1 1969
Leto XVII
KRONIKA
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
KRONIKA
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
xvii. letnik  Ljubljana 1969   1. zvezek
Vsebina prvega zvezka
Ferdo   Gestrin:   Oris gospodarstva na  Slovenskem v obdobju
zgodnjega kapitalizma — Stran 1
Carlo Guido Mor: Pohod kralja Alboina (568—570) — Stran 9
Sergij Vilfan: Nekateri rezultati novejših raziskav o meščanskih
kapitalih v zgodnjem kapitalizmu — Stran 15
Pavle Blaznik: Analiza neposredne obremenitve grunta v Krnicah
v Poljanski dolini 1630 — Stran 20
Jože Zontar: Načrti za ustanovitev državnega arhiva v Ljubljani
pred prvO' sivetovno' vojno — Stran 24
Tone Zorn: Iz avstrijsko-jugoslovanskih jxJgajanj v Celovcu maja
1919 — Stran 28
Maja Vetrih: Likovno življenje v Mariboru in razstave umetnikov
mariborskega kroga med obema vojnama — Stran 30
Katarina    Kobe-Arzenšek:    Tehniški   muzej   Slovenije   —
Stran 38
Janez Kos: Pogled v slovenske fototeke — Stran 44
Branko Reisp: Neevidentirana slovenska knjižica iz leta 1728 —
Stran 48
Iz dela naših zavodov in društev — Stran 50
Nove publikacije — Stran 55
Sommaire — Stran 64
N a ovi tku
Fr. Stiplovšek, Mesitnii stolp v Mariboru (1927)
Ureja uredniški odbor
Odgovorni urednik Jože Som
Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino
— Predstavnik Majda Kunaver — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v LJubljani —
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III — Tekoči račun pri SDK,
podružnica 501-8-87/1 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina la N din,
posamezna številka 5 N din
ORIS GOSPODARSTVA NA SLOVENSKEM V OBDOBJU ZGODNJEGA KAPITALIZMA
FERDO GESTRIN
Dobo od začetka 16. in vse do srede oziro-
ma do druge polovice 18. stoletja, ki smo jo
v naslovu imenovali obdobje zgodnjega kapi-
talizma, moremo označiti kot čas počasnega
gospodarskega razvoja v okvirih fevdalnega
reda na temelju tiste stopnje agrarne tehni-
ke ter proizvodnje sploh in tiste stopnje bla-
govno denarnega gospodarstva, kakršnega so
slovenske dežele dosegle ob koncu srednjega
veka. Hkrati pa je to tudi čas postopnega
uveljavljanja sprememb, ki so vodile k hi-
trejšemu razkroju fevdalnih odnosov v na-
slednjem obdobju.1
V poljedelstvu je vso to dobo prevladovalo
natriletno kolobarjenje, sistem agrarne teh-
nike, pri katerem je bilo polje, pripadajoče
eni vasi, razdeljeno na tri dele. Znotraj teh
delov pa so bile njive posameznih kmetij. Na
prvem delu so v istem letu sejali ozimino,
na drugem jaro žito, a tretji del je bil v pra-
hi; ostal je torej neobdelan, da se je zemlja
zaradi še zelo skopega gnojenja odpočila.
Gnojenje se je namreč v nekoliko večjem
obsegu javljalo v tem času le pri vinograd-
ništvu. Naslednje leto se je kolobar pomak-
nil za eno mesto naprej in se je zaključil v
tretjem letu. Po tem sistemu sta bili obdelani
vsako leto dve tretjini vseh njivskih površin.
Neobdelani tretji del pa so vaščani uporab-
ljali za skupno pašo. V nekaterih hribovitih
področjih so se na manjših površinah, pred-
vsem tistih, ki jih niso mogli orati, ohranili
še iz zgodnjega srednjega veka starejši po-
ljedelski sistemi. Predvsem gre tu omeniti
požigalništvo, ki so ga uporabljali ne le pri
krčenju gozda in pripravljanju novih stalnih
njiv, marveč tudi kot tehniko za priprav-
ljanje občasnih kulturnih površin (npr. na
Pohorju, vzhodno od Ljubljanske kotline). V
Primorju pa je bilo ves ta čas v veljavi na-
dvoletno kolobarjenje; v bližini obmorskih
mest ter v Goriških Brdih tudi kolonatski
sistem.2
S poljedelstvom je bila tesno povezana eks-
tenzivna pašna živinoreja, ki je bila ponekod
(npr. v višjem gorskem svetu, na Krasu) celo
pomembnejša od poljedelstva. Poleg nižin-
skih pašnikov, ki so zavzemali precejšnje.
površine kulturne zemlje, je bila za to živi- i
norejo zelo važna tudi paša v gorah, o čemer i
govore številni spori za pašne pravice. Pone-
kod je bila razširjena tudi tako imenovana
selilna paša. Tako so npr. s Krasa, Pivke in
Brkinov gonili živino, zlasti ovce, v zimski |
polovici leta ob istrsko in tržaško obalo ter i
celo v severozahodno Furlanijo. Ni pa bilo i
več nomadske živinoreje. Tam, kjer je bila j
živinoreja najbolj razvita, so imele kmetije
na posameznih področjih do 15 in več goved,
čeprav se je srednja mera gibala od 3 do 6
ali celo od 2 do 5 goved na kmetijo. V naj-<
bolj izrazitih ovčerejskih področjih pa so ime- j
li posamezni gospodarji velike črede ovac j
(npr. na Krasu in v Brkinih do 100, v Beli •
krajini Uskoki celo do 200 ovac). V mnogo
večjem obsegu kakor pozneje so gojili koze,
ki so našle dovolj paše v velikih površinah
gozdov in pašnikov. Tudi prašičereja je bila
v precejšnji meri vezana na pašo v bukovih
in hrastovih gozdovih ter pašnikih. Vendar
njen pomen v tem času še ni bil velik; veči-
no maščob so dajale ovce. Tudi konjereja ni
bila pomembna; dajala je manj vprežne živi-
ne kakor pa živino za ježo in za tovorjenje. j
Po nekem podatku je samo na Kranjskem v i
prvi polovici 16. stoletja bilo stalno vključe- ;
nih v premet okoli 4 do 6000 konj. Konje ]
so tudi prodajali v tujino. Perutninarstvo je i
bilo razvito povsod.^ •
V začetku 16. stoletja se je na slovenskih :
tleh v glavnem zaključil proces srednjeveške j
kolonizacije. Le-ta ni zajela samo ravninske- j
ga sveta, marveč je segla tudi v gorski svet
do višine celo nad 1000 metrov. V več stole-
tij trajajočem krčenju gozdov in ob gostejši
poselitvi ravninskih ter gričevnatih področij
ni ostalo več dosti zemlje, ki bi se dala spre- j
meniti v polje. Obseg kulturnih površin sej
poslej na Slovenskem ni več bistveno pove- i
čal. Meje kulturne zemlje so dosegle v glav- j
nem svoje skrajne točke tako v vodoravni j
kakor tudi v navpični smeri. Možna so bila j
le še krčenja majhnega obsega. Do istega
časa je nastala tudi naselbinska podoba slo-
venskega podeželja in ozemlja sploh, kakor
se je v glavnem ohranila vse do novejšega ;
1
časa. Po začetku 16. stoletja se glede števila
vasi in naselij ni več bistveno spreminjala.
Posamezne vasi ali kmetije, ki so nastajale
v kolonizacij ski vnemi na neustreznem zem-
Ijšču, so celo izginile in jih poznamo samo
po urbarjih.^ Tudi vsa mesta so že nastala v
tem obdobju; šele od druge polovice 19. sto-
letja se j.'m pridružujejo zaradi industrije
novo urbanizirani kraji.
Glede oblik ozircma tipov vaških naselij
po koncu kolonizacije ni več bistvenih spre-
memb, razen da so se večala in razraščala.
Poleg vasi različnih tipov — gručaste, raz-
tresene, obcestne itd. — so nastale predvsem
na novih krčevinah, zlasti še v višjem svetu,
le nekaj kmetij cbsegajcče naselbine, zaselki,
in pa samotne kmetije, zlasti v višjih hri-
bovitih in sredogorskih področjih alpskega
sveta.
Kmečka gospodarska enota je bila v glav-
nem do tega časa podložna kmetija (huba,
mansus), ki je imela poprečno ckoli 4 do
9 hektarjev poljskih površin z uporabo skup-
nih vaških pašnikov in gmajn, ter tako ime-
novanih servitutnih pravic, zlasti v gozdovih.^
Podložni kmetje so uživali te kmetije v obliki
začasnega ali dednega zakupa za plačilo raz-
nih bremen — predvsem v denarju; natural-
ne dajatve so se sicer ob koncu srednjega
veka začele zopet dvigati, a niso na splošno
nikdar prevladale — in opravljanju raznih
del. Z delnim večanjem dominikalne zemlje
in z že omenjenim delnim vračanjem na
naturalne dajatve je pcnekje porasla zopet
tlaka. Druge manjše kmečke enote, kakor
npr. kajže, so bile ob začetku te dobe še so-
razmerno redke. V zahodnem delu slovenske-
ga ozemlja okoli Gorice (Goriška Brda) in
v neposrednem zaledju starih romanskih
mest ob Tržaškem zalivu pa je bil, kakor
smo že videli, uveljavljen kolonat z mnogo
manj ustaljeno velikostjo v kolonatske odno-
se dane posesti. Zanjo so vsako leto dajali
polovico vsega pridelka (spolovina).
V neagrami proizvodnji je ob začetku te
dobe prevladovala mala, deloma v cehe pc^
vezana obrt, ki se je notranje vedno bolj
specializirala, in so tako nastajale tudi po-
vsem nove vrste obrti. Svoj prvi višek je
doživelo tedaj rudarstvo in fužlnarstvo, ki
se je razvilo zlasti v goratem področju Kranj-
ske in v Karavankah. Po nekem seznamu je
bilo leta 1569 na Kranjskem 22 fužin, a na
vcem slovenskem ozemlju nad 30. Celotna
proizvodnja fužin na Kranjskem je bila iste-
ga leta okoli 2000 t litega in kovanega železa
ter jekla. Poleg tega so te fužine predelale
tudi še približno enako količino železa, ki so
ga trgovci uvozili iz Koroške (Hüttenbsrg).'
Poleg železne in svinčene rude so začeli ckoli
1490 kopati tudi živosrebmo rudo v rudniku
v Idriji, ki se je povzpel v eno najpo-
membnejših podjetij zgodnjega kapitalizma
v Evropi. Proizvodnja je v rudniku naglo
rasla in dosegla poprečno proizvodnjo 16. sto-
letja, to je okoli 50 t živega srebra na leto.
V letih 1539—1573, ko je neko dobo idrijsko
živo srebro na evropskem trgu povsem pre-
vladovalo in L0 ga izvažali celo v španske
kolonije, so prodali okoü 1650 t živega sre-
bra in okoli 350 t cinobra. V naslednjem sto-
letju pa se je proizvodnja dvignila na ckoli
130 t letno.^ V 16. stoletju so začeli v manj-
šem obsegu pridobivati na Slovenskem tudi
baker.
Nastajati pa so začele tudi že zgodnjeka-
pitalistlčne oblike proizvodnje: založništvo in
manufakture. Založniški odnosi so se poleg
nekaterih drugih zvrsti proizvodnje razvili od
konca srednjega veka zlasti v zvezi s fuži-
narstvom. Tudi prve manufakture, ki so na-
stale okoli srede prve polovice 16. stoletja, so
izšle iz fužlnarstva v zvezi z novo vojno teh-
niko. V Fuž nah pri Ljubljani je že v 20. letih
delala manufaktura, znana po topovskih kro-
glah, ki so jih izvažali prek morja celo v
Neapelj. V Podkloštru na Koroškem so že
pred tem Fuggerji ustanovili podjetje za to-
pove in muškete iz medi; tu so imeli tudi
veliko čistilnico bakrene rude.^ Deželni knez
pa je leta 1520 ustanovil v Celju lastno livar-
no topov (deset let pozneje tudi v Gradcu).
Poleg teh je morda nastalo v tem času na
Slovenskem še nekaj drugih manufaktur. Zal
o organizaciji teh podjetij in o njihovi pro-
izvodnji, o številu zaposlenih in o delovnih
odnosih itd. nimamo podatkov. V primorskih
mestih, zlasti tistih pod beneško oblastjo, je
igralo važno vlogo pridobivanje soh. Proiz-
vodnja je že v 16. stoletju dosegla okoli
25.000 solnih mernikov (po okoli 900 kg) soli
in se pozne-e ni bistveno povečala. Večji del
te soli je našel trg tudi v slovenskem zaledju."
Dvig proizvodnje in tesna povezava slo-
venskih dežel s tujimi tržišči v začetku 16.
stoletja sta še povečala trgovino, ki je bila
z večine slovenskega ozemlja zlasti vezana na
primorska mesta in Italijo. Samo trgovina v
tej smeri, tja in nazaj, je presegala 200.000
tovorov blaga na leto. Toda trgovske zveze
so segale tedaj globoko v hrvatske in ogrske
dežele do Budima oziroma do turških meja,
do Dunaja in celo Prage ter do južnonemških
mest, kakor Augsburga in Nümberga. Ob
jadranskih obalah pa je segala trgovina s
slovenskega ozemlja proti jugu na današnji
jugoslovanski obali do Dubrovnika in Koto-
ra, a na italijanski obali vse do Barija in
Brindisija, čeprav se je večji del tega pro-
meta usmerjal v Benetke in v mesta v Mar-
kah: Pesaro, Fano, Ancona, Recanati in Fer-
mo. Velik del te trgovine so v začetku 16.
2
stoletja še obvladali domačini, vendar nika-
kor ne samo meščanski trgovci. Vanjo so
namreč — predvsem do primorskih mest
Tržaškega zaliva in deloma do Reke — pose-
gali tudi kmetje in fevdalci. Zemljiško go-
spostvo je namreč ob uveljavljanju denarno
blagovnih odnosov vedno bolj zapadalo pro-
cesu komercializacije. Kmetje niso trgovali
samo s svojimi proizvodi, pridelki in proiz-
vodi dcmače obrti, temveč so posegali v tr-
govino s poljedelskimi pridelki in proizvodi
iz hrvatskih in ogrskih dežel, jih tovorili
proti morju, a cd tam so v notranjost prina-
šali zlasti sol in primorska vina. Vedno bolj
pa so trgovali tudi s trgovskim blagem, ki so
dotlej z njim trgovali skoraj izključno me-
ščanski trgovci (železo in železni proizvodi,
kože in kožuhovina, olje, platno itd.). Tako
so posamezni kmetje na leto prodali po 500
do 1000 tovorov raznega blaga in cela krdela
živine. Veliko kmetov, zlasti maUh kmetov
in kajžariev, pa je živelo tudi od zaslužka
pri trgovskem premetu s tovorjenjem. 2e od
konca srednjega veka so v zvezi s spremem-
bami na zemljiškem gospostvu postajali ved-
no važnejši činitelj v trgovini tudi fevdalci,
zlasti seveda v trgovini s poljedelskimi pro-
izvodi. V trgovske posle so pritegnili svoje
podlozn'ke, vendar so fevdalci vodih trgov-
ske posle tudi neposredno sami ali pa so se
povezovali v trgovske družbe z meščani, tudi
tistimi v primorskih mestih in celo z Bene-
čani.""
Opisano stanje pa se je začelo od začetka
16. stoletja dalje počasi spreminjati. V agrar-
ni tehniki in strukturi kultur oziroma živi-
noreje moremo v tem obdobju, ki sicer še ni
dovolj raziskano, zaznamovati le nekatere
pomembnejše premike. V natriletnem kolo-
barjenju se vse bolj pojavljajo težnje po po-
daljševanju obdelovalnega cikla od tri na
štiri leta. Ta proces je bU deloma povezan
s širjenjem ajde, ki so jo sejali na polje v
prahi in ki je bila že konec 17. stoletja zlasti
na Kranjskem precej razširjena. Tako so
kmetje počasi dejansko povečevali vsakolet-
ne obdelane poljedelske površine, ki so jih
mogli širiti na novo, kakor bomo še videli,
le še izjemoma. S širjenjem ajde pa je bil
tesno povezan tudi napredek čebelarstva, ki
je od 16. stoletja dalje dajalo mnogo večje
možnosti za živahno trgovino z medom in
voskom proti primorskim mestom in proti
severu. Manj moremo slediti prehajanju v
naštiriletni kolobar pri širjenju koruze na
prehodu v 17. stoletje in dalje. Ta se je v
večji meri gojila namesto drugih vrst žitaric.
