuti je Hribarju uspelo rezultat izenačiti. Toda samo minuto nato je Krašovec   zopet   povedel   Kranjčane v vodstvo. Gol je dosegel iz gneče pred nasprotnikovimi vrati. Vse do konca tekme so se napadi menjavali, minuto pred koncem pa je igralec Triglava Krašovec rezultat še povečal.    Napadalci gostov so lepo preigrali domačo obrambo in Krašovec je ostro streljal v desni spodnji kot.   —   Današnja zmaga Triglava je povsem zaslužena. Posebno dobro so tokrat igrali napadalci. Triglav je bil hitrejši, toč-nejši pri podajanju  in streljanju
na gol. Sodnik Sušnik iz Ljubljane je sodil z manjšimi napakami. Z današnjim kolom se je končalo letošnje tekmovanje v slovenski conski ligi, ki za Gorenjce ni bilo posebno prijetno. Triglav je zbral 9 točk, Jesenice pa 3. Od 11 igranih tekem je moštvo Triglava 3 odločilo v svojo korist, 3 je remi-ziralo in 5 izgubilo. Jesenice 50 premagale samo enega nasprotnika, enkrat so igrale neodločeno in kar devetkrat odšle z igrišča poražene, rr
ROKO III
Kranj, 23. novembra
Včeraj je bila na Golniku rokometna tekma med domačim Stor-žičem in Tržičem, ki se je končala z zmago Tržiča 12:10. To je bila prijateljska tekma pred 150 gledalci. V četrtek bo v Tržiču pokalna tekma med tema dvema moštvoma.
A T l E T I H A
»RADIO«,  Jesenice: 26. do 28.
novembra ameriški film »MOJIH 6 KAZNJENCEV«. Predstave ob 18. in 20. uri.
»PLAV2«, Jesenice: 27. in 28. novembra češki barvni film »DOBRI VOJAK ŠVEJK« - l.del. — Predstave ob 18. in 20. uri.
Žirovnica: 26. novembra ob 20. uri italijanski barvni film »NEŽNI AKORDI«.
Dovje-Mojstrana: 26. novembra češki barvni film »DOBRI VOJAK ŠVEJK«, 27. novembra ameriški barvni film »VZHODNO OD RAJA«. Predstave ob 19. uri.
Koroška Bela:  24. novembra ob
19. uri ital. barvni film »NE2NI AKORDI«.
Bled: 25. do 27. novembra angleški barvni film »SMRT NA CESTI«. Predstave v torek in petek ob 20. uri, v sredo ob 17. in 20. uri.
Radovljica: 25. novembra ob 20. uri   in  26. novembra  ob   17.30 in
20. uri francoski zdravstveni film »PRIMER DR. LAURENTA« — za mladino pod 18. leti starosti film ni primeren. 27. novembra ob 20. uri jugoslovanski film »H-8«.
»SORA«, Poljane: 27. in 28. novembra ameriški barvni film »Prišel Je iz Laramija«.
Duplica pri Kamniku: 26. in 27. novembra francosko-mehiški film »OHOLI«. Predstave ob 19. uri.
PRVENSTVO GORENJSKE V JESENSKEM KROSU Duplje, 22. novembra
Danes je bilo v Dupljah jesensko prvenstvo Gorenjske atletske pod-zveze v krosu, ki ga je dobro organiziral domači Partizan. Nastopilo je preko 30 tekmovalcev iz Kranja, Nakla, Stražišča, Žirovnice ter pripadniki JLA. Največ uspeha so imeli atleti Triglava iz Kranja, ki so razen nekaterih prvih mest osvojili tudi vse tri prehodne pokale za članice, mladince in tudi člane.
Rezultati   —   mladinke (600mj:
Kores (Tr) 3:40,5; Križaj (P. Naklo) 3:43,0; Rakovec (P.Naklo) 4:32,0; — Članice (800 m): Udovč (Ml.) 4:35,0; Puhar (Tr) 4:36,0. — Mladinci (1000 m): Arh (Ml.) 3:40,0; Stružnik (Tr) 3:45,0; Pavlin (Tr) 3:47,0. — Mladinci (1500 m): Grašič (Tr) 4:13,5; Jenko (P. Ziri) 4:16,1; Bratuša (Tr) 4:30,2. — Člani (1500 metrov): Vodenik (Tr) 4:49,2; Po-povič (JLA) 4:56,0; Posedel (Tr) 4:59,0. — Člani (2000 m): Štros (P. Naklo) 5:15,0; Florjančič (Triglav) 5:18,5; Seljak (Tr) 5:29,8.