Na Goriškem se je koruza širila pod bene-
čanskim vplivom (kot sirk — italijansko žito),
na Kranjskem se je uveljavljala le ponekod
na Dolenjskem (kot turščica, turška pšenica),
največ pa so jo začeli sejati na Štajerskem,
kamor je prišla iz Ogrske v 17. stoletju (pod
imenom kukurutz). Na precejšen obseg ob-
delovanja koruze v tej deželi v prvi polovici
18. stoletja kaže vladarjev ukrep, ki je s po-
sebnim patentom 1733 ukazal, da morajo
podložni kmetje od koruze plačevati fevdal-
cem dvajsefno. V tem času se je začel v slo-
venskih deželah pojavljati tudi krompir. V
20. letih 18. stoletja se že omenja na Koro-
škem, v naslednjem desetletju ga srečamo
tudi na Kranjskem, a od okoli leta 1740 da-
lje so ga začeli gojiti na S'ajerskem. Večala
se je v vsem tem obdobju na polju v prahi
tudi gojitev lanu, ki je bil važna surov'nska
baza za vedno bolj razširjeno proizvodnjo
platna, katerega trgovino so obvladovah tako
imenovani grosisti.
Poleg teh sprememb je v poljedelstvu ome-
niti tudi počasno širjenje donosnejših kultur
na škodo drugih, s čimer se je dvigala proiz-
vodnja v poljedelstvu. Sirjenie koruze na
škodo drugih žit smo že omenili. V Primorju
je rasel pomen vinogradov in kultura oljke
na račun njivskih površin. Po letu 1600 so
začeli tudi vzhodno od Soče gojiti murvo, ki
so jo poznali dotlej v slovenskih deželah le
kot okrasno drevo. Postala je baza za vzrejo
svUoprejke in so kokone sprva izvažali na
beneško ozemlje."
Do manjših premikov na bolje je prišlo
tudi v živinoreji. Predvsem sta v odnosu do
srednjega veka in do drugih zvrsti živinoreje
porasla prašičereja in konjereja. Prva zara-
di vedno večje uporabe masti od 16. stoletja
dalje, druga pa zlasti zaradi prodaje konj v
italijanske in severne nemške alpske dežele.
Močneje se je uveljavljala konjereja na Ko-
roškem v Ziljski dolini, na Gorenjskem in na
Krasu, kjer je že leta 1579 nadvojvoda Karel
ustanovil kobilarno in žrebčarno Lipico (še
danes važno postajo za vzrejo konj liplcan-
ske pasme), a leto pozneje je nastala tudi
žrebčama v Prestranku. Večji pomen je do-
bila konjereja v 17. stoletju tudi okoli Loža.
Te, v glavnem z napori kmetov, da bi si
zboljšali položaj s povečano proizvodnjo, po-
vezane spremembe so sicer neznatno, vendar
vztrajno minirale že stoletja trajajoči sistem
natriletnega kolobarjenja. Poleg njih pa so
se na podeželju uveljavljali še drugi — celo
važnejši — premiki kot posledica celotnega
gospodarskega razvoja, naraščania števila
kmečkega prebivalstva in gospodarske ter
družbene diferenciacije na vasi. Tako so na
eni strani še tja do konca 17. stoletja trajali
poskusi za pridobivanje novih stalnih površin
kulturne zemlje s krčenjem gozda. Vendar so
bila vsa krčenja za njivske površine v tem
obdobju omejena na majhna individualna
krčenja, ki so bila le izjemoma tolikšna, da ,
3
so na krčevinah nastajale nove kmetije. Ve-
činoma so na tej podlagi nastajale le njivske
ali druge manjše poljedelske površine ob že
obstoječi kmečki enoti ali pa nove kajže. Zdi
se, da so večie površine kulturne zemlje v
tem obdobju pridobili z nastajanjem novih
planinskih pašnikov na račun gozda s krče-
njem, s čimer se je meja kulturnih površin
potisnila še višje v gorski svet. To povečeva-
nje kulturne zemlje na račun gozda je vodilo
do hudih sporov med kmeti in fužinarji, ki
jim je začelo primanjkovati lesa v ugodnih
legah. Na drugi strani pa so zaradi težnje,
da bi povečali fond plodne zemlje in na njej
več pridelali, začeli spreminjati doslej nižje-
vrstne kulturne površine v višje vrstne, ozi-
roma  so iz kakršnihkoli vzrokov opustele
kmetije zopet obnavljali. Pri tem so imeli
velik interes zlasti fevdalci. Tako so se tedaj
prenekatero dotedanje kmetijske živinorejske
enote — švajge (Schwaighöfe) — v gorskem
alpskem svetu, če je bilo za to dovolj pogo-
jev, spremenile v stalne kmetije.V nado-
mestilo so nato na še višjih krčevinah ali pa
tudi v gorskem svetu nad gozdno mejo pri-
pravljali nove pašnike. Na mnogih skupnih
občinskih zemljiščih, uporabljanih zlasti za
pašniško  živinorejo,   so  zaradi   naraščanja
vaškega prebivalstva nastajale mnoge kmeč-
ke enote, kajže, ki so si na tem zemljišču
pridobile manjše njivske površine. Mogli bi
celo trditi, da se je prav v to skupno srenj-
sko zemljišče usmerila poglavitna oblika ko-
lonizacije v tem obdobju. Zaradi tega se je
zelo povečalo število kajž. Prav nastajanje
majhnih kmetij in kajž je bil ob pomanj-
kanju zemlje vse do konca obravnavanega
obdobja ena največjih značilnosti v razvoju
slovenskega   podeželja.   Ker  so  se   zaradi
zmanjševanja   skupnih   občinskih   zemljišč
slabšali pogoji za živinorejo uporabnikom teh
srenjskih zemljišč, so ponekod celo prepove-
dovali spreminjanje teh površin v njive ali
vinograde. Opustele kmetije, ki jih je bilo
še do srede 16. stoletja sorazmerno zelo veli-
ko, so kmalu zatem začele naglo izginjati.
Fevdalci so jih, kakor že tudi poprej, če se
je le dalo, oddajali bližnjim podložnikom, ki
so jih, kolikor so zmogli, obdelovali v celoti
ah deloma ali pa so jih uporabljali za potrebe
živinoreje (Grashube). Prav tako pa so jih
zelo pogosto oddajali novim kolonistom, ne-
redko beguncem pred turško nevarnostjo.''
Prihajalo je torej do povezovanja dveh ali
celo več kmetij v rokah enega podložnika,
povečevale so se posamezne hübe z individu-
alnim krčenjem, a ponekod tudi zaradi deli-
tev gmajn. Delitve gmajn se na slovenskih
tleh javljajo že v 17. stoletju, redko celo že
proti koncu 16. stoletja, vendar je dobil ta
proces večji obseg in tudi večji pomen pri
razslojevanju kmetov šele v naslednjem ob-
dobju po 1768. letu. Mnogo večji obseg je
dobil povečevanju zemlje ene kmetije po-
vsem nasprotni pojav: nastajanje majhnih in
najmanjših kmečkih enot, ki niso mogle da-
jati možnosti za življenje, in pa delitev kme-
tij, katere začetki sodijo enako kakor na-
stajanje kajž že v konec srednjega veka.
Naraščanje prebivalstva in pomanjkanje za
kolonizacijo še ugodne zemlje sta poleg dru-
gih vzrokov (tudi fevdalčeva volja) pripeljali
do tega, da so se kmetije delile na polovične,
četrtinske in osminske, pozneje pa celo na
šestnajstinske. Velik obseg je dobila delitev
kmetij zlasti na Primorskem. Deloma so z
delitvijo kmetij nastajale celo tudi kajže, ki
so, kakor smo že videli, nastajale predvsem
na srenj ski zemlji. Od tod tudi razlike v od-
nosu do zemljiškega gospoda pri tistih kaj-
žarjih, ki so nastali in bili naseljeni na srenj-
ski zemlji. Ti so bili fevdalcu le osebno
podložni, dajatve za zemljo pa so praviloma
dajali občini. Viri te vrste kajžarjev označu-
jejo tudi s posebnim nazivom (Untersassen).
Stanje v kmetijstvu, kakor smo ga zgoraj
orisali, v precejšnji meri osvetli tudi razde-
litev fonda kulturne zemlje po raznih kme-
tijskih panogah, ki je nastala do okoli sre-
de 18. stoletja. Po katastru Jožefa II., čigar
podatke moremo v glavnem prenesti še nazaj
v sredo stoletja, je bil zemljiški fond na Ko-
roškem in Kranjskem razdeljen takole: 15 */o
je bilo njiv in vrtov, 17 */o travnikov, 25 */o
pašnikov, ckoli 40 "/o gozdov, a preostanek
je bilo povsem neplodno zemljišče. Na Šta-
jerskem pa je bU odstotek travnikov in paš-
nikov nekoliko manjši v korist njiv in delo-
ma gozda.
Na podeželju je prišlo tudi do precejšnjih
sprememb tako glede velikosti kmečkih enot
kakor tudi glede števila prebivalstva, ki je
na vasi — v nasprotju z mesti — precej na-
raslo. Ob koncu tega obdobja je na sloven-
skih tleh po oceni prebivalo okoli 830.000 pre-
bivalcev, ki so v ogromni večini živeli na
podeželju. Mesta so bila še ves ta čas majhna
in v njih ni prebivalo več kakor 6,7 */o vsega
prebivalstva. Toda vas je zajelo vedno večje
gospodarsko in družbeno razslojevanje, saj
je v poznem srednjem veku nastali enotni
podložniški razred počasi razpadal v gospo-
darsko različno močne družbene sloje. Poleg
starih srednjeveških kmetij, ki so se z de-
Htvijo cepUe v manjše in katerih število je
počasi padalo, so rasle številne kajže. Nasta-
jale so izredno naglo zlasti v 16. stoletju.
Tako je ponekod, zlasti v gospodarsko bolj
razvitih in prometno važnejših območjih, šte-
vilo kajžarjev konec stoletja predstavljalo že
35 do 40 "/o kmečkih gospodarstev. Bili pa so
primeri, kjer so kajžarji na vasi že prekora-
4
čili število celih kmetij. Do konca 17. stoletja
je bilo nato naraščanje kajž zmernejše, a je
naglo poraslo zopet v prvi polovici 18. stolet-
ja. V tem času so ponekod, kakor npr. na
sedežih župnij ali ob posameznih prometnih
poteh, kajžarji celo prehiteli število vaškega
prebivalstva, ki je živelo samo od kmetij-
stva. Poleg kajžarjev pa se na posestvih bo-
gatejših kmetov in na dominikalni zemlji
fevdalcev javljajo tudi  ljudje brez vsake
zemljiške posesti, tako imenovani oseben j ki
ali gostači. Srečujemo jih na vsem sloven-
skem ozemlju, števUni pa so bili zlasti na
vinogradniških področjih. Iz njihovih vrst so
vsekakor bili hlapci, ki se že od srede 16.
stoletja omenjajo kot delovna sila pri kmetih
in fevdalcih. Kajžarji kakor tudi osebenjki
so bili življenjsko navezani tudi na neagrar-
ne gospodarske panoge: domačo obrt in za-
ložništvo, na zaslužek v fužinarstvu in pro-
metu,  deloma tudi  v trgovini,  čeprav so
mnogi hodili na dnino h kmetom in fevdal-
cem. Poleg tega se je začela na podeželju v
tem   obdobju  pojavljati  tudi  maloštevilna
plast povsem svobodnih ljudi. V 16. stoletju
je bilo povezano to z naseljevanjem Uskokov,
beguncev izpod turške oblasti ali pred nji-
hovo nevarnostjo, na opustele kmetije v ob-
robnih področjih Kranjske in tudi Slovenske
Štajerske. Uskoki so namreč ohranili osebno
svobodo in so bili podrejeni vicedomu, urad-
niku deželnega kneza v deželi. Pozneje so se
začeli prebijati skozi fevdalne vezi v svobodo
tudi posamezni več ali manj obogateli kmet-
je. Le-ti so od fevdalcev, zlasti nižjih, ki se
niso mogli drugače reševati iz svojega slabe-
ga gospodarskega položaja, kupovali posa-
mezna svobodna zemljišča ali pa so se s svojo
kmetijo vred odkupili od podložništva. S tem
svobodnim zemljiščem so se osvobajali dolž-
nosti in vezi do fevdalca ter postajali povsem
svobodni, če niso imeli podložne zemlje. Po-
sest teh svobodnikov (Freisassen) so v zvezi
z obdavčeni em vpisovali v sezname davčnih
osnov (Gültbücher), torej med plemiško po-
sest. Imeli so tudi posebno sodno in upravno
organizacijo. Plemstvo je sicer že od začetka
17. stoletja nastopalo proti tem pojavom, a
jih ni moglo zaustaviti. Na Kranjskem jih je
bilo ob koncu tega obdobja okoli 400. Pojav
pa je kljub maloštevilnosti zelo pomemben,
saj nakazuje pot v svobodo in razkroj fev-
dalnega reda.i*
Število kmečkih enot se je v tem obdobju
kot posledica opisanega razvoja (delitev kme-
tij, nastajanje kajž in osebenjskih bajt) pre-
cej povečalo. Vasi so postale večje, vendar
se je njihov zunanji videz le malo spremi-
njal. Kmečke hiše so bile razen v Primorju,
kjer je bil gradbeni material kamen, še ved-
no predvsem iz lesa. Popis hiš na Štajerskem
leta 1700 je ugotovil še vedno okoli 80 */o
majhnih lesenih hiš z odprtim ognjiščem. Le
počasi se začenja v hišah z enim prostorom
ločevati kuhinja kot poseben prostor (črna
kuhinja, ker je bilo v njej odprto ognjišče).
Čeprav se je sorazmerno velik del kmeč-
kega prebivalstva vključeval v neagrame
dejavnosti in v večji aU manjši meri ži-
vel od njih, se je v tem obdobju le soraz-
merno malo ljudi s podeželja naselilo v me-
sta, ki so ostajala vse do začetka 18. stoletja
v glavnem na ravni srednjeveškega števila
prebivalstva. Niso jim tega preprečevale sa-
mo fevdalne vezi in priklenjenost na zemljo.
Pomembnejše je bilo vsekakor to, da so našli
možnost za obstoj v neagrarni dejavnosti na
podeželju samem, ki se je v procesu komer-
cializacije zemljiških gospostev otresalo sred-
njeveških omejitev v trgovini in obrti, katere
so hotela mesta ohraniti v veljavi. Ta razvoj
je deželni knez s policijskimi redi, s katerimi
je skušal vedno bolj kmetu v korist razmejiti
meščansko in kmečko trgovino, še pospeševal.
V 17. stoletju so bile težnje mest, da bi za-
vrla kmečko trgovino in obrt sebi v prid, v
praksi že premagane. Pri tem ni velik odpor
meščanstva, ki mu je že od začetka tega ob-
dobja izpodjedala osnove tudi konkurenca
tujih trgovcev in podjetnikov ter konkurenca
tujega blaga, prav nič zalegel.
Široka povezanost slovenskega ozemlja s
sosednimi deželami v blagovno denarno za-
menjavo je namreč pritegovala v dežele ita-
lijanske in južnonemške meščane, trgovce in
podjetnike z mnogo močnejšimi kapitali, ka-
kor so jih imeli meščani na Slovenskem. Po-
segali so tako v proizvodnjo (fužinarstvo,
rudnik živega srebra v Idriji, založništvo), v
katero meščani na Slovenskem, na splošno
bolj vezani na trgovino, niso v večji meri
vlagali svojega kapitala, kakor tudi v trgovi-
no z najvažnejšim trgovskim blagom na veli-
ke razdalje. Tako so nemške, avgsburške
firme (Hochstetter, Baumgartner, Herwart,
Haug-Langenauer) in nato beneški kapital
povsem obvladali trgovino z živim srebrom
in cinobrom idrijskega rudnika, ki tako na
razvoj zgodnjega kapitalizma na Slovenskem
ni bistveno vplival. Domačinom je ostala
predvsem oskrba rudnika in rudarjev z živili
in materialom, potrebnim za obratovanje
rudnika. Italijanski podjetniki so postajali
lastniki fužin, a italijanski trgovci so z več-
jim kapitalom in boljšo tehniko trgovine vse
bolj obvladovali posamezne veje trgovine
(npr. z železom in železnimi proizvodi, s ko-
žami, živino itd.). Do tega časa — to je v
glavnem do začetka 16. stoletja — so imeli
trgovci iz slovenskih mest trgovino s primor-
skimi mesti in z Italijo pretežno v svojih ro-
kah in so tudi itahjanski trgovci prihajali
predvsem v obalna mesta Slovenskega Pri-
morja in na Reko, kjer so menjavali svoje
blago za tisto, ki je prihajalo iz zaledja.
Le v manjši meri so prihajali globlje v slo-
vensko in še širše zaledje. To se je poslej
bistveno spreminjalo. V notranjost posegajo
v vedno večji meri trgovci iz primorskih
mest, prav tako pa tudi trgovci iz Italije: iz
furlanskih mest, iz Benetk, iz mest južno od
njih, iz Lombardije in Toskane, iz Mark in
tudi Apulije. Naseljevali so se v mesta na
naši strani Jadrana in v večji meri tudi v
mesta na slovenskih tleh. Posegali so celo
tudi na podeželje in v trgovino na drobno,
s čimer so meščanske trgovce in mesta sploh
močno prizadeli tudi v lokalni trgovini. Po-
segi tujih trgovcev so bih za domače meščane
še toliko bolj boleči, ker so bili že tako pri-
zadeti zaradi trgovine kmetov in fevdalcev.
Proti koncu 16. stoletja je zaradi tega raz-
voj zgodnjega kapitalizma pri meščanih na
slovenskih tleh začel pojenj evati. Vzroke za
to pa je seveda iskati tudi v bankrotih južno-
nemških trgovskih hiš, ki so posegale s svojo
dejavnostjo na naša tla, in v delnem upada-
nju vloge Benetk v trgovini, čeprav se je
začasno po propadu južnonemških firm be-
neški kapital na Slovenskem celo okrepil.
Oboje je namreč začasno zmanjševalo obseg
trgovine na velike razdalje. Ta pa je upadala
tudi zaradi prodora turške države v Pcdo-
navje in konec 16. ter v začetku 17. stoletja
obnovljenih bojev ob hrvatskih in ogrskih
mejah. Upadanje zunanjega trga je prizadelo
najvažnejše panoge neagrarne proizvodnje na
Slovenskem. V tem času, kolikor že ne prej,
so izginile tiste redke manufakture, ki so
nastale pred približno enim stoletjem na slo-
venskih tleh. V 17. stoletju se ne omenjajo
več. Prizadeto je bilo tudi fužlnarstvo (z iz-
jemo idrijskega rudnika, pri katerem pa naše
meščanstvo tako ni bilo udeleženo) in do
konca 16. stoletja je ustavila delo skoraj
tretjina fužin na Kranjskem. Tudi v proiz-
vodnji svinca je prenehala konjunktura,
kakršna je bila v razdobju Fuggerjev. Revo-
lucija cen, ki je zajela tudi slovenske dežele,
je še zmanjševala moč kapitala domačih
meščanov. Nov udarec je prineslo še popolno
poslabšanje vrednosti denarja v začetku tri-
desetletne vojne, ki je pripeljalo do denar-
nega zloma mnogih trgovcev."
Razvoj je šel v tem času upadanja pred-
vsem v naslednjih smereh. Poprečna vrednost
meščanskih premoženj se je počasi zmanjše-
vala in se je meščanstvo s sorazmerno redkimi
izjemami nekako izenačevalo na vedno nižjih
osnovah. Številčno razmerje med trgovci in
obrtniki se je vse bolj obračalo v korist sled-
njih. Zlasti v manjših mestih in trgih je
postajala kmetijska proizvodnja tudi za me-
ščane vedno pomembnejša. Razen v večjih
središčih trgovine, kjer so se tudi še v tem
času, kakor npr. v Ljubljani in Trstu, pove-
čevali posli, so povsod drugje mesta na Slo-
venskem v večji ali manjši meri pustela in
se v njih javlja večje število praznih hiš.
Tudi v slovenskih deželah je v tem času,
podobno kakor v velikem delu srednje Evro-
pe, čeprav po drugačnih poteh, prišlo do za-
časnega upada neagrarne proizvodnje.
Sele v drugi polovici 17. stoletja se je začel
v neagrarni proizvodnji zopetni dvig. Mer-
kantiUstična politika avstrijskih državnih
oblasti ga je nato tudi v slovenskih deželah
precej podprla. Vendar se struktura te pro-
izvodnje, prav tako tudi organizacija in
pravna ureditev produkcije niso menjah. Se
naprej so obstajale v glavnem tudi stare ob-
like tehnike.
Se vse do konca obdobja prevladuje obrtna
proizvodnja. V njej se sicer javljajo še vedno
nove obrti. V nekaterih krajih (Ljubljana,
Celovec, Celje) se uveljavljajo zvonarji, ki so
se deloma ukvarjali tudi z uUvanjem topov.
V Primorju so ponekod (Gorica) začenjali
s svilarstvom in je leta 1718 produkcija do-
segla okoli 4500 kg svile, a drugje (Ljubljana,
Celje, Maribor) so začele rasti obrti za svile-
ne izdelke. Tedaj se začenja tudi znano čijv
karstvo v Idriji in drugje. Med obrtjo je le
malo panog, ki bi delale za širši trg in zlasti
za izvoz (platno, sukno, puške in pištole v
Borovljah, kordovansko usnje v Tržiču, les
in lesni proizvodi). Te, že prej obstoieče iz-
vozne obrti, ki so bile deloma odvisne od
trgovcev založnikov, so v 18. stoletju še na-
predovale. Državna oblast podreja cehovske
obrti svoji kontroli (Cehovski red Karla VI.
leta 1732) in podpira zlasti tako imenovane
»komercialne^^ obrti, ki so delale prvenstveno
za izvoz. V njih je cehovska ureditev bolj
svobodna. Pri drugih cehih pa se je v glav-
nem uveljavljalo načelo zapiranja cehov v
korist cehovskih mojstrov, tudi omejevanje
števila mojstrov (numerus clausus) in včasih
celo pomočnikov.
Pomen založništva, ki je preživelo krizo,
je seveda v odnosu do povsem obrtne pro-
izvodnje v tem času precej porasel. Se važ-
nejša pa je bUa za razvoj v smeri kapitahzma
obnovitev manufaktume proizvodnje, ki je
začela znova nastajati na slovenskih tleh pod
vphvcm merkantilizma. Manufakture so v
smislu državne gospodarske pohtike dobivale
razne privilegije in monopolne pravice. Prva
je v tem času nastala manufaktura sukna
v Ljubljani, ki so jo leta 1725 ustanovih de-
želni stanovi Kranjske za oskrbo Vojne kra-
jine s suknom.'" Vseh delavcev, ki so v ma-
nufakturi ali doma delah zanjo, je bilo sredi
stoletja okoli 700. Tej manufakturi se v Ljub-
6
Ijani priključi še ena, ki je imela ob višku
okoli 300 delavcev. Do srede stoletja je na
slovenskem ozemlju nastalo še nekaj drugih
manufaktur; večji obseg pa je nastajanje
manufaktur in s tem manufakturne proiz-
vodnje dobilo šele v drugi polovici 18. stolet-
ja in pozneje.
Najbolj razširjena panoga rudarstva je bilo
še sedaj pridobivanje železa. V fužinah — v
17. stoletju in pozneje so nastajale celo nove,
čeprav so nekatere, kakor smo že videU, pro-
padle — se je izpopolnjevala tehnika in obli-
ka proizvodnje (prevlada peči in kladiv na
vodni pogon, uveljavljanje večjih peči, ki so
obratovale zdržema po več mesecev, od leta
1704 že tudi prva visoka peč ali plavž na
Slovenskem, čeprav se plavži širše uvajajo
šele konec 18. stoletja). Proizvodnja domačega
železa ter predelava tega in zlasti iz severne
Koroške uvoženega železa kljub raznim teža-
vam (pomanjkanje oglja, vedno težje prido-
bivanje rude) ne pada. Po nekem podatku iz
leta 1674 naj bi devet fužin na Kranjskem
in Goriškem dalo letno okoli 33.000 dunajskih
centov železa. V fužinarstvu so se tedaj Se
v večji meri kakor prej uveljavili založniški
odnosi. Lastniki največjih fužin pa so posta-
jali tujci, ki so se tudi naseljevali na sloven-
skih tleh. Večina proizvodnje je tudi tedaj
šla v izvoz, zlasti v Italijo.''
Večji premik moremo zaznamovati tudi
v trgovini, v kateri so sicer še vedno imeli
vidno vlogo tujci, zlasti Italijani. Prav tuji
trgovci so v obliki apalta obvladali trgovino
z marsikakšnim blagom (platno, med, živina,
les itd.).'S Q^ zadnje četrtine 17. stoletja se
uveljavljajo na Slovenskem poklicni trgovci
na vehko — grosisti. Bih so maloštevilni in
so živeli le v nekaterih mestih (npr. Ljub-
ljana, Beljak, Trst, Gorica, Skofja Loka in
še kje), vendar so nakopičili za tisti čas veli-
ke trgovske kapitale. Toda skoraj do konca
tega obdobja ni nihče med njimi, kljub vse-
stranskim pogojem, prešel na manufakturno
proizvodnjo. Pač pa so si zelo pogosto z ve-
likimi vsotami kupovali plemiške naslove
(pojav, znan že od začetka 16. stoletja), ku-
povah fevdalno posest in še naprej upravljali
svoje veletrgovine, kar po tedanjih normah
plemiške časti ni bilo nedopustno. Drug po-
jav, ki ni vezan zgolj na slovensko ozemlje,
marveč na težnje večjega dela habsburške
monarhije, a je po posledicah zelo pomemben
za razvoj slovenskih dežel, pa je bila gospo-
darska in trgovska krepitev Avstrije na Ja-
dranskem morju. Že leta 1717 je Avstrija
proglasila svobodno plovbo po Jadranu in
dokončno zlomila stoletni beneški monopol.
Dve leti pozneje pa sta postala Trst in Reka
svobodni pristanišči; leta 1725 se njune pra-
vice še precizirajo. S tem se je začela nagla,
rast obeh mest, zlasti Trsta, ki je postajal
emporij habsburške monarhije. Promet v Tr-
stu se je naglo večal Ln je že sredi stoletja
dosegel četrt mUijona dunajskih centov in
vrednost štirih milijonov forintov. Vsa druga
pristanišča na avstrijski strani Tržaškega za-
liva so bila obsojena na nepomembnost. Leta
1755 je nastala v Trstu tudi blagovna borza,
v kateri so prevladovali tržaški grosisti. Za
zvezo z novima svobodnima pristaniščema so
zgradili do srede stoletja prve večje ceste,
komercialne ceste za vozni promet s težkimi
vozovi (parizarji), začela se je leta 1735 tudi
regulacija rek za vodni promet (Ljubljanica,
Sava). Z letom 1730 so se začeli prvi ukrepi
za odpravo ali vsaj znižanje carine za vse
blago, ki je šlo na Trst ali Reko, oziroma je
od tam prihajalo v monarhijo. Nastanek
Orientalne kompaniie na Dunaju po vzoru
podobnih angleških in nizozemskih družb v
prejšnjih stoletjih, ki je svojo dejavnost raz-
širila po vsem južnem delu monarhije in
ustanovila v Trstu tudi svojo ladjedelnico, je
bila le kratka, čeprav značilna epizoda. V
30 letih je namreč že prenehala; je pa priva-
bila k delu tudi slovenskega merkantilista
Rakovca.18
Počasi so torej dozorevali pogoji za hitrejši
razvoj kapitalizma in hkrati z njim za raz-
kroj fevdalnega družbenega reda in fevdalnih
odnosov. Tudi iz njih pa je deloma zrasla po-
litika razsvetljenih avstrijskih vladarjev in
njihova reformna dejavnost v drugi polovici
18. stoletja, ki je, če je hotela ali ne, vse to
še pospeševala.
OPOMBE
1. Sinteze o gospodarski zgodovini Slovencev
še ni, čeprav obstoje že številne študije in zaje-
majo to problematiko dovolj na široko vsa splo-
šna dela slovenske zgodovine. Omenimo naj J.
Agneletto, Gospodarski položaj Slovencev. Veda
(Ljubljana) 4, 1914; M. Brezigar, Osnutek slo-
venskega narodnega gospodarstva, Celje 1918; I.
Slokar, Geschichte der österreichischen Indu-
strie und ihrer Förderung unter Kaiser Franz
I., Wien 1914; Kärntens gewerbliche Wirtschaft
von der Vorzeit bis zur Gegenwart, Klagenfurt
1953; M. Mirkovič, Ekonomska histerija Jugo-
slavije, Zagreb 1958; T. Hočevar, The Structure
of the Slovenian Economy 1848—1963, New York
1965. Posebej naj opozorim na sintezo, ki jo pri-
pravlja S AZU pod naslovom Enciklopedija go-
spodarske in družbene zgodovine Slovencev.
Prvi zvezek Agrarne panoge je že pripravljen
za tisk. Za stanje v 16. stoletju prim. F. Tremel,
Der Frühkapitalismus im Innerösterreich, Graz
1954; F. Gestrin, Gospodarstvo in družba na
Slovenskem v 16. stoletju, ZC 16 (1962); isti.
Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi me-
sti od 13. do konca 16. stoletja, Ljubljana 1965.
— 2. B. Marušič, Iz povijesti kolonata u Istri i
Slovenskem Primorju. Jadranski zbornik (Rije- ,
ka—Pula) 2, 1957. — 3. Prim. V. Novak, Živino-
reja, geslo za Agrarne panoge (tipkopis) ; S. Vil-
fan, Podobe iz nekdanje živinoreje med Trstom
in Slavnikom, Kronika 5, 1957; E. Umek, Pri-
spevki k zgodovini ovčereje na Krasu in v Slo-
venski Istri, Slovenski etnograf 10, 1957. — 4.
Prim, številne razprave o kolonizaciji M. Kosa
in P. Blaznika. — 5. P. Blaznik, Enote kmečkih
gospodarstev na Slovenskem, Kronika 9, 1961,
str. 129 si. — 6. A. Müllner, Geschichte des Ei-
sens in Krain, Görz und Istrien, Wien — Leip-
zig 1909; Zgodovina železarstva na Kranjskem,
LMS, Ljubljana 1892; H. Wiessner, Geschichte
des Kärntner Bergbaues I—III, Klagenfurt 1950
—1953. — 7. J. Strieder, Studien zur Geschichte
kapitalistischer Organisationsformen, München
— Leipzig 1925; M. Verbič, Idrijski rudnik do
konca 16. stoletja, Inavguralna disertacija (tip-
kopis na FF), Ljubljana 1965 in tam navedena
literatura. — 8. Prim, še L. Scheuermann, Die
Fugger als Montanindustrielle in Tirol und Kärn-
ten, 1929. — 9. Prim. F. Gestrin, Gospodarstvo,
o. e; S. Vilfan, K zgodovini kmečkega kupče-
vanja s soljo, Kronika 10, 1962, str. 129 si. Kro-
nika 11, 1963, str. 1 si. — 10. Prim. F. Gestrin,
Trgovina, o. c. — 11. Prim. Zgodovina narodov
Jugoslavije II, Ljubljana 1959 in tam navedeno
literaturo (na str. 339, 581 in 837 si.). — 12. Prim.
A. Gstirner, Die Schwaighöfe im ehemaligen
Herzogtume Steiermark, Zeitschrift des histori-
schen Vereins für Steiermark 31, 1937; Th. Tie-
fenbacher, Die Schwaighöfe im Gailtal, Carinthia
I 141, 1951; A. Melik, Planine v JuHjskih Alpah,
Ljubljana 1950 in tam navedena literatura. —
13. J. Mal, Uskočka seoba i slovenačke pokraji-
ne, Srpski etnografski zbornik 30, 1924 in tam
navedena literatura. — 14. Vprašanje notranje
diferenciacije na vasi obravnava poleg splošnih
del vrsta podrobnih študij. Tu naj naštejemo le
važnejše: P. Blaznik, Kolonizacija Selške doline,
Ljubljana 1928; isti. Kolonizacija Poljanske do-
line, GMS 19, 1938; isti. Kolonizacija in kmetsko
podložništvo na Sorskem polju. Razprave SAZU
2, 1953; isti, Posebnosti starejše agrarne struk-
ture na Dolenjskem, Kronika 14, 1966; I. Voje,
Kajžarstvo v logaškem gospostvu, ZC 6—7.
1952/3; S. Vilfan, Od vinskega hrama do bajte.
Slovenski etnograf 5, 1952; J. Polec, Svobodniki
na Kranjskem, GMS 17, 1936; za pravne aspek-
te tega razvoja glej S. Vilfan, Pravna zgodovina
Slovencev, Ljubljana 1961. — 15. Za 16. stoletje
prim. F. Gestrin, Gospodarstvo, o. c; za 17. in
18. stoletje Zgodovina narodov Jugoslavije 2 in
tam našteto literaturo. — 16. J. Sorn, Začetki
suknarne kranjskih deželnih stanov, ZC 6—7,
1953; isti. Ljubljanska suknarna, ZC 9, 1955. —
17. Glej op. 6; Zgodovina narodov Jugoslavije 2
in tam navedeno literaturo. — 18. Prim. A.
Pantz, Der Ochsenappalto im Handel nach Ve-
nedig, Carinthia I 133, 1943; J. Zontar, Svilogoj-
stvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20.
stoletja, Ljubljana 1957. — 19. H. Srbik, Der
staatliche Exporthandel Österreich von Leopold
I. bis Maria Theresia, Wien—Leipzig 1907; F. M.
Mayer, Die Anfänge des Handels und der Indu-
strie in Österreich und die orientalische Compag-
nie, Innsbruck 1882; P. Kandier, Emporio e por-
tofranco, (1861); J. Sorn, Merkantilist Franc Ra-
kovec-Raigersfeld (1697—1760), Kronika 3,
1955; isti. Trst in njegovo neposredno zaledje v
treh desetletjih 18. stoletja, Kronika 7, 1959.