S. L.
MEDNARODNA TEKMA V KEGLJANJU NA LEDU NA JESENICAH Jesenice,  23. novembra
Na umetnem drsališču na Jesenicah je bila danes dopoldne mednarodna tekma v kegljanju na 1»-du med KKNL Jesenice ter KKNL Brvksen in Rapid iz Brvksna ozir. Bressanona v Italiji. — Gostje so presenetili z uvrstitvijo na prvo in peto mesto. Končna uvrstitev klubov po dosegi točk je naslednja:
I. Rapid 10 točk, 2. Jesenice II. 6 točk, 3. Jesenice I. 4 točke, 4. Jesenice IV. 4 točke, 5. Bryksen 4 točke in 6. Jesenice III. 2 točki. — Povratno srečanje bo v bližnji prihodnosti v Bryksnu v Italiji.
Zadnji šoortni rezultcti
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Vojvodina : Vardar 2:0 Partizan : Radnički 1:0 Rijeka : Dinamo 1:0 Sarajevo : Željezničar 0:0
Budučnost : Hajduk 1:1 Velež : Crvena zvezda 1:3
II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA -
ZAHODNA SKUPINA Lokomotiva : Šibenik 2:2 Split : Elektrostroj 5:2 Borovo : Sloboda 0:1 Trešnjevka : Odred 1:0 Proleter : Zagreb 3:0 SLOVENSKA CONSKA LIGA Izola : Sobota 1:4 Rudar : Krim 5:1 Ljubljana : Branik 0:2 Maribor : Grafičar 2:1 Slovan : Kladivar 2:4
H 1 tli h H 11
STARC  NAJBOLJŠI  NA ZADNJI PREIZKUŠNJI REPUBLIŠKE REPREZENTANCE Kranj, 22. novembra
Na kegljišču Triglava je bil danes drugi del izbirnega tekmovanja za dokončno sestavo republiške reprezentance za četveroboj v Zagrebu. Kranjčani so se dobro odrezali, saj so se vsi trije uvrstili med prvo šestorico in tako sestavljajo kar polovico reprezentance. V obeh nastopih, v Ljubljani in Kranju, je bil najboljši Stare, medtem ko je bil Martelanc šele četrti. Prvih šest tekmovalcev s tega tekmovanja bo sestavljalo ekipo, sedmi kegljač pa bo rezerva.
Rezultati: 1. Stare (Tr) 1719 (877 in 842), 2. Likovnik (Lj) 1686 (864 in 822), 3. Grom (Rakek) 1672 (815 in 857), 4. Martelanc (Tr) 1656 (844 in 814), 5. Kobal (Br) 1628 (832 in 796), 6. Ambrožič (Tr) 1624 (816 in 808), 7. Mlakar (Gr) 1554 (811 in 743). L. S.
MIRO AMBROZlC V REPUBLIŠKI KEGLJAŠKI REPREZENTANCI
Preteklo soboto in v četrtek je bilo na kegljiščih Triglava in Jesenic izbirno tekmovanje 15 najboljših kegljačev Gorenjske za vstop v republiško reprezentanco, ki bo nastopila 29. novembra na tradicionalnem medrepubliškem če-tveroboju v Zagrebu. Največ kegljev je v obeh nastopih podrl član Triglava Miro Ambrožič in tako postal tretji Kranjčan v republiški reprezentanci. V njej sta namreč poleg Likovnika in Mlakarja iz Ljubljane, Kobala iz Maribora in Groma z Rakeka tudi Martelanc in Stare. .
To tekmovanje je bilo obenem tudi izbirno za določitev okrajne reprezentance, ki bo nastopila na »Reviji kegljačev« 29. novembra v Ljubljani. Prvih 7 tekmovalcev razen Ambrožiča, ki bo nastopil v Zagrebu, bo predstavljalo gorenjsko reprezentanco.