8
POHOD KRALJA ALBOINA (568—570)
CARLO GUIDO MOR
Selitev Langohardov iz Panonije v Italijo
1. 568 je omogočila naselitev Slovanov v po-
krajinah severovzhodno od Jadrana. Razpra-
va Carla Guida Mora, univerzitetnega profe-
sorja za pravno zgodovino v Padovi (La mar-
cia di re Alboino, Problemi della civilta e
dell' economia longobarda, Biblioteca della
rivista xEconomia e storia« N. 12, Milano
1964) je namenjena razjasnitvi smeri in na-
činov selitve, ki je v velikem delu potekala
po danes slovenskem ozemlju. Zanimivost
Morave razprave je predvsem v tem, da sku-
ša avtor prikazati selitev na kolikor moč kon-
kreten in nazoren način. Za ta namen je sam
obiskal vse ceste, ki so prihajale v poštev za
selitev Langobardov. Morda tudi ni odveč, da
se slovenski bralci seznanijo z nekoliko ži-
vahnejšim slogom, ki pri nas — le zakaj? —
ni udomačen. Z avtorjevim pristankom ob-
javljamo nekoliko skrajšan prevod razprave.
Izpuščena so predvsem nekatera mesta, ki za-
devajo nadrobnosti naselitve v Italiji (večje
izpustitve so zaznamovane s ...) in število
opomb je po istem kriteriju zmanjšano od 32
na 12. Vse, kar je bistveno za avtorjevo vo-
dilno misel in tudi vse, kar zadeva Slovenijo,
je ostalo neokrnjeno. — Slovenski pisci so
posebno pogosto razpravljali o vprašanju, ka-
teri je bil tisti hrib, s katerega je langobard-
ski kralj Alboin zagledal Italijo. (F. Kos dvo-
mi, da bi bil to Nanos; Lj. Hauptmann: Kra-
Ijiški vrh nad Podkrajem oziroma Hrušico;
J. Mal: Učka; M. Kos postavlja to goro le na
splošno v gorovje in gozdove, ki so ločili Gor-
njo Savsko dolino od Vipavske doline.) —
Uredništvo
Dosti je bilo govora o naselitvi Langobar-
dov v Italiji, z različnih gledišč in torej tudi
z različnimi sklepi, vendar pa se mi dozdeva,
da ni nihče poskušal rekonstruirati pohoda
kralja Alboina in smeri, ki jih je ubral.
V tem članku bom skušal znova oživeti
tistih nekaj let (568—570), v katerih je ta
genialni barbarski kralj nastopil v Italiji,
in ugotoviti njegove namere.
Težaven in, lahko bi rekU, nekoliko drzen
podvig, ki pa je vendarle ne glede na izid,
vreden poskusa in ki naj zopet načne raz-
govor s tistim, ki bo hotel podčrtati moje
nepopolnosti ali celo kakšno napako. Nikakor
se ne bom čudil, če sem ga kje polomil, ker
sem pač moral graditi samo na maloštevilnih
indicih. Že od nekdaj je vzbujalo mojo po-
zornost dejstvo, da v vzhodnili predelih Ita-
lije severno od Pada ni v ljudskem izročilu
nikakega namiga na razdiralno dejavnost
Langobardov; tako so na primer v Furlaniji
krivci vsakršnih razdejanj bodisi Atila bo-
disi Madžari (»orehi«). To bi nam dalo mi-
sliti, da niti prehod niti naselitev Langobar-
dov nista bila tako zelo neznosna. Ta indie
je sicer nekoliko šibak in morda površen;
utegne pa kazati vsaj na to, da ni bilo raz-
dejano nobeno veliko središče, že zato ne,
ker so — razen Čedada (Forum Julii) —
antična municipalna naselja bedno in ža-
lostno životarila med sledovi hunskih razde-
janj izpred sto let, ki so bili živa in otipljiva
resnica. Oglej in Concordia si po 1. 452 nista
več opomogla, čeprav je bilo v njuno obnovo
vloženih obilo naporov (toda če so razen
cerkvenih zgradb sploh kdaj obnavljali tudi
svetne, so jih gotovo zelo skromno); Julium
Carnicum, skrit zgoraj med gorami, je bomo
životaril v območju, ki se mu je že vedno
slabo godilo. Toda kolikor vem, se ljudstvo
niti v Trevisu, Vicenzi ali Ver ora v svojih
izročilih in pripovedkah ne spominja langCH
bardskega nasilja kot katastrofe. Dejansko se
je nasilje, tudi fizično, začelo šele po Albo-
inovi smrti in še bolj po smrti njegovega
naslednika Klefija. Tedaj postane podoba
bistveno mračnejša, kajti Langobardi so se
v tem času morali bojevati na številnih fron-
tah, da bi se le ohranili pri življenju. Nji-
hova zmedena in včasih nerazumljiva dejanja
nam dejansko vzbujajo vtis, da gre za bro-
dolomce, ki se oklepajo vsake bilke, ali za
obupance, ki udrihajo na slepo okoli sebe.
Nimam pa vtisa, da bi se v prvih treh letih
Alboinove vlade v Italiji kazala znamenja
posebnega nereda. Langobardi — podobno
kot mnogi deli drugih ljudstev (Bolgari, Sar-
mati, Gepidi, Turinžani itd., med katerimi
so po neki svoji strnjenosti izstopali Saši) —
gotovo niso bih krotke narave. Bili so pred-
vsem vojščaki in kot je znano, se vojščak ne
meni dosti za malenkosti. Bul so ljudje, na-
vajeni plenjenja kot zakonitega vojnega de-
janja, vendar pa niso bUi ne boljši ne slabši
kot bizantinske armade, ki so sicer nosile
bizantinsko ime, dejansko pa so jih sestav-
ljali ljudje najrazličnejšega izvora!
Odločilni so bili poveljniki, tisti poveljniki,
katerim so posamezni »exercitales« ali mobi-
lizirane oziroma nabrane skupine — ravno
tiste »farae-«, ki jih je razjasnil Bognetti' —
prisegale popolno in izključno zvestobo, ki
bi jo s skrajno previdnostjo in tako rekoč le
zaradi nazornosti mogli primerjati s »fideli-
tas ligia« fevdalnega sistema. Mednje je štel
kralj, ki je pred razdejanjem gepidske drža-
ve in po njem moral imeti prav poseben
ugled, če je celo Justinian želel dobiti tiste
g
čete, ki so se borile v Tagini proti Gotom,
in če so Saši kar z nekim navdušenjem spre-
jeli ponudbo, naj se pridružijo italskemu po-
dvigu. Kajti če si moremo prvi primer morda
razlagati z bizantinskim zlatom in poklicem
vojaškega najemnika, moramo v drugem vse-
kakor misliti prav na veljavo osebnosti.
Toda pustimo ta splošna razmišljanja in
skušaj mo v glavnih potezah obnoviti Albo-
inov itinerarij.
Ni nam znan kraj, kjer so se zbrali Lango-
bardi tik pred 2. aprilom 568, vendar bi
mogli misliti na zahodni konec Blatenskega
jezera, med Keszthélyjem in Vörsom, kjer
je bilo križiuče cestnega omrežja, ki je pove-
zovalo kraje z langobardsko naselitvij0.2 Od
tod je približno 165 km dolga cesta vodila
naravnost na Kalce ob vznožju Alp: pot, ki
bi jo bilo moč normalno z lahkoto prepoto-
vati v enem tednu, če računamo kot dnevno
poprečje 25 km. Seveda moramo upoštevati,
da se ni pcmikala samo vojska, temveč vse
ljudstvo s precej težkim in okornim prate-
žem, kar vse občutno zmanjšuje hitrost po-
hoda, in da se je selilo nekaj sto tisoč ljudi.
Po drugi strani je na večjo počasnost pohoda
lahko vplivalo tudi dejstvo, da se niso mogU
zbrati vsi ob Blatenskem jezeru, temveč da
prebivalstva južnega dela ravnine, v smeri
Sirmija, niso poklicali na sever, temveč so
ga napotili neposredno proti Savi v bližino
Brežic, da bi se tu usmerilo po cesti proti
Emoni. Trenutno se mi to zdi edina možna
razlaga za tistih nekaj langobardskih grobov
med Brežicami in Novim mestom, ki so po-
polnoma ločeni cd drugih langobardskih naj-
dišč.^ Slo bi torej za grobove tistih, ki so
umrli na poti, kar bo morda veljalo tudi za
grob na Sveti gori. na cesti med Celeio in
Emono.*
Da pa nekoliko poenostavimo svoja izva-
janja, se ozrimo na prednje čete, ki so mogle
napredovati nekoliko hitreje.
Na Kalcah so se ponujale tri ceste: ena
proti severozahodu, v smeri proti Idriji; dru-
ga proti zahodu, z Ajdovščino kot glavnim
krajem (»Castra« rimskih itinerarijev); tretja
je obšla Hrušico, najprej v južni smeri do
Postojne, nato po Vipavski dolini čez Raz-
drto in Vipavo do Ajdovščine, kjer se je
združila s prejšnjo. Današnja razdalja od
Kale je: 58 km po dohni Idrijce, 22,5 km po
drugi poti do Ajdovščine in 49,5 km po tretji
poti do Ajdovščine. Drugi in tretji poti pa
moramo dodati vsaj še 28 km razdalje od
Ajdovščine do mostu čez Sočo, tako da me-
rita v celoti 55,5 oziroma 77 km. Vse tri tako
izračunane poti pripeljejo do Soče: prva do
Mostu na Soči pri Tolminu, drugi dve do
Sovodnja pri Gorici. Očitno je, da je morala
biti smer Kalce—Ajdovščina—Sovodnje naj- .
bolj priljubljena, ker je bUa kratka in je
znašala pravUoma dva dni hoda. Razloček
med severno in obema južnima cestama pa
ni bil občuten samo glede na število kilo-
metrov, temveč tudi kar zadeva težave s
pratežem in preskrbo. Ce so se namreč napo-
tih po cesti skozi Postojno ah naravnost v
Ajdovščino, je bilo takih težav konec že ob
Soči ali celo v sami Ajdovščini; pri Sovod-
njem pa je bil lep most, ki je omogočal pre-
hod naravnost na veliko Padsko nižino ;5 če
pa bi prispeli do Mostu ob Soči, kjer je bilo
treba prebresti reko, bi se morali nato precej
strmo in po slabi poti povzpeti 600 do 700 m
visoko do tistih 900 m višine, ki jih meri
Livek — vsekakor prenaporna pot za pohod
celega ljudstva.
Sicer pa so Langobardi že poznali cesto
čez Ajdovščino, ker so jo uporabili petnajst
ali šestnajst let prej, ko so prišli v Itahjo kot
najemniki v Narzesovi vojski in ko so morali
prekoračiti most pri Sovodnjem, da bi se
pridružili glavnini bizantinske vojske, ki je
prihajala iz Liburnije, nato pa so zavili proti
jugu, proti Ogleju, saj je dobro znana Nar-
zesova pot vodila vzdolž obale, ker Franki
niso dovoljevali prehoda po cestah v notra-
njosti.
Masa selivcev se je torej morala napotiti
po južnih cestah in sem moramo postaviti
epizodo o Alboinovem vzponu na hrib : ^>mon-
tem qui in eisdem locis prominet ascendit,
indeque, prout conspicere potuit, partem Ita-
liae contemplatus est. Qui mons propter
banc, ut fertur, causam ex eo tempore Mons
Regis appellatus est« (Paul. Diac. II, 8). Da-
našnji Nanos (1289 m) bdi ravno nad Razdr-
tim (598 m), toda s precej strmim pobočjem,
medtem ko je v zračni črti oddaljen od ceste
Kalce—Ajdovščina več kot 10 km; čeprav so
se morali precej spotiti, je vseeno bolj ver-
jetno, da so se na hrib povzpeli iz Razdrtega,
kar bi nam kazalo na to, da se je vsaj del
langobardske vojske napotil iz Postojne po
Gornji Vipavski dolini.
Vem, da moji prijatelji iz Čedada istove-
tijo to slavno goro s svojim Matajurjem (1641
metrov), ki je vsekakor lažje dostopen iz
Livka (razlika med relativno višino Nanosa
in Matajurja glede na izhodišče je neznatna:
giblje se v obeh primerih med 600—700 m),
toda čemu naj bi si bil Alboin kot praktičen
človek nakopal pot po tem zelo dolgem sle-
menu, ko pa je imel pri roki drugo razgledno
točko, kot recimo Kuk (1243 m)? Do te loka-
hzacije je prišlo, ko je D'Orlandis v prejš-
njem stoletju pri površnem branju Pavlove
zgodovine razumel langobardskega zgodovi-
narja tako, kakor da bi bil Alboin takoj pri-
šel v Čedad, medtem ko Pavel omenja samo
čedadsko ozemlje (II, 9) : »Indeque Alboin cum ,
10
Venetiae fines, quae prima est Italiae pro-
vincia, sine aliquo obstaculo, hoc est civitatis
vel potius castri Foroiuliani terminos introis-
set. . .«. Jasno je, Ica j hoče Pavel povedati
(nilcar ne pozabimo, da je bil doma iz Čeda-
da) : ne da bi naletel na ovire, je Alboin pre-
stopil meje venetske province in prišel na
ozemlje Foruma Julija, mesta oziroma bolje
castruma. Da je prišel na čedadsko ozemlje,
ni bila potrebna vratolomna pot ob Abomi
ali Kožici: tudi goriško Sovodnje je bilo na
čedadskem območju.'
Ni nelogično misliti, da se je ob prihodu
na Kalce masa selivcev, da bi nekoliko po-
spešila svoj korak, razdelila v dve skupini.
Prva, verjetno tista z večjim številom prate-
ža, se je napotila naravnost čez hrušiški
prelaz na Ajdovščino; druga, verjetno manj
otovorjena, pa po cesti Postojna—Razdrto—
Vipava, tako da se je pri Ajdovščini zopet
pridružila glavnini ali jo celo prehitela. Raz-
lika v razdalji je bila, kot smo videli, 25,5
kilometra, torej en dan pohoda; toda počasno
pretakanje vseh teh ljudi z vozovi in opremo
je moralo trajati dneve in dneve; števila dni
ne moremo izračunati. Ob prehodu čez Sočo
so se ustavili in izvedh prve organizacijske
ukrepe, med katerimi je bilo najpomembnej-
še imenovanje Gisolfa za vojvodo te pokraji-
ne (Pauli, II, 9). 2e tu moremo opaziti neko
zanimivost v načinu, kako je langobardski
kralj tedaj in pozneje organiziral ozemlje.
Gisulf, ki se je namestil v edinem utrjenem
mestu tega ozemlja, je imel pod svojo oblast-
jo vso pokrajino od Julijskih Alp do Liven-
ze, to je štiri municipalna območja Juhja
Carnica, Foruma Julija, Aquileje in Concordi-
je, ogromen teritorialni kompleks, ki pa je
bil potreben za obrambo meje pred Avari.
Primerjava z ozemlji drugih vojvod bo bolje
razjasnila ta položaj, toda že zdaj moremo
spričo Pavlovih zapiskov o prvem prihodu
Langobardov v Italijo reči: če je bilo razlo-
čevanje med »fines« in »termini« aktualno
pri razmejevanju še v 8. stoletju, je bilo to-
liko bolj aktualno v 6. stoletju. In če kaj
drži, potem drže dejstva: da furlanska meja
na zahodu ni nikdar segala čez Livenzo; da
so vedno ostro razločevaU med concordijskim
in oglejskim ozemljem (na Tilmentu, tudi še
danes!); da se je oglejsko ozemlje šele po-
stopoma razširilo proti severu med Tilmen-
tom in Torre (toda Karnija, to je vsa zgornja
dolina ob Tilmentu, je tvorila vedno, do 1797,
posebno okrož;e); in končno, da je sodno
območje Čedada, segajoče do Gornjega Po-
sočja, ostalo vsaj do 12. stoletja nedotaknje-
no, okrnjeno le v območju Gorice, ko je na-
stal tisti fevd, ki je pozneje postal grofija.
Prvo dejanje langobardskega kralja torej
ni bilo revolucionarno. Verjetno je celo, da
je bila nova razdehtev ozemlja med Livenzo
in Julijskimi Alpami uvedena že prej, in
sicer v obliki vojaške organizacije. V tem
primeru pa bi bil popolnoma pravilen Bo-
gnettijev sklep, da se je langobardska uredi-
tev, ki je imela popolnoma vojaški značaj,
samo prilagodila prejšnji, to je rimsko-got-
sko-bizantinski.
Toda k temu se bomo morali še povrniti.
Zasedba nezavarovane Furlanije ni bila te-
žavna, vendar se najbrž ni izvršila na mah.
Čedad so gotovo zasedh takoj in že 568—569
izpričuje prisotnost Langobardov najstarejša
nekropola, ki jo je odkril pred poldrugim
stoletjem Torre Valsassina. V tej zvezi je za-
nimivo majhno, toda tehtno opozorilo: zdi
se, da je ta nekropola v nekakem sožitju z
istodobno rimsko nekropolo; iz tega bi dom-
neval, da se je že takoj v začetku zasedbe
ustvaril modus vivendi med novimi in prejš-
njimi prebivalci. Oglej pa verjetno ni bil ta-
koj zavzet, čeprav je oddaljen kakih 20 km
cd mostu čez Sočo in torej lahko dosegljiv v
enem dnevu. Toda patriarh Pavel (ali Pavlin
L), čeprav »Langobardorum barbariem me-
tuens«, je imel vseeno dovolj časa zbrati
»omnes suae thesaurum (!) ecclesiae« in ga
prenesti v Gradež, dasi je pustil na mestu
relikvije, pač v upanju, da bo vihar kmalu
minil. Nekaj časa pa je bilo vendarle treba,
da so vse pripravili in natovorili bodisi na
ladjo bodisi na volovsko vprego — ki nika-
kor ni bila najhitrejše prevozno sredstvo.
Katero pot si je namesto tega izbral Alboin
na svojem pohodu proti zahodu? Ravno tisto,
ki se je odpirala pred njim, skoraj v smeri
mostu in ki je skoraj v ravni črti — pod ime-
nom »strada levata«, potem tudi »ungaresca-«,
ter jo je večkrat uporabljala tudi ta hrabra
gospoda — dospela naravnost do »quadrivi-
um« ob Tilmentu (Codroipo). Prepuščam pri-
jatelju Bosiju, da pove o tem več določnega,
in po prehodu čez to reko pohitimo proti
Livenzi. Ali so jo prekoračili pri Sacile (po
trasi današnje pontebbske ceste) ali pa so
zavili niže? Od Codroipa dalje brez dvoma
niso več sledili Postumijevi cesti, ki je vodila
popolnoma naravnost v Oderzo. Mogli bi mi-
sliti na Settimo (Porto Buffole) ..(Via Po-
stumia je bila cesta, imenovana po rimskem
konzulu iz rodu Postumijev; op. prev.).
Ko so sledili dobro označeni cesti, so vse-
kakor pustili na levi strani Opitergium
(Oderzo) . . . Pri prehodu čez reko Piavo je
prišlo do srečanja med langobardskim kra-
ljem in treviškim škofom Feliksom, o kate-
rem poroča Pavel Diakon (II, 12). Postumi-
jeva cesta teče 8 km severno od Trevisa, toda
to pot je bilo treba zaviti k mestu, ker na
severu ni bilo pri roki mestnih ali utrjenih
središč, medtem ko je mimo zavzetje Trevisa
11
privedlo naravnost v sredo ravnine. Pozneje,
ko so se splošne okoliščine spremenile, je
mogel tre viški vojvoda z zavzetjem Saccisca
razširiti svoj teritorij onstran Mogliana in
Mester. Padova je ležala preveč stran od poti
in šli so mimo nje, toda v Trevisu je bil po-
stavljen vojvoda z lastnimi četami. Nadalju-
joč svojo pot, so, vedno >¦>recto itinere«, prišli
naravnost v Vicenzo in odtod v Verono...
Sunek proti jugu je bil vsekakor hiter in od-
ločen, kajti do komunalne dobe je območje
Vicenze segalo skoraj do vrat Padove. Naj-
bolj pomembno središče pa je bila vsekakor
Verona, ne samo kot mestno naselje in kot
trdnjava, temveč predvsem kot upravno sre-
dišče.
S tem sem se pred kratkim dokaj obširno
ukvarjaP in mislim, da se na to ni treba po-
vrniti. Verona je bila zelo pomembno cestno
križišče in zadnje gradišče Gotov, toda naj-
večji pomen tega mesta vidim v tem, da je
bil v njem »palatium«, ki ni bil samo reziden-
ca, temveč tudi sodni, upravni in finančni
sedež. To je opazka, ki je prej začuda ni
nihče izrekel, ki pa se meni zdi bistvenega
pomena. Langobardska pravna ureditev se
pač ni mogla meriti s poznorimsko, čeprav že
spremenjeno v zadnjih letih bizantinske vla-
de, ki je spričo napetosti med Bizancem in
Franki in nenehnega stanja pripravljenosti
morala koncentrirati vso oblast aU vsaj njen
dobršen del v vojaških rokah. Vendar je ka-
zalo prilagoditi novim potrebam vse, kar je
že obstajalo v mestu in morda ustrezalo na-
menu, posebej glede na tele okoliščine: samo
drobljenje velike armade v manjše lokalne
»exercitus«, povezano z ustanavljanjem voj-
vodstev (ki jih je bilo ob prihodu v Verono
že četvero); potrebo po povezavi s krajevni-
mi faktorji, predvsem s škofi, o katerih ve-
mo, da jim do 1. 590 nikakor ni bilo omejeno
izvrševanje službe, niti jim ni bila odvzeta
prostost gibanja in medsebojnih stikov;
slednjič glede na nadaljnjo potrebo po tem,
da se koncentrira na enem mestu vse, kar je
bilo potrebno za preživljanje velike skupine
ljudi.
Ni se treba začuditi, da govorimo o kraju,
kjer naj bi se koncentrirala sredstva za pre-
življanje: če je pohod potekal po poti, ki jo
domnevamo — do Verone po Postumi j evi ce-
sti s tem ali onim odklonom — ne smemo po-
zabiti, da se ni premikala samo vojska, tem-
več ogromna množica in da je moral biti
pohod zaradi prateža izredno počasen, tako da
je moral biti najobčutljivejši problem prav
problem preskrbe, ki je ni bilo na voljo
vzdolž vse ceste.
Ce sprejmemo Pavlovo kronologijo — in
ne vidim razloga, zakaj bi o njej dvomili —
je od dneva odhoda (2. aprila 568) do prihoda
v Milano (3. septembra 569) preteklo natančno
493 dni, razdaljo med obema krajema pa
moremo ceniti na 670 km ; povprečno so se
torej premaknili komaj za poldrug kilometer
dnevno.' Vendar moramo pri tem upoštevati,
da so bili vmes štirje letni časi, ki so kaj
malo primerni za hitre premike: dve pomla-
di, ena jesen (večidel deževna) in ena zima.
Postankov torej ni moglo biti malo in čeprav
je bilo po Pavlovem pričevanju poletje 568
izredno rodovitno (11,10), so morale biti te-
žave s preskrbo vendarle velike, tolikšne, da
so bili potrebni roparski pohodi na ozemlja,
ki so mejila na cesto. Gre za metodo, ki je
ostala kljub vsemu skoraj nespremenjena do
današnjih dni, in tudi ta je povzročala daljše
ali krajše postanke.'"
Povrnimo se v Verono; kdaj so Langobardi
dospeli tja, ni znano, vendar moremo dom-
nevati, da proti koncu oktobra 568; dnevno
poprečje pohoda (okoli 520 km od Blatenskega
jezera v 212 dneh, od 2. aprila do 31. oktobra)
je znašalo dva in pol kilometra dnevno, kar
se po mojem dobro ujema z gornjimi izva-
janji." Zelo verjetno je mirujoči del mno-
žice prezimil na veronskem ozemlju, medtem
ko se je verjetno naslednjo spomlad del ljud-
stva pod poveljstvom Enuina usmeril po obi-
čajni poti Caprino—Rivoli—Ala proti triden-
tinskemu ozemlju in udaril nato poleti proti
ozemlju Bajuvarov in Frankov. Tako se je
število voj vodstev (vštevši tudi domnevno
vojvodstvo Verono) dvignilo na šest. Ta, ver-
jetno dolgi postanek je omogočil kralju, da
je postavil temelje za novo organizacijo svoje-
ga ljudstva. Čeprav je bila podlaga, kot je
poudaril Bognetti, popolnoma vojaška, pa le
ni bilo prav vse urejeno po tem kopitu: Ce
primerjamo to, kar vemo o obsegu ozemlja
(»pertike«) veronskega municipija, z obsegom
ustrezne frankovske grofije, moremo sklepa-
ti, da v teku mnogih stoletij ni bilo nikake
teritorialne spremembe, razen na zahodu,
kjer je bila ustanovljena »iudiciaria Sermo-
niensis«...
Poudariti hočemo tole: tudi če so se povelj-
stva (to je vojvode) nastanili v trdnjavah
(mestih ali castrih), je teritorialna podlaga
ostala ista kot po poznorimski ureditvi. To
upravičuje misel, da se je novo prebivalstvo
naselUo po nekem jasnem, čeprav le sploš-
nem, načrtu in sicer tako, da so vsakemu
mestu, ki so ga drugega za drugim zavzeli,
dodelUi globalno neki kontingent prebivalstva
(in dosledno tudi določen kontingent čet —
vojvodov »exercitus«), nadaljnjo razdelitev pa
so prepustili posameznim vojvodom. Nočem
reči, da bi bUi naši vrli prijatelji, Gisulfi,
Enuini, Ulfari itd. prišli na forum s katastr-
skimi mapami v rokah. Čudno pa je vendar-
le, da bi se bili ti nevedneži, suroveži, div-
12
Jaki, zverinam podobni okrutneži itd. itd. (v
teh barvah so jih kakih deset let pozneje
slikali tisti, ki so se jih skušali znebiti in so
bili zato kaznovani), čudno je, pravim, da bi
se bili ti ljudje znali instinktivno naseljevati
tam, kjer so bili rimski državni uradi ali po-
licijske postojanke ali finančne stražnice! 2e
Schneider je pred štiridesetimi leti spravil
arimanije v zvezo s potrebo po varovanju
cest.'^ Lokalne študije, ki so v tem primeru
nujno izhodišče, so v bistvu potrdile resnič-
nost te ugotovitve. Toda če so arimanije na-
stale pozneje kot v letih, o katerih tu raz-
pravljamo, gredo faramanije zopet v naš
okvir, in tudi te se razvrščajo, kolikor vem,
ob cestah. V bistvu torej nikakor ne gre za
neskladno, viharno razširjanje, temveč bolj za
vnaprej urejeno, ki je segalo od večjih sku-
pin na manjše.
Tu pa se nam postavlja vprašanje: če pri-
znamo obstoj vojvodskih »exercitus«, zna-
nih iz poznejših poročil (in ki so pozneje
prevzeli ime po glavnih mestih, tako da mo-
remo govoriti o exercitus veronensis, vicen-
tinus, foroiulensis itd.), ali ne smemo potem
morda domnevati, da so ti »exercitus«, veza-
ni s prisego zvestobe na svojega poveljnika,
obstajali že pred prihodom v Italijo? To bi
pomenilo, da bi mogli govoriti o »duces», o
načelnikih »gauov« že v Fanoni j i in da bi se
bila potemtakem naselitev v Italiji izvedla
tako rekoč mehanično — s tem, da so vsake-
mu »duxu« dodelili eno mesto, kjer naj se
nastani s svojim »exercitus«? Bognetti je to
zelo odločno zanikal, jaz pa močno oklevam,
ko si ogledujem Wemerjev zemljevid. Gre za
znamenja, ki označujejo velike nekropole ali
pa majhne skupine grobov. Za nas so zani-
miva tista za Rugiland (Moravska in del
Avstrije onstran Donave) in za pravo Pano-
nijo, pri katerih gre torej za grobove, ki jih
je treba datirati od druge polovice 5. stoletja
do 1. 568.
Medtem ko je videti langobardsko prebi-
valstvo med Labo in reko Ohfe, torej na
ozemlju, na katerem so živeli Langobardi
pred preselitvijo v Rugiland, močno zgošče-
no, je že v drugi polovici 5. stol. opazna raz-
cepljenost, ki je posledica konfiguracije tal
te pokrajine — pasu, ki se vleče od jugoza-
hoda proti severovzhodu od Rohrendorfa ob
Donavi do Polkovcev ob Moravi. Moremo pa
celo določiti posamezna bolj pomembna ali
gosteje naseljena središča, ki nam jih naka-
zujejo bolj strnjena grobišča .. . Razporedi-
tev teh grobov nam marsikaj pove: največje
jedro se vsekakor zgoščuje v predelu med
Jihlavo in Moravo (skupaj 20 majhnih in ve-
likih grobišč); manjše število na območju rav-
nine ali nizkega gričevja med Donavo, Mo-
ravo in reko Dyje (7); majhna skupina (toda
z dvema strnjenima nekropolama) v zgornji
dolini reke Dyje (3), druga, manj strnjena
(velika nekropola in dve majhni) okrog Roh-
rendorfa ob Donavi in dve skupini, raztreseni
med tem krajem in Znojmcm. Ta predel ni
majhen — zračna črta med Rohrendorfom in
krajem Polkovce znaša dobrih 160 km! — in
ni mogoče, da ne bi bile po ustalitvi kralje-
stva urejene stalne nižje upravne enote s
skoraj teritorialjiim značajem (najlaz-'e si
predstavljamo po eno enoto na vsako dolino)
pod poveljstvom vojaškega in hkrati civilne-
ga funkcionarja, in zelo verjetno z lokalni-
mi skupščinami. Po prehodu v Panonijo je
razkropljenost še večja... V Panoniji bi
mogli razločiti tri glavne naselitvene centre
(Dunaj, Nikitish-Hegykö in Varpalota), ki pa
so bili vsi precej daleč narazen (v zračni črti
je med Värpaloto in Nikitishem 90 km, med
tem in Dunajem 70 km). Tudi tukaj bi torej
mogli dopuščati možnost, da je obstajala pcv-
krajinsko urejena organizacija posameznih
skupin — predhodnic vojvodstev, ki so jih
pozneje ustanovili v Italiji. Da se razumemo:
število domnevnih panonsko-langobardskih
enot se seveda ne more ujemati s številom
italijanskih. Toda rad bi na podlagi teh ar-
heoloških dokazov utemeljil sprejemljivost
svoje trditve, da so v Italiji le izpopolnili or-
ganizacijske oblike, ki so mogle že biti žive in
dejavne med langobardskim ljudstvom od
druge polovice 5. stoletja dalje.
Toda, kakor sem že rekel, ne smemo misliti
na mehanično presaditev panonske ureditve
v Italijo. Dejstvo je na primer, da so se Lan-
gobardi naselili v Furlaniji tako, da je Gisulf
izbral nekatere »farae«, tiste, ki so bile naj-
bolje izurjene za vojaško življenje in ki so
bile — v tem sledimo Bognettiju — najbolj
organsko razčlenjene po shemi bizantinske
vojske. Toda v tem primeru je šlo za obmej-
no posadko, tako da je bUa ta posebna reši-
tev nujno potrebna.
Temu bi se moglo ugovarjati, da je bila
predvidoma skoraj vsa Padska nižina mejno
ozemlje, bodisi proti Bizantincem bodisi
proti Frankom. Toda verjetno so imeU Avare
za tiste sosede, ki se jih je büo treba najbolj
bati, vzhodno mejo pa zaradi lahke prehod-
nosti, ki so jo sami Langobardi tedaj preizku-
šali, za najbolj šibko.
V bistvu so torej razni »exercitus«, ki so se
porazmestili v Italiji, morali v veliki meri in
v glavnih potezah cbstajati že od časov pre-
bivanja na Moravskem in v Panoniji. Tudi
temeljna načela feritorializirane jurisdikcije,
vsekakor pretežno vojaškega značaja, toda
upoštevaje tudi civilno življenje, so se mo-
rala razviti že tam in imeti neko stalnost.
Tako je torej bilo v nekem smislu lahko
prilagoditi prvotno ureditev položaju v Ita-
13
liji, čeprav je bilo treba razdrobiti stare gru- I
pa ci je. Da so pri tej porazdelitvi posnemali
prejšnje vojaške grupacije, ki so jih nekoč
ustanovili zaradi najemniške službe pri Bi-
zantincih, prav lahko verjamemo Bognettiju;
toda ta sistem ni zajel vsega prebivalstva, ki
nam je v štiridesetih letih svojega bivanja v
Fanoni j i zapustilo sledove 32 nasehj, med
njimi 6 dokaj gostih in torej stalnih.
Zapustili smo Alboina v Veroni. Ko se je
znova odpravil na pot, ni več sledil Postumi-
jevi cesti, ki je držala proti Mantovi, temveč
je krenil po Galski cesti in se usmeril na-
ravnost proti Brescli in Milanu, medtem ko je
šel poseben oddelek zasesti Mantovo. Kot
vemo, je 3. septembra 569 Milano postal lan-
gobardski.
Do konca 1. 569 je torej langcbardski pohod
potekal resnično »recto itinere«, brez kakrš-
nega koli odklona na levo, v Milanu pa je
morala očitno pasti nova in pomembna od-
ločitev, ki je pc polne ma spremenila načrt
osvajanja. Nastal je načrt prekoračiti Pad in
zavzeli so Pavijo.
Toda končujem pri Alboinovem obleganju
Pavije in puščam odprta še mnoga nejasna
vprašanja. Zadoiča mi, da sem na teh straneh
načel temo, o kateri bo meč diskutirati in
razglabljati ob drugih priložnostih in z več-
jim aparatom viroslovnih analiz, temo, ki bo
končno zajela, morda iz novega zornega kota,
tudi samo pripovedko o Narzesu (bizantin-
skem vojskovodji in eksarhu v Italiji, ki naj
bi bil poklical Langobarde v Itahjo, op.
prev.).