Rezultati izbirnih tekem: M. Ambrožič (Tr) 1716 (870+846), Slibar (Jes) 1715 (829+886), Kordež (Tr) 1686 (839+847), Korošec (Jes) 1670 (828+842), Martinčič (Bled) 1656 (818+838), Turk (Tr) 1648 (814 in 834), Žerjav (Kr. g.) 1634 (803 in 831). L. S.
PRIPRAVE NOGOMETAŠEV ZA 29. NOVEMBER
Za ljubitelje nogometa je Gorenjska nogometna podzveza na svoji zadnji seji sprejela razveseljiv sklep. V počastitev Dneva republike, 29. novembra, bo ob 13. uri na igrišču Triglava v Kranju srečanje med mladinci Triglava in reprezentanco Gorenjske, ki jo bodo sestavljali nogometaši-mladinci ostalih klubov (predtekma). — V glavni tekmi ob 14. uri pa se bosta srečali enajstorici, ki ju bodo sestavljali igralci Triglava ter Jesenic in igralci ostalih klubov Gorenjske nogometne podzveze. Pričakovati je, da bosta obe srečanji dokaj zanimiv in da bodo ljubitelji okroglega usnja lahko prišli na svoj račun.
Manj
(Nadaljevanje  s  1. strani) zagotovljeno boljše delo svetov in tesnejše sodelovanje z Občinskim ljudskim odborom.
Nove svete potrošnikov imenuje po predlogu zborov volivcev, SZDL, sindikatov, Obrtne in Trgovske zbornice za okraj Kranj Občinski ljudski odbor. Tako izbrani člani svetov bodo imeli večjo odgovornost pred zbori volivcev in Občinskim ljudskim odborom, saj bo moral Svet za blagovni promet najmanj enkrat na leto predložiti zborom volivcev poročilo o delu svetov potrošnikov. Sveti bodo zdaj predvsem kontrolni organi in bodo lahko precej prispevali k stabilizaciji tržišča in ureditvi preskrbe delavskih središč. Imeli bodo 5 do 11 članov, mandatna doba pa traja dve leti. Občinski ljudski odbor pa more še pred potekom mandata razrešiti posamezne ali vse člane sveta in imenovati nove.
3-ler
CORC\JSUL
C
NASA NOVA SLIKANICA / NASA NOVA SLIKANICA
k I J
V prihodnji številki prvič NOVA SLIKANICA VIHAR   POD TRIGLAVOM
-s
NASA NOVA SLIKANICA / NAŠA NOVA SLIKANICA
v._J
IZ ZAKLADNICE LJUDSKE UMETNOSTI NA GORENJSKEM
Prve poslikane panjske končnice 30 se začele pojavljati na Gorenjskem, pa tudi na ostalem ozemlju tedanje Kranjske in slovenske Koroške. To je bilo v času, ko je pri nas veljal kot najboljši gorenjski panj. Najstarejša panjska končnica, ki jo
Do 31. avgusta letošnjega leta je bilo v kranjskem okraju zabeleženih 249 prometnih nesreč. Od tega jih je bilo 80 na cesta'.: I. reda, 73 na cestah II. reda, na cestah III. reda 67 >a 29 na cestah IV. reda. Skupna škoda, ugotovljena na podlagi nestrokovne ocene komisije na kraju samem, je znašala 14,121.500 din. Ta številka bi se brez dvoma občutno povečala, če bi vračunali še škodo, ki jo ima zaradi prometnih nesreč naša skupnost z dajatvami državnega zavarovalnega zavoda in socialnega zavarovanja. Pri letošnjih prometnih nezgodah je 10 oseb zgubilo življenje, 82 jih je bilo teže, 96 pa laže ranjenih. Največ prometnih nesreč (41) je bilo zaradi neprimerne hitrosti glede na pogoje ceste, prometa in sposobnosti voznika, sledijo nesreče zaradi vinjenosti (34), ki so do konca avgusta v primeri z lanskim letom porasle za 6 primerov, potem nesreče zaradi neupoštevanja prednosti na križiščih (30) itd. Tudi nepravilno parkiranje in nezasenčenje žarometov sta zahtevala vsak po eno prometno nesrečo.