Prevod: M. V.
OPOMBE
Z. G. P. Bognetti, L'influsso delle istituzioni
militari romane sulla istituzioni longobarde del
sec. VI e la natura della »fara«, v »Atti del
Congr. intern, di diritto romano e storia del
diritto« (Verona 1948), Milano 1953, IV, 166. —
2. GI. pregledni zemljevid v publikaciji J. Wer-
ner, Die Langobarden in Pannonien, München
1962, priloga k II. zv. Zlahka je opaziti, da v
predelu med Blatenskim jezerom in črto Ljub-
ljana—Zagreb vsaj doslej ni prav nikakih najdb,
ki bi kazale na langobardsko naselitev: zato
domnevam, da so se Langobardi zbirali ob naj-
zahodnejšem kotu Blatenskega jezera, kjer se
sekajo vse panonske ceste. — 3. J. Werner, op.
cit. I, str. 159, št. 74—77. — 4. Ibid, št. 78. Pose-
ben p;-imer je veliko grobišče v Kranju, ki ob-
sega 700—750 grobov; op. cit, št. 79. Po mojem
mnenju ga je treba povezovati z langobardsko
naselitvijo v Furlaniji, ne pa z naselitvijo v
Panoniji. — S. O Pons Sontii prim, zdaj L. Bosio,
Pont2 Sonti (Tab. Peutingeriana), v »Aiti deli'
Istituto Veneto«, CXXII, Classe di sc. morali,
1964. — 6. Prim. S. Stucchi, Forum lulii, Civi-
dale dal Friuli 1951; idem, La centuriazione
romana del tarritorio fra il Tagliamento e l'Ison-
zo, V »Studi Goriziani" XII, 1950; A. Degrassi,,
Il confine nord-orientale dell' Italia romana,
Bern 1954, str. 34 si. — 7. O poteku Postumijeve
ceste po Benečiji je za zdaj najpopolnejše delo
P. Fraccaro, La via Postumia nella Venezia,
zdaj v Opuscula, Pavia 1957, I, str. 195 si. Bojim
se pa, da moram v tej zvezi ugovarjati ugledne-
mu znanstveniku, kakršen je Cessi. V svojem
delu Le prime conquiste longobarde in Italia,
(«Nuovo Arch. Ven.« št. 3, XXXV, 1918, str. 103)
izraža prepričanje, da je treba — čeprav se drži-
mo kronologije Fastov in Pavla Diakona (odhod
iz Panonije aprila 568) — razločevati dve fazi,
omenjani v nadaljnjem viru. V prvi naj bi bili
Langobardi 1. 568 zavzeli ozemlje med Julijskimi
Alpami in Livenzo, v drugi bi se bili 1. 569 raz-
širili onstran Pada, pri čemer bi bil dosežen
vrhunec z zavzetjem Milana dne 3. septembra.
Dozdeva se mi pa, da je enoletni postanek v
Furlanski nižini pretiran. Od domnevnega iz-
hodišča ob Blatenskem jezeru do Livenze je le
360 km. Tudi če so napredovali le prav počasi,
5 km dnevno, je zadoščalo 72 dni dejanskega
premika. Ce vštejemo druge izgube časa, je lah-
ko vsa množica konec junija dospala do Livenze;
torej bi bili na 90-dnevnem potovanju opravili
povprečno po 4 km na dan. Zakaj naj bi se
Alboin ustavil v ne prebogati pokrajini, v kateri
ni bilo utrdb, ko je bilo vendar moč v dveh
mescih hoda lagodno dospeti do močno utrjene
Verone? Od reke Livenze do Verone je le 156
kilometrov in nikjer ni rečeno, da bi se bilo
treba iz spoštovanja do menjave indikcij usta-
viti prav 31. avgusta! Povprečna dnevna pot bi
znašala tukaj komaj 2,5 km na dan. — 8. C. G.
Mor, Dalla caduta dell' Imparo al Comune, v
»¦Verona e il suo territorio«, II, Verona 1964. —
9. Ta račun je čisto teoretičen: od 493 dni je
treba odšteti pet zimskih mesecev (november 568
do marca 569, torej 151 dni) in morda vsaj 30
deževnih dni. Tako je treba misliti na 310 dni
dejanskega hoda, s tem pa dejansko povprečje
poraste le za malo, na nekaj čez 2 km! Toda gl.
naslednjo opombo. — 10. S temi preskrbovalnimi
pohodi, ki so izhajali z glavne ceste in ki so se-
gali bolj ali manj globoko, si lahko dobro razlo-
žimo nekatere izraze v virih, kjer se omenjajo
plenitve in nagli roparski sunki, ki verjetno niso
sagali daleč. Mislim, da niso presegali 30 km, če
je šlo za samo potrebo po nejKisrednem preskr-
bovanju. Pri tem računam, da rek vizici j a živine
in poljedelskih pridelkov (ki so jih nakladali na
običajne vozove z volovsko vprego) niso dovo-
ljevali več kot dva ali tri dni za posamezni
sunek. Kmečka nasalja niso bila že od nekdaj
tako gosta kot danes in plenilni pohodi so se
omejevali na območja ob cesti, ki so jih preki-
njali široki gozdni predeli. — 11. Seveda gre tudi
tu za nizko, abstraktno povprečje. Spomnimo se,
da je po spopadu med Teoderikom in Odoakrom
ob Soči 1. 492 znašalo dnevno povprečje pohoda,
ki ga moremo izračunati po datumih obeh bitk,
7 km; ljudstvo, ki ni bilo sposobno za boj, pa je
verjetno sledilo vojski v neki razdalji. — 12. F.
Schneider, Die Entstehung von Burg-und Land-
gemeinde, Berlin 1924; že prej pa je to storil
P. S. Leicht, Studi sulla proprieta fondiaria.
Padova 1903 (danes dostopno tudi v ponatisu
pri založbi Giuffre, Milano 1964).
14
NEKATERI REZULTATI NOVEJŠIH RAZISKAV O MEŠČANSKIH KAPITALIH
V ZGODNJEM KAPITALIZMU
SERGIJ VILFAN
Sodobna gospodarska zgodovina se čedalje
bolj usmerja v ugotavljanje množinskih po-
datkov: Kolikor dopuščajo ohranjeni viri,
skušamo sestavljati statistične preglede in s
pomočjo številk natančneje in nazorneje spo-
znati razmere v neki dobi, ki bi jih sicer spo-
znavali le po tedanjih pribUžnih in večkrat
nekemu namenu prikrojenih opisih. Tako nas
v zgodovini denarja ne zanima samo numiz-
matično jedro (oblike kovancev ipd ), temveč
tudi njihov medsebojni tečaj v dnevnem pre-
metu in množine posameznih vrst kovancev,
npr. avstrijskih, beneških, madžarskih itd.,
ki so bile v obtoku. Prav tako si gospodarska
zgodovina postavlja vprašanje, kako so se
gibale cene in mezde in v kakšnem razmerju
so bile med seboj. Zanima jo razen tehnike
tudi množina in rentabilnost produkcije. Kar
zadeva trgovino, pa skuša ugotavljati mno-
žine blaga, ki so bile v premetu, posebej pa
tudi trgovske zveze posameznih trgovcev, ne
le s kom in kje so trgovali, temveč tudi ko-
likšen je bil njihov promet Posebej se po-
stavlja vprašanje, kako so nastajali trgovski
kapitali, kako so jih nalagaU in kako se je
gibala njihova moč. V zvezi s tem se postav-
lja vprašanje, kakšen pomen je imel kredit
v posameznih obdobjih.
Upravičeno pričakujemo, da bo razjasnitev
teh in mnogih podobnih vprašanj, ki jih je
treba kolikor mogcče reševati z obdelavo
množinskih podatkov, torej s številkami, ra-
čuni in tabelami, prispevala tudi k boljši raz-
lagi mnogih pojavov slovenske družbene, po-
litične in kulturne zgodovine. Potreba po
ugotavljanju kvantitativnih podatkov se po-
stavlja v vseh panogah gospodarske zgodovi-
ne, tudi v agrarni zgodovini, čeprav štejemo,
da je ta izmed različnih gospodarskih panog
pri nas razmeroma najbolj obdelana.' Se bolj
pa se ta potreba pojavlja v zgodovini ne-
agrarnih panog, in še posebej v zgodovini
vseh gospodarskih pojavov, ki so v zvezi z
menjavo blaga.
Objave Josipa Zontarja^ zadevajo pred-
vsem izvor, genealoške povezave in medse-
bojne trgovske zveze posameznih pomemb-
nejših trgovcev, vsebujejo pa tudi posamezne
kvantitativne podatke. Kar zadeva celotni
trgovski promet slovenskih dežel s Primor-
jem, je obdelava mitninskih knjig (zlasti
Ferdo Gestrin)' že dala zanimive rezultate
in pričakujemo še nadaljnjih objav te vrste.
V Mestnem arhivu Ljubljane so bila že
pred leti opravljena obsežna dela s področja
neagrame gospodarske zgodovine, zasnovane
predvsem kot monografske priprave za ob-
sežnejšo zgodovino Ljubljane. Med drugim je
ljubljansko trgovino v 16. in 17. stol. obdelal
Vlado Valenčlč.* Objava teh monografij se
je spotaknila ob pomanjkanju denarja in
drugih ovirah, vendar bo verjetno kmalu
mogoča. V tej zvezi so bile opravljene tudi
obsežne raziskave o zgodovini mer, denarja,
cen in mezd. Rezultati teh raziskav so ob-
javljeni le v zelo majhnem delu. Največ je
objavljenega o zgodovini ljubljanske mere (v
zvezi z njo tudi o nekaterih drugih merah)';
o zgodovini denarja so objavljeni le fragmen-
ti« ali pa le splošni pregled,' ki ga je treba
še podrobneje izdelati in dokumentirati z viri.
Od zgodovine cen je razen nekaj priložnost-
nih objav doslej v znanstveni obliki objav-
ljen le izvleček z nekaj grafično prikazanimi
rezultati.^
V splošnem je vsaj za dobo od 16. do 18.
stoletja (ki je bila v slovenski gospodarski
zgodovini dolgo precej šibko zastopana) tudi
glede kvantitativnih raziskav o denarju, ce-
nah in mezdah vsaj v pripravljalnih študijah
napravljenega precej več, kot je že danes
dostopno v tiskani obliki. Objavo kvantita-
tivnih podatkov pa je v precejšnji meri zadrže-
valo dejstvo, da so bili rezultati potrebni de-
loma še preveritve, dopolnitve ah tehnične
izpopolnitve. Tudi so se v teku dela izpo-
polnjevale metode in odkrivali vedno novi,
dragoceni viri.
Pri dosedanjem delu se je pokazalo, da
klasični način zgodovinskih raziskav — indi-
vidualno delo posameznika — nikakor ne
more biti več kos nekaterim nalogam, ki jih
postavlja moderna gospodarska zgodovina s
svojo usmeritvijo v kvantitativno ugotavlja-
nje in analizo kohkor moč velikega števila
povezanih podatkov. Tako usmerjeno delo
zahteva koordiniranega dela, ki se more do-
volj na šircko in sistematično izvajati le te-
daj, če ga med svoje delovne naloge prevze-
majo zavodi ali celo skupine zavodov, ki
imajo voljo, ljudi in druge možnosti za take
raziskave.
Za neagrame panoge, predvsem za trgovi-
no in vse, kar je z njo v zvezi, se vsaj za
prva stoletja novega veka take naloge po-
stavljajo predvsem Mestnemu arhivu Ljub-
ljane. Prvič hrani sam precejšnje množine
gradiva, ki se ponuja za kvantitativno obrav-
navo, in dmgič je Ljubljana dejansko bila
v osrednji Sloveniji mesto, kjer so se stikale
najbolj številne niti trgovine, tako slovenske
kot tranzitne.
15
2e pred daljšim časom zastavljeno znan-
stveno delo Mestnega arhiva v Ljubljani na
kvantitativnih raziskavah neagramih gospo-
darskih panog je naletelo od leta 1961 dalje
na občutne ovire, saj redna zavodova sred-
stva niso zadoščala niti za temeljno zavodovo
dejavnost. S tem, da je zavod leta 1965 pre-
vzel pogodbene obveze do Sklada Borisa Ki-
driča, ki je zagotovil del potrebnih sredstev,
je bilo omogočeno ponovno smotrno delo na
tem raziskovalnem področju.
Zastavljeno je bilo zdaj v dveh smereh:
1. V prvi vrsti je Mestni arhiv izvedel te-
meljito obdelavo dveh dragocenih virov iz
prve polovice 16. stoletja: trgovske knjige,
ki vsebuje računske podatke o likvidaciji za-
puščine ljubljanskega trgovca Žige Mospa-
cherja (umrlega aprila 1517)' in fragmenta
trgovskega žurnala ljubljanske trgovske druž-
be Kisl-Weilhamer (1535).i«
Ker sta vira razmeroma zgodnja in tudi
vsebinsko dovolj pomembna, ho treba slediti
zgledu tujih gospodarskih zgodovinarjev, ki
te vrste virov objavljajo.'' Zato in da bi bila
prava obdelava sploh mogoča, je bilo treba
oba vira prepisati in prepisa opremiti za ob-
javo. Glavni namen del pa ni bila le kritična
objava tekstov samih, temveč njihova razla-
ga, povezava z drugimi viri in predvsem
kvantitativna analiza. Navajamo samo nekaj
glavnih rezultatov:
Doslej so bile denarne razmere okrog veli-
kega slovenskega kmečkega punta 1515 zna-
ne le po približnih opisih, ki so kazali na
neko nestabilnost tečaja nekaterih kovancev
in starega domačega računskega sistema do
avstrijskega računskega sistema.'^ Mospacher-
jeva knjiga nadrobno osvetljuje te tečaje in
njihovo nestalnost, ki je očitno povzročala
težave samim verziranim trgovcem. V bistvu
gre za naslednje: v zahodni in osrednji Slo-
veniji se je uveljavil kot temeljna računska
enota (beneški) sold, ki ga naša literatura
napačno imenuje šiling in ga tudi napačno
zamenjuje z avstrijskim šilingom, ki je bil
precej več vreden. Ta sold pa je po specifič-
nem slovenskem računskem sistemu štel le
za 2 (črna) denariča. Ko se je v desetletjih
16. stol. skušal uveljaviti avstrijski računski
sistem, je bilo te solde in denariče težko
spraviti v pravilno okroglo razmerje do av-
strijskih kovancev, zlasti do krajcarja in nje-
gove četrtine: belega denariča. Tako prevla-
duje razmerje 7 črnih den. = 8 belih, pogosto
pa je hkrati tudi razmerje 5 črnih denaričev
= 6 belih denaričev; druga razmerja so red-
ka ali dvomljiva. Ce primerjamo ta razmerja
z množino srebra, ki sta jo tedaj vsebovala
oziroma predstavljala avstrijski krajcar in
beneški sold (oziroma beli in črni denarič),
se nam pokaže, da so le približno ustrezala.
tej množini. Ker sta si bili množini srebra,
zastopani po krajcarju in soldu, v zelo ne-
okroglem razmerju, so morala zaokrožen j a
pri določitvi tečajev bolj ali manj odstopati
od dejanskega razmerja vrednosti. Da so take
negotovosti v obračunskih vrednostih kovan-
cev dajale priložnost za vse vrste zlorab in
ustvarjale nejevoljo tudi pri valorizaciji
kmečkih denarnih bremen, postane zdaj s
številkami otipljivo. Tudi sicer se pokaže,
kako se je v prvi polovici 16. stoletja razvijal
slovenski računski sistem, ki je nazadnje pri-
vedel do nastanka »kranjske veljave«.
Prvi vir zadeva z večino svojih vpisov le
leto 1517, drugi pa sploh samo leto 1535.
Zato iz njiju ne moremo sestavljati krivulje
cen; kljub temu sta vira pomembna tudi za
zgodovino cen. Ker nam za osrednjo Slove-
nijo v prvi polovici 16. stoletja primanjkuje
sklenjenih podatkov o cenah, nam fragmen-
tarni podatki obeh virov dajejo vsaj za dva
krajša časovna izseka zelo zanesljivo in iz-
črpno dokumentirano jedro, ob katerem bo
moč pri nadaljnjih delih razvrščati (in po
potrebi preverjati) druge fragmentarne po-
datke. Toda za tiste vrste blaga, ki so ome-
njene v obeh virih, je vendarle razviden tudi
razvoj, čeprav ne v obliki sklenjene črte. Pri
galunu in suknu nam grafikon pokaže, da se
je cena med leti 1517 in 1535 le neznatno
dvignila, da se torej prava »revolucija cen«,
značilni gospodarski pojav, ki nastopa proti
sredi 16. stol., še ni začela. Manj moremo
sklepati iz neznatnega padca, ki ga opažamo
pri ceni kocev, ker gre tu lahko za razločke
v velikosti in vrsti. Predvsem pa nam podatki
0 cenah zelo nazorno pokažejo njihovo struk-
turo v določenem času, zlasti okrog leta 1517;
na primer: 1 kg ovsa = 0,24 do 0,27 grama
srebra; 1 kg smokev okrog 1,30 grama srebra,
1 kg olja okrog 2,80 grama srebra; 1 kg po-
pra 35,55 do 41,23 grama srebra, 1 liter vina
okrog 70 gramov srebra, 1 meter navadnega
sukna 41 do 47 gramov srebra. (Srebro na-
vajamo le kot najpreprostejši skupni imeno-
valec.) V tej, samo primeroma navedeni
strukturi cen, se zrcali vsa gospodarska struk-
tura naših krajev v tisti dobi, od stopnje
razvoja produkcijskih sredstev do transport-
nih razmer itd.