DOM I S LICE
# V diplomatskem občevanju med dvema državama dandanes potrkaš šele, ko si že vstopil. (W. Hutchinson)
O Berači so za človeštvo pravi dobrotniki, kajti svojim soljudem dajejo priložnost za dobra dela, ki jim pomagajo v nebesa. (Vincenzo Bolla, kralj neapeljskih beračev)
O Vnaprej približno lahko izračunaš, kakšen bo svet čez sto let, nihče pa ne zna niti približno reči, kakšen bo čez deset let. (Naravoslovec J. Huxley)
0 Pod diskrecijo razumejo ženske umetnost izblebetati tajnost tako, da ostane pečat molčečnosti nedotaknjen. (C. Goetz)
# Preprosteje je vladati narodu kot vzgajati tri otroke. (Winston Churcill)
% Francozi volijo po svojih načelih, ravnajo pa po svojih občutkih. (Francoski zgodovinar Andre Siegfried)
0 Včasih so poskušale igralke, da bi postale zvezdnice, zdaj pa poskušajo zvezdnice, da bi postale igralke. (Lau-rence Oliver)
danes poznamo, nosi letnico 1705. Toda tu nastaja vprašanje, če ni bila letnica kasneje deloma popravljena. Druga nosi letnico 1758. Kdaj pa so se pojavile prve slike na panjskih končnicah, danes še ni točno ugotovljeno. Tudi o neposrednih vzrokih, zakaj se je pri nas pojavila prav ta zvrst ljudske upodabljajoče umetnosti, lahko le ugibamo. Na to so verjetno vplivali razen samega razvoja naše ljudske umetnosti, ki se je v 18. in 19. stoletju izživljala v okraševanju pohištva, različnih znamenj, balkonov itd., prav praktični čebelarski nagibi in ravna, za poslika-vanje primerna sprednja ploskev našega ljudskega panja. Tudi verovanje v moč raznih svetih oseb, ki naj bi nosile srečo čebelarju, je bržkone pospeševalo širjenje te ljudske umetnosti.
A. Bukovec meni, da so bile prvi poslikane panjske končnice v samostanih, graščinah in župniščih, ki so bili v tistih časih nosilci in posredovalci izobrazbe in kulture. — V Slovenski umetnosti, I. del (V. Steska, 1927) beremo, da je po 30,letni vojni (leta 1648) prišlo k nam mnogo nemških obrtnikov in umetnikov, ki so pomagali v naših kulturnih središčih razviti umetno obrt, ki je sodelovala pri kasnejšem razvoju ljudske umetnosti.
Poslikavanje panjskih končnic je doseglo svoj višek v letih 1820 do 1880. V tem času jih imamo največ. Po letu 1880 pa se kažejo prvi znaki nazadovanja. Lepe in trpežne domače obrtne izdelke je začelo izpodrivati tovarniško blago, ki je
med ljudstvom naglo zabrisalo čut za domačo ljudsko umetnost. Šele v 20. stol., beljega vida (zlasti Frisch), so zopet za-so znanstveniki razvozljali uganko če-čeli priporočati označevanje panjskih končnic z barvami.
Omenimo še posebne vrste čebeljih bivališč, na primer prirezana votla drevesna debla (votlaki), živalskek in človeške postave, umetno izrezljane iz lesa in znotraj votle. Na nedavni čebelarski razstavi v Mestnem muzeju v Kranju smo lahko videli panje v obliki Turka, Francoza in levov. Ne vemo, ali so pri oblikovanju takih panjev vselej delovali le umetniški nagibi vaških 'podobarjev, ali pa najrazličnejše vraže. So pa ti primerki vsekakor bolj zanimivi kot umetniško ljudsko delo, kot pa čebelja bivališča. at
r
BELA MIŠKA UMORILA KOBRO
V zoološkem vrtu Telavivske univerze se je pred kratkim dogodilo nekaj nenavadnega. Kobri so dali za hrano belo miš. Ko so čuvarji potem spet prišli do kletke te kobre, so imeli priliko videti čuden prizor. Miška, ki ji je uspelo, da kači pregrizne hrbtenico, je počasi jedla tistega, ki bi moral pojesti njo.
Za opazovanje radijskega izžarevanja medplanotnoga vodika služi tale radio-
ZA RAZVEDRILO
V RESTAVRACIJI
»Toda, tovariš plačilni, saj brišete mojo čašo kar s svojim lastnim žepnim robcem, s katerim ste si ravnokar brisali nos!«
»Oh, nič ne de, saj mora robec tako že v perilo.a
LJUDJE KOT TI IN JAZ
V potniškem letalu sem ponoči dremal v svojem ležalnem stolu, ko se začne res zelo lepa mlada ženska pripravljati, da si bo priredila zasilno posteljo. Napihnila je gumijasto blazino in se potem lepo iztegnila po dveh zasilnih ležiščih. Ko je opazila, da jo ostali potniki začudeno motrijo, se je ljubko nasmehnila in se opravičila: »\Ta vsak način moram spati, verujte mi, da sem imela danes res težak dan!« Dostojno sramežljivo je potegnila krilo daleč čez kolena, si popravila blazino in kmalu zaspala. V tem, ko se je nemirno obračala sem ter tja, zdaj na eno, zdaj na drugo stran, se je krilce pomikalo vedno više in više. Tu pa je vstal mlad mož, zapustil prostor in se kmalu vrnil s posteljnim pogrinjalom v roki. Položil je pocirinjalo čez spa-vajočo lepotico. Zbudila se je in ga začudeno pogledala. »Oprostite, prosim, spoštovana,« je dejal, »tudi jaz sem
teleskop s Krima v Sovjetski zvezi, imel težak dan in bi rad na vsak nacin katerega antena je dolga 18 metrov, spal!«
r
63
FRANK OWEN:
EDDIE CRAPNAN
P R I POVE DUJE
Ta poseben oddelek naše enote je vodil izvrsten fotograf Rotkagel. Bil je šaljiv, majhen fant z lokavimi, trudnimi očmi. Pred vojno je bil poslovodja ene izmed tovarn. Leica. Njegov konjiček je bila barvna fotografija in imel je krasno zbirko posnetkov iz Norveške, ki mi jo je pokazal neko noč v Kapelveienu.
Rotkagel je projiciral svoje filme na platno: posrečilo se mu je doseči najpopolnejše barvne učinke pri podobi zahajajočega sonca v zimski pokrajini. Opozoril me je na razlike v tonih pri koloriranju istega objekta ob raznih urah dneva in trdil, da so to prave naravne barve, ki jih s prostim očesom ni moč zaznati.
Na Norveškem je imel nalogo, fotografirati sleherno sabotažo naperjeno proti Rajhu, slehernega nemškega vojaka, ki so ga našli mrtvega na ulici (teh pa je bilo, kot sem rekel, veliko) in vsakega domnevnega vohuna v zaporu.
Rotkagel me je hitro naučil poglavitne reči v zvezi z ravnanjem z aparatom. Zatem mi je dal nekaj filmov in seznam stvari, ki jih moram posneti. Med temi so bila živa bitja, ljudje in živali in drveči avtomobili. Po slehernem posnetku sem zabeležil osvetlitev in čas.
Ko sem bil v teh rečeh že docela spreten me je Rotkagel učil, kako moram slikati dokumente, načrte, zemljevide itd. To delo je bilo zelo zanimivo. Za vajo sem slikal listje in cvetje in pri povečavah so se potem pokazale vse nadrobnosti.
Učil me je tudi, kako je treba fotografirati portrete. V parku nedaleč od kraljevskega dvorca sem često slikal
otroke, ki so se tam igrali. Mladi Norvežani so lepi, okrogle obrazčke imajo, plave lase in modre oči. Nekega dne sem videl ducat teh otrok sedeti na neki klopi. Pripravil sem aparat in vzkliknil: »Bu!« Dvanajst presenečenih obrazčkov se je obrnilo k meni. To je bil moj najboljši posnetek. Von Grunen je dal napraviti ogromno kopijo te slike za svoje stanovanje zakaj otroke je oboževal.