Zelo zanimiva je tudi sestava Mospacher-
jevih upnikov in dolžnikov po stanju okrog
aprila 1517, ki je bila izluščena iz posameznih
kontov računske knjige in o kateri so podat-
ki tako izčrpni, da je bilo mogoče sestaviti
zemljevid. Medtem ko se dolžniki zelo izra-
zito koncentrirajo v sami Ljubljani (več ko
polovica odpade tu na deželnoknežje organe),
drugod pa gre večidel za nizke zneske, so
upniki raztreseni po drugih mestih in krajih
Slovenije in zunaj nje v Nürnbergu in v
16
Salzburgu. Čeprav je očitno, da je bila slo-
venska trgovina s Primorjem živalina (de-
narne razmere!), pa tega iz samiti podatkov
o upnikih in dolžnikih ne bi mogli izvajati.
Morda je bil Mospacher spričo svojega se-
vernjaškega izvora bolj usmerjen proti seve-
ru, bolj verjetno pa je bil prav v teh letih
kreditni — čeprav ne ves trgovski — promet
z Benečijo spričo beneških vojn nasploh
oslabljen.
Celotna raziskava, ki je bila opravljena na
obeh računskih knjigah in ki vsebuje še več
drugih podatkov, se pripravlja za tisk.
2. Druga smer raziskav zadeva precej ob-
sežnejšo skupino virov, namreč popise pre-
moženj, ki so nastala v trgovskem, obrtnem
ali kreditnem poslovanju. Kot popisi premo-
ženj so nam iz 16. in 17. stol. ohranjeni zlasti
oporoke in zapuščinski inventarji (Arhiv Slo-
venije) in priglasitve upnikov v konkurzih,
dražbah in zapuščinskih postopkih, vpisane
v zapisnikih ljubljanskega mestnega sveta
(Mestni arhiv Ljubljane). Ti viri so primerni
za gospodarskozgodovinsko raziskavo, ker
vsebujejo bogate kvantitativne podatke in
ker gre za dovolj obsežne serije, od katerih
moremo pričakovati povezane rezultate. Gre
za vire, ki vsak posebej dajejo razmeroma za-
okroženo podobo o nekem premoženju in o
tem, kako je nastalo, kako je bilo naloženo
itd. Vsak vir je moč najprej obdelati kot sa-
mostojno enoto, tako da je mogoče sodelo-
vanje večjega števila sodelavcev, ne da bi se
njihovo delo križalo.
Večje število takih virov, ki so si blizu po
času nastanka, bo ob združitvi podatkov lah-
ko dajalo kvantitativen vpogled v gospodar-
ski položaj tistega časa sploh.
Zamisel te vrste obdelave je pri nas nova,
ne poznamo pa tudi nobenega tujega dela,
ki bi se bUo lotilo vprašanja meščanskih ka-
pi talov s te plati. Zato je bilo treba načrt
izvajati iz samih začetkov. Potem ko je nekaj
sondiranj virov upravičilo upanje, da bi po
tej poti mogli priti do zadovoljivih rezulta-
tov, so bili sistematično popisani vsi viri in
napravljeni nekateri poskusi.
V drugi fazi del je bilo za vzorec prepisa-
nih enajst virov, nato je büo treba najti na-
čin za enotno obdelavo. Ti viri seveda niso
bili sestavljeni z namenom, da bi kakor koli
daj ah statistične podatke. V vsakem izmed
njih so navedeni le taki podatki, ki so se
sestavljavcu dokumenta zdeli potrebni za nje-
gov namen. Ali jih bo vendarle moč obdelati
tako, da bo prišlo do neke vsebinske poveza-
ve in računske primerjave? Na podlagi izbra-
nih 11 vzorcev se je po razučnih poskusih
posrečilo sestaviti šifrant po posebni decimal-
ni klasifikaciji, po katerem moremo vse po-
datke iz virov razporediti na enoten način.,
Najpogosteje se pojavljata dve vrsti po- ;
stavk : dolgovi iz ženitnega pisma in volila, i
Toda že ti dve postavki sta zelo zgovorni: obe '
sta namreč že sami po sebi zelo nazorno me-
rilo za velikost premoženja. Večkrat je zelo
zgovorna postavka popis gotovine, ki je dra-
gocen vir o tem, kakšni kovanci so bili v
obtoku in kakšen tečaj so imeli. Prav tako
bo zanimivo primerjati podatke o zalogah
blaga, ki že na prvi pogled pokažejo, s čim'
se je neki trgovec najbolj ukvarjal. Najbolj S
poučni pa so tudi tu podatki o upnikih in
dolžnikih oziroma o enih ali drugih. Čeprav
gre le za situacijo v določenem trenutku, so
iz takih podatkov vendarle takoj razvidne
vsaj nekatere poslovne zveze, ki jih sicer ne
bi nikdar konkretno spoznali. Značilno je
npr., kako se ne le pri Mospacherju (1517),
temveč tudi v  dveh poznejših zapuščinah \
(1551, 1571) pojavlja med upniki rodbina Alt:
iz Salzburga. i
Iz obsežnega gradiva, ki ga daje obdelanih i
enajst vzorcev, navajamo le za primer nekaj j
najsplošnejših ugotovitev. j
Baltazar Rudolf (1544),'3 ki je trgoval \
predvsem s kožami, je kljub svojemu nem-
škemu imenu imel poslovne stike predvsem
z ItaUjo. Bil je s tretjinskim deležem udele-
žen v trgovski družbi z nekim Regalcm, ver-
jetno Tržačanom. Kot upnik je imel vsaj
3677; 42 gld., dolžan pa je bü okrog 1000 gld.
Zapuščina Jurija Pristava (1551)," ki je i
bUa povezana predvsem z Višnjo goro, je
imela dolgov vsaj za 4324; 37; 7/12 gld., toda
ni kazno, da bi bila pasivna. — V tem času j
so skoraj vse postavke označene v računskih \
dukatih po 80 kraje, ne v goldinarjih po 60 ;
kraje.
Krištof Prunner (1563)'^ je bil soliden ste- ;
klarski mojster, ki je svoje likvidno premo- ;
ženje ocenil vsaj na 8771 gld. V svoji oporoki
nam daje dobro podobo o svojem poslovanju.
Delal je prav malo na kredit, zato pa je nala-
gal kapital v kovance (predvsem zlatnike), za
katere nam zapuščinski inventar daje lepe
podatke o njihovem tečaju. Pomen te oporo-
ke in inventarja pa sega še mnogo dlje:
Prunner, po rodu verjetno Nemec, zakupnik
steklarne, ki je bila last protestanta Kisla,
se je vživel v slovensko okolje (ena hči se je
imenovala Margaretica), je imel zanimivo
zbirko knjig (14 knjig, med njimi Spangen-
bergovo Postilo, rimski brevir in vrsto latin-
skih klasikov) in ozke stike s Primožem Tru-
barjem, katerega je postavil za izvršitelja
oporoke in kateremu je narekoval tudi pri-
stavke k svoji prvotni lastnoročni oporoki.
Očitno prepričan protestant. — V oporoki je ;
določil: Ce bi se njegov denar nekje naložil, ;
naj se zaupa le zanesljivim ljudem in naj
obresti ne bodo višje od 5 */o. S tem se ujema.
17
da je on sam imel cčltno le zelo malo kre-
ditnega poslovanja in da je svoje — nikakor
ne skromno — premoženje zbiral največ v
zlatnikih. Ali ni morda v tej očitni — morda
celo puritanski — nenaklonjenosti do rizika
in do profila iz kreditnega poslovanja naka-
zana neka gospodarska slabost protestantskih
kapitahstov na Slovenskem? Iz enega same-
ga primera je za zdaj težko izvajati splošne
sklepe, toda postavlja se vsaj vprašanje, aline
t.či za vsem tem tudi neka ekonomska »teo-
rija« in kakšno je bilo npr. Trubarjevo gle-
danje na obresti, kredit itd. Po tej poti bi
morda prišli do jedra gospodarskim aspektom
slovenskega protestantizma. In če primerjamo
to previdnost pri nalaganju denarja s široko-
poteznostjo Adama Moškona (gl. spodaj) pet-
deset let pozneje, si postavimo vprašanje, ali
nista priliv in kreditna gibčnost italijanskega
kapitala olajšala protireformacije. Tako nam
na videz droben primer odpira vrsto novih
pogledov in delovnih hipotez.
Jurij Tijfer (1571)'« je imel za 842 ; 45; 1
gld. poslovnih dolgov, skupaj z obveznostmi
do družinskih članov pa vsaj 1266; 20; —
gld. Ker je imel srebrnino zastavljeno v Salz-
burgu, je upravičena domneva, da pri svo-
jem kupčevanju ni imel preveč sreče.
Franc Frankovič (1575),'' ki je kupčeval
predvsem z živino, je imel vrsto drobnih up-
nikov. V splošnem je videti meščan s popreč-
nim premoženjem.
Boštjan Friedrich (1605)'^ je imel vrsto
precej visokih dolgov, ki kažejo na kupčeva-
nje s češkim suknom, toda tudi na stike z
Benetkami. Očitno gre za precej pomembnega
trgovca s široko razpredenim poslovnim
omrežjem, ki ga kaže še podrobneje obrav-
navati.
Adam Moškon (1616)'* nastopa v vrsti 11
vzorcev kot prvi veliki kapitalist, ki se je
vsaj nazadnje ukvarjal samo s kreditnimi po-
sli. Njegove terjatve so znašale skupaj vsaj
112.000 gld., kar je bila v tistih časih ogrom-
na vsota. Med dolžniki so bili deželni knez,
deželni stanovi in številni ugledni kranjski
plemiči. Svoje terjatve je imel Moškon zava-
rovane na velikih gospostvih, kjer je bil torej
kot zastavni imetnik zemljiški gospod. Od
Auersperga je imel v zastavi srebrnino (okrog
30 kg), ki jo je štel za zapadlo. V primeri s
terjatvami je bilo njegovo gotovinsko premo-
ženje (okrog 2000 gld.) razmeroma majhno,
čeprav je tudi že samo predstavljalo precejš-
njo vrednost.
Gianmaria Bosio (1641),2° ki je prihajal iz
Gandina v Italiji, a se je udomačil v Ljub-
ljani, je tako na široko razpolagal z raznimi
volili, da je njegovo premoženje moralo zna-
šati vsaj kakih 70.000 gld., pri čemer pa je
kazno, da je büo odprtih računov, tako terja-
tev kot dolgov, le malo. Njegove terjatve v
denarju so znašale kakih 6.000 gld., razen
tega pa je imel še zahtevke na plačilo raznih
vrst blaga. Iz teh vidimo, da je trgoval z že-
lezom, bakrom in voskom. Trgovske stike je
imel predvsem z Italijo.
Hrovat (1662),2i čigar ime ni natančneje
navedeno, je imel po podatkih ediktne raz-
prave vsaj kakih 10.000 gld. dolgov. Del iz-
med njih je izviral iz obračunov (oziroma je
bil ugotovljen z obračuni) na letnih sejmih
v Gradcu. Poslovne stike je imel z ljudmi, ki
so imeli slovenska, nemška in italijanska
imena. Posebej je dolgoval precej visoke vso-
te svoji ženi Eleonori.
Francoz Hadrijan Blanchard (1679)^2 se oz-
načuje kot trgovec in meničar. Ukvarjal se je
torej v precejšnji meri tudi s kreditnimi po-
sli. Dejansko najdemo v njegovem zapuščin-
skem inventarju precej obsežno nastelje raz-
nih dolžnikov za manjše in večje vsote, in
to s slovenskimi, italijanskimi in nemškimi
imeni. Največji dolžnik je bil Carlo Ricardi
(za 1829; 40; — gld.). Imel pa je tudi nekaj
upnikov. V splošnem je videti, da je bUa
Ljubljana v tem času zelo živahen center
kreditnega poslovanja.
Jakoh Schellenhurg (1715)," doma z južne
Tirolske, je bil nedvomno eden največjih de-
narnih magnatov v starejši ljubljanski zgo^
dovini. Samo pri deželnih stanovih je imel
naloženih približno 210.000 gld. Zato je bil
lahko tudi zelo darežljiv z raznimi volili, ven-
dar ne tohko v prid sorodnikom kot raznim
cerkvam.
Podrobnejša analiza virov, iz katerih je tu
navedenih le nekoliko opazovanj, omogoča
tudi vrsto nadaljnjih gospodarskozgodovin-
skih sklepov, ki pa bodo prišli do prave ve-
ljave šele tedaj, ko bo obdelana bolj strnjena
serija virov te vrste. Tedaj bodo tudi mogoči
marsikateri računi, sestava tabel in primer-
jalnih grafičnih ponazoritev.
OPOMBE
1. Tabelarični podatki iz urbarjev (zlasti
kmečkih bremen) še zdaleč ne dajejo vpogleda
v dejansko produktivnost agrarnega dela, ki nas
v prvi vrsti zanima. V raziskavi te produktiv-
nosti smo posebej za dobo do 18. stol. močno
zaostali. — 2. Zlasti J. Žontar, Villach und der
Südosten, v 900 Jahre Villach, ViUach, 1960,
str. 459—522; isti, Villach — Nürnberg und der
Südosten, Jahrbuch des Museums der Stadt Vil-
lach I, Str. 89—100. — 3. F. Gestrin, Trgovina
slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13.
do konca 16. stoletja, Ljubljana 1965; prim, isti,
pod enakim naslovom (povzetek). Kronika, XI
1963, str. 73—85; J. Zontar, Drobec registra ljub-
ljanskega nakladniškega urada iz leta 1544, Kro-
nika XVI/1968, str. 32—44. — 4. Srednjeveško
18
obrt je obdelal Božo Otorepec, Obrt od 16.—18.
stoletja, Ivan Slokar itd. — 5. S. Vilfan, Zgodo-
vina mer na Slovenskem s posebnim ozirom na
ljubljansko mero, Zgodovinski časopis VIII/1954,
str. 27—86. — 6. Npr. J. Polec, Svobodniki na
Kranjskem, Glasnik Muzejskega društva za
Slovenijo, XVII/1936, str. 125—128; S. Vilfan,
Zgodovina neposrednih davkov in arestnega po-
stopka v srednjeveški Ljubljani, Zgodovinski
časopis VI—VII/1952—53, str. 417—442, posebej
str. 428. — 7. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slo-
vencev, Ljubljana 1961, str. 143—146, 307—309;
isti. Rechtsgeschichte der Slowenen. Graz 1968,
str. 100—101, 185—186. — 8. Po podatkih, ki sem
jih dal na voljo, objavil S. Hoszowski, L'Europa
centrale devant la revolution des prix, Annales
16/1961, Str. 441—456, zlasti ob str. 444; isti, Re-
wolucia cen w srodkowej Europie w XVI in
XVII, w., Kwartalnik historyczny 68/1961, str.
297—314; zlasti str. 312. Le zelo bežen prikaz
nekaterih zanimivosti: S. Vilfan, O cenah in
življenjski ravni v stari Ljubljani, Slovenski
Poročevalec 1. I. 1954, str. 5. — 9. Mestni arhiv v
Ljubljani (MALj), Cod XXIIl/48. — 10. MALj,
začasna signatura Mac V/l. — 11. Npr. J. Heers,
Le livre de Comptes de Giovanni Piccamiglio,
homme d'affaires Génois 1456—1459, Paris 1953;
F. Tremel, Das Handelsbuch des Judenburger
Kaufmannes Clemens Körber 1526 bis 1548, Graz
1960; O. Pickl, Das älteste Geschäftsbuch Öster-
reichs, Die Gewölberegister der Wiener Neustäd-
ter Firma Alexius Franck (1516-ex. 1538) ... Graz
1966. — 12. S. Vilfan, Zgodovina neposrednih
davkov (o. c. v op. 5), str. 428. — 13. Arhiv Slo-
venije (AS), Testamenta I, črka R, št. 3. — 14.
MALj, Cod 1/8, fol. 19 si. — 15. AS, Testamenta
I, črka P, št. 7. — 16. MALj, God I/IO, fol. 133
si. — 17. MALj, Ccd 1/12, fol. 30' si. in 76' s1. —
18. MALj, Cod 1/19, fol. 45 si. — 19. AS, Zapu-
ščinski inventarji, črka M, XXXI, št. 7. — 20. AS,
Testamenta I, črka B, št. 6. — 21. MALj, Cod 1/32,
fol. 24'—29. — 22. AS, Zapuščinski inventarji,
črka B, V, št. 22. — 23. AS, Testamenta II, črka
S, št. 55.