Vojna je zdaj že hudo divjala po Nemčiji. Mimo čedalje večjih izgub v Rusiji so bili tudi zavezniški zračni napadi iz dneva v dan močnejši in bolj neusmiljeni.
Grozote zračnih napadov sem dojel tudi sam prek nekaterih svojih prijateljev, ki so izgubili domove. Johnnv Holst je bil prvi med njimi, imel je smolo, da je 1943 šel na dopust in obiskal svojo ženo, ki je tedaj živela v Hamburgu. En dan po njegovem prihodu je prišlo do prvega zračnega napada s tisoč letali. Kaže, da so sirene zatulile šele takrat, ko so bila letala že čisto blizu cilja; razdejanje je bilo strahotno.
Ko je slišal bobnenje letal, je Johnnv stopil iz hiše. Videl je, kako bombe žvižgaje padajo in kako se orjaške zgradbe rušijo. Videti je bilo, kakor da je požar zajel celo mesto: Hamburg je bil preplavljen z zažigalnimi bombami. Zdelo se je, je pripovedoval Johnny, kot da se cele ulice zvijajo kakor staniol. Fosforne bombe so še povečale grozo. Od teh kemičnih bomb so mnogi ljudje živi zgoreli, ker so bombe gorele tako dolgo, dokler so bile v zvezi z zrakom. Tuleč od bolečin, so žrtve skakale v vodo, toda ko so prišle na zrak, so spet zagorele.
Johnnv Holst je pravil in verjamem, da je govoril resnico, da je bilo uničenih osem desetin Hamburga. Na njegovo hišo so padle tri zažigalne bombe in zgorela je malone do tal.
Tudi drugi moji prijatelji, kakor n. pr. Etling in Fritz Stube so izgubili svoje domove. Ker so živeli na raznih
koncih Nemčije, sem si lahko ustvaril jasno sliko o obsegu zavezniških napadov.
Mnogi pametni in humani ljudje skušajo odtistihdob dognati, koliko je to divje razdejanje vplivalo na karakter sedanje Nemčije. Sodbo prepuščam njihovi večji modrosti po dogodku. Tu pa bom samo govoril o tem, kako je ta smrtni udarec tedaj učinkoval na nemško moralo.
Vzlic Goebelsovi bistroumnosti in spretnosti je nemški narod čedalje bolj prevzemal občutek grozeče, neogibne in končne usode. Nepristranski ljudje so bili prvi, ki so opazili pomembno dejstvo: povsod, od koncentracijskih taborišč do nemške domovinske fronte, je padala vrednost Hitlerjevih delnic.
Tudi Norvežani so v tem videli strahotno povračilo, ki je doletelo Nemce. To sem opazil v stikih z najbolj iskrenimi izmed njih, čeprav sem v njihovih očeh še vedno ostal ponemčeni Amerikanec.
Dotlej sploh niso govorili o mojem bodočem delu. Poudarjal sem von Grunenu in drugim, da me nikakor ne mika, da bi se vrnil v Anglijo, ker je nevarnost prevelika. Zaslužil sem dovolj denarja, zdaj želim nekaj časa lagodno živeti. Toda moj predlog o nedoločno dolgem in dobro plačanem dopustu se ni nikakor ujemal z njihovimi načrti v zvezi z mano, ker so me hoteli izkoristiti čimbolj in po možnosti čimprej. Zato so skušali urediti tako, da bi čimprej zapravil vse, kar sem zaslužil. Računali so, da bom, ko bo moj plen skopnel, pripravljen lotiti se spet kakega Lovvenbrau. Zmeraj je bilo navzočih štiri do pet prijateljev, umazanega dela.
In tako me je Johnnv Holst ali kdo drug povabil v Pili smo koktejle, šampanjec, likerje in kadili cigare irt zmerom sem jaz plačal račun. Kar sem hotel in mogel, sem kupil. Ah! ne trdim, da to ni bilo zabavno. Pil sem, pil kar naprej, toda hkrati sem skušal ohraniti jasno glavo, zakaj nad njo je vedno visela senca starke Smrti.