19
ANALIZA NEPOSREDNE OBREMENITVE GRUNTA V KRNICAH
V POLJANSKI DOLINI 1630
PAVLE BLAZNIK
Med Številnimi ohranjenimi urbarji frei-,
sinšlcega lošlcega gospostva, Iii je zajemalo
v domala sklenjeni obliki celotno Selško in
Poljansko dolino ter velik del Sorskega po-
lja, je posebno dragocen tisti iz 1630, ki pa
žal nima podatkov za posest na Sorskem po-
lju.' V urbarju je nadrobno popisana vsaka
kmetija z navedbo, kaj in koliko je posame-
zen podlo.žnik sej al in koliko živine je redil
čez zimo. Prav tako so pa dragoceni tudi po-
datki o podlcžniških obveznostih, v katerih
niso zajete samo redne dajatve in tlaške ob-
veznosti nasproti zemljiškemu gospostvu,
marveč tudi obremenitve nasproti deželi, de-
setinskim gospodom in cerkvi. Seveda vsi ti
podatki niso pri vsaki kmetiji nadrobno po-
pisani, vendar se je mogcče s pomočjo pri-
merjave pri marsikaterem gruntu do njih
dokopati. Na podlagi teh podatkov si je mož-
no ustvariti jasno sliko o celotni neposredni
obremenitvi posameznih kmetij, kar je tem
bolj ilustrativno za oceno gospodarskega po-
ložaja, ker je pri mnogih kmetijah omenjena
tudi vsota, ki jo je podložnik položil ob na-
kupu posesti. Spričo bogate vsebine je bil
urbar deležen objav v izvlečku.^ S pritegni-
tvijo podatkov iz drugih dveh nadrobno se-
stavljenih urbarjev — iz 1501' in iz 1754* —
je možno ugotoviti, ali in koliko se je obre-
menitev menjala v teku stoletij.
Iz množice kmetij sem izbral za analizo
prvi v Krnicah v žirovski župi omenjeni
grunt; kmetijo je malo pred 1630 kupil —
vsekakor od nekega loškega podložnika —
Gregor Jurjočič za 530 ogrskih dukatov (f.
32), kar je znašalo 740 renskih goldinarjev,
v katerih so v urbarju sicer popisane posa-
mezne obveznosti.
1. Osnovne obveznosti nasproti loškemu
gospostvu so bile dvojne: dajatve in tlaka.
a) Dajatve. Po urbarialnih navedbah je
plačal Jurjočič 1630 gospostvu v celoti 7 gld
39 krc. (f. 32). V tej vsoti je zajet tudi davek,
ki je pripadal deželi, a ga je od podložnika
pobiralo zemljiško gospostvo. Nadrobno je v
urbarju ustrezna vsota razdeljena le pri pr-
vem podložniku v vsaki župi. Ce računamo,
da so dajatve pri obravnavanem podložniku
glede na višino razdeljene podobno kot pri
prvem kmetu v žirovski župi, ki je v celoti
plačal skoraj enako vsoto (7 gld. 43 1/2 krc),
so odpadle od zgornje vsote na loško gospo-
stvo naslednje dajatve:
urbarščina (vrbars zünnß) 1 gld. 12 krc.
županov račun (suppanraittung) 1 gld. 10
krc.
tintnina (calamar gelt) 12 krc.
Vsaka štiri leta je podložnika bremenil po-
klon (poklan, habergelt) v višini 10 krc. (f.
18). Mimo tega je dajal ob postu po pet jajc,
županu posebej letno po eno kokoš, ob pro-
ščenju po en obrok, sodinu pa pol mere
(helm = 3/4 messia, tj. ca. 15 1' ovsa v vred-
nosti ca. 3,75 krc. (f. 98)' in malenkost
(buschi) ovsa (f. 67, 67').
Od kmetije je torej zemljiško gospostvo
prejelo v celoti na račun dajatev mimo drob-
nih prispevkov v naravi poprečno po 2 gld.
36 1/2 krc.
Primerjava z dajatvami, ki so bremenile
prvega podložnika v Krnicah 1501, kaže do-
ločene razlike. Denarne dajatve je podložnik
takrat odplačeval v soldih; razmerje med sol-
dom in krajcarjem je v urbarju 1515, v ka-
terem so vpisane pri vsakem podložniku da-
jatve v obeh vrstah denarja, označeno v rela-
ciji 8 : 5.'' Leta 1501 so prvega v urbarju v
Krnicah omenjenega kmeta bremenile na-
slednje dajatve:
letni davek (iarlich steur)....... 63 soldov (= 39.4 krc.)
prispevek za simice (sbaigelt)..... 32 soldov (= 20 krc.)
županov račun........... 80 soldov (= 50 krc.)
ob poklonu še........... 10 soldov (= 6,25 krc.)
petelin, mera (helm) ovsa, pogača.'
Podatki kažejo, da ustrezata prvi dve da-
jatvi iz 1501 urbarščini iz 1630.
Višina dajatev je od 1501 do 1630 nekoliko
narastla, tako urbarščma od 59,4 krc. na 1
gld. 12 krc. (= 72 krc), podobno županov
račun, če upoštevamo, da je bil helm ovsa
v urbarju 1630 ocenjen na 7,5 krc. (f. 98); na
novo je bila pa vpeljana tintnina. Seveda je
treba pri tem upoštevati, da je od 1501 do
1630 kupna moč denarja padla in da se da-
jatve zemljiškemu gospostvu po vrednosti
torej niso bistveno spremenile. To stanje je
razvidno zlasti ob primerjavi višine dajatev
v žitu; del podložnikov v Poljanski dolini je
namreč oddajal gospostvu tudi določene ko-
ličine žita, ki ga je bUo sicer 1630 možno od-
20
kupiti z denarjem; primerjava podatkov iz
1501 s tistimi iz 1630 kaže na izredno konti-
nuiteto teh dajatev tako glede na vrsto kot
tudi na njegovo količino.
Se manj sprememb je bilo v naslednjih
desetletjih. Po podatkih iz rektifikacijskih
aktov je dajal prvi kmet v Krnicah zemlji-
škemu gospostvu na račun dajatev:
činž 1 gld. 2 krc.
županov račun 1 gld. 10 krc.
tintnina 12 krc'
Po podatku na drugem mestu je dajal 1754
ta kmet na županov račun 1 gld. 25 krc. Po-
sebej je prispeval za župana letno po pet jajc
in petelina, za sodina pa pol mernika ovsa
in ajde ter poldrug funt prediva." Primer-
java teh navedb s tistimi iz 1630 ne kaže
nikakega bistvenega odklona.
b) Glavno tlaško opravilo je bilo prevaža-
nje sladkih in drugih vin za škofa in za po-
trebe loškega gradu. V sklopu redne tlake so
podložniki v žirovski župi sekah drevje za
pripravo drv po Breznem brdu in debla
spravljali do vode. Pomagali so pri žganju
apna, čistili so jarke pri grajskih travnikih,
po potrebi so pomagah pri delih na gradu in
mlinih, dostavljali so skodle z Zirovskega
vrha, popravljali so ceste ob poplavah ter
vzdrževah tri mostove (1630, f. 67', 68).
Primerjava z dolžnostmi iz 1501 kaže, da
so se v bistvu obdržale vse stare obveznosti.
Tem se je pridružila še nova — tovorjenje
sladkih vin za škofove potrebe. Prav ta ob-
veznost je pa veljala 1501 za najhuišo in je
takrat zadevala samo bitenjske podložnike."
Ker so se pa v teku prve polovice 17. stoletja
Bitenjcem priključili še podložniki iz žirov-
ske, hlevnovrške, hotaveljske, poljanske, ja-
vorske in godeške župe,'^ je bila spričo zelo
številnih obveznikov ob nespremenjenih po-
trebah ostrina v veliki meri odbita.
Iz urbarialnih podatkov v žirovski župi
1630 je možno dognati tedanjo ocenitev tla-
ške obveznosti našega primera v denarju.
Podložnik Jurjočič se je podobno kot že prej
njegovi starši pogodil z gozdarjem glede del-
nega odkupa od tlake; gozdarju je dajal v ta
namen letno 1 helm žita. Ce računamo, da je
oddaial pšenico, bi nesla ta vrednost nekako
22 1/2 krc. (urb. f. 98). Omenjeni odkup ni
zajemal prevoza žita. Toda tudi to dolžnost
moremo oceniti z denarjem. V Breznici (ži-
rovska župa) se je namreč podložnik Jer-
nej Strel 1630 odkupil od te tlake s 40 krc,
medtem ko je prejšnja leta dajal v ta namen
po 30 krc. (f. 35'). V celoti računano se je
bilo torej možno odkupiti tlake za nekako
52 1/2 krc do 62 1/2 krc (= 1 gld. 2 1/2 krc).
Tlaška obveznost se je pa kmalu po 1630
bistveno spremenila. Zemljiški gospod si je
namreč hotel prav na tej osnovi temeljito
dvigniti denarno rento, zaradi česar je prišlo
do pravde s podložniki, ki je trajala trideset
let. Po raznih preobratih je zemljiški gospod
pravdo dobil. L. 1652 je bilo določeno, da
sme zahtevati od vsakega grunta poprečno
po 4 gld. robotnine.'' Iz rektifikacijskih aktov
je razvidno, da je 1754 naslednik podložnika
Jurjočlča plačeval na račun robotnine 3 gld.
45 krc.'<
Medtem ko je bil. Jurjočič 1630 obremenjen
nasproti zemljiškemu gospostvu, upoštevajoč
dajatve in tlako, z nekako 3 gld. 29 krc. do
3 gld. 39 krc. in nekaj drobnimi prispevki v
naravi, je sredi 18. stol. to vsoto presegala
sama robotnina.
2. Desetina je v Poljanski dolini le deloma
pripadala loškemu gospostvu. Podložnik Jur-
jočič je dajal 2/3 desetine dedičem znanega
loškega trgovca Lukančiča, 1/3 desetine pa
je pobiralo loško gospostvo. Vrednost te da-
jatve moremo oceniti s pritegnitvijo kmetije
Mihaela Kalčiča v Ledinici v žirovski župi
(f. 19). Primerjava gospodarske moči obeh
gruntov prikazuje naslednja razpredelnica:
Letni posevki
Kalčič Jurjočič
pšenice   ....   2 helma       1 helm
rži......3 helme       3 helme
ječmena ....    1 helm —
aide.....8 helmov     4 helme
ovsa.....6 helmov 16 helmov
mešanega žita
Ö)Ben'ce, ječmena,
ovsa).....4 helme —
prosa.....3 r'igle —
lanu.....2 helma       2 do 3 helme
Živina, ki sta jo redili kmetiji čez zimo
govedo   10 18
konji      — 2
ovce        5 —
Kmetiji sta bili torej razmeroma precej
blizu po gospodarski moči. Kalčičev grunt je
bil malo močnejši glede posevkov, toda Jur-
jočičeva huba ga je dokaj prekašala po živi-
ni. Ta položaj nakazuje tudi vsota 7 gld. 16
krc, ki jo je Kalčič oddajal gospostvu in ki
nekohko odstopa od tiste, ki jo je odplačeval
Jurjočič (7 gld. 39 krc.)
Kalčič 1630 ni oddajal desetine v naravi,
marveč je plačal tedaj v ta namen — po vsej
verjetnosti kot pavšal — 7 gld. Glede na pri-
merjavo ne bomo torej mnogo pogreših, če
ocenimo desetino Jurjočičeve kmetije vsaj na
7 gld., od česar bi torej odpadlo na loško
gospostvo nekako 2 gld. 20 krc.
Po podatku iz 1754 je dajal tedaj prvi kmet
v Krnicah na račun desetine 4 mernike rži,
15 mernikov ovsa in ajde, 11/2 funta predi-
va in 1 petelina.'ä
3. Vse podložnike je obremenjevala tudi
dežela. Od 1516 dalje, ko je bdla delna preva-
21
litev davka na podložnike pravno dokončno
priznana, so dežele odobravale leto za letom
njegovo višino bodisi globalno bodisi po do-
ločenem količniku glede na imenjsko rento.
Višina davka se je torej menjavala, obenem
z njo pa tudi delež, ki je bremenil podložnike.
Leta 1576 se je na Kranjskem ustalil količnik
pol tretje rente. Na ta račun so podložniki
plačevali davek, mimo njega od 1608 dalje
goldinar na grunt, od leta 1616 naprej pa še
novo naklado v višini 45 krc.'' Pobiranje
deželnih davkov je bUo prepuščeno zemlji-
škim gospostvom, ki so pobrano vsoto več ali
manj v redu odvajala dalje.
Medtem ko je plačevanje hišnega goldinar-
ja in nove naklade po loškem gospostvu ena-
ko bremenilo vse gruntarje, je bil davek v
ožjem smislu besede različen. Pri prvem pod-
ložniku v žirovski župi je znašal 3 gld. 20
krc. Ker je Jurjočič plačal 1630 gospostvu
skoraj enako vsoto kot ta, moremo davek v
tej višini pripisati tudi njemu. Tako bi torej
Jurjočič plačeval v celoti na račun deželnega
davka 5 gld. 5 krc. Do srede 18. stoletja se
je tej vsoti pridružila še kontribucija v viši-
ni 6 gld."
4. Končno je podložnike bremenila tudi ob-
veznost do cerkve. Podložnik Jurjočič je spa-
dal pod žirovsko župnijo. Ondotnemu župni-
ku je moral dajati vrsto raznih naturalij.
Urbar omenja na prvem mestu žito, ki so ga
podložniki oddajah po meri (maß); ta je ob-
segala tretjino ljubljanske (f. 66'). Ce raču-
namo, da je ljubljanski mernik držal 27 li-
trov,'8 je obsegala ta mera 9 htrov. BUa je
torej dosti manjša cd loškega mesla (ca. 201)
oziroma loškega helma (ca. 151).'« Jurjočič
je oddajal župniku po eno mero pšenice, eno
mero rži in eno mero ovsa. Po podatku v
urbarju je bil mesi pšenice ocenjen s 30 krc,
rži z 20, ovsa pa z 10 krc. (f. 98); vrednost
oddanega žita je torej znašala v celoti neka-
ko 27 krc. Mimo žita je dajal še letno po en_
sir in volno ene ovce. Podložniki po ravnin-
skem delu župnije so morali prispevati še po
pol peljaja sena in en peljaj drv. Iz urbarja
ni razvidno, ali je ta dolžnost bremenila tudi
Jurjočiča.
Tudi cerkovniku v Zireh je Jurjočič dajal
pšenico, rž in oves in sicer po eno skledo, iz
kakršne je jedla družina; sedem takih skled
je držalo nekaj več kot dva helma.2» Ce ra-
čunamo, da je skleda držala okrog 5 1, bi zna-
šala vrednost tega žita nekako 16 krc. (pše-
nica 7,5, rž 5, oves 2,5 krc).
Cerkovniku podružnične cerkve sv. Ahaca
v Krnicah so ondotni podložniki dajali raz-
lične dajatve. Iz urbarja ni točno razvidno,
v katero skupino je sodil Jurjočič. Deloma so
prispevali po 1 mero (helben) pšenice ( =
22,5 krc), 1 mero mešanega žita (= okoli
18,5 krc), dva pšenična hleba, en sir in volno
ene ovce. Nekateri so dajali namesto pšenice
drugo žito, drugI spet žita v celoti le eno
mero poleg kruha, sira in volne. Vrednost žita
je ocenjena nekako med 18,5 in 41 krc. (f. 31,'
66,' 67).
Vsi podložniki v žirovski župi so morali po
potrebi opravljati tlako tako pri župni kot
pri podružnični cerkvi in mežnarijah ter pa-
ziti, da so ostala poslopja v dobrem stanju
(f. 68).
Kohkor je mogoče izraziti dajatve cerkvi
v denarni vrednosti, je bU torej Jurjočič v
celoti obremenjen nekako z 1 gld. 1,5 krc. do
1 gld. 24 krc. brez ozira na drobne dajatve,
ki jim je težko določiti denarno vrednost.
V letu 1754 je znašala bera za župnika in
cerkovnika v celoti 1/2 mernika pšenice in
zdroba, 11/16 mernika rži, 7/8 mernika ovsa
in ajde, 1 funt prediva, 2 sira, 1 peljaj drv
ter pol mernika pšenice za obrok hrane.^'
Ce povzamemo nadrobno obravnavane ob-
veznosti iz 1630, je bil Jurjočič tedaj obre-
menjen nekako takole:
1. Dajatve, tlaka (loškemu gospostvu)   .... 3 gld. 29 krc. do 3 gld. 39 krc.
(in nekaj drobnih prispevkov v naravi)
2. Desetina (od tega 1/3 loškemu gospostvu) .   . 7 gld.
3'. Deželni davek............. 5 gld. 5 krc.
4. Dajatve cerkvi............ 1 gld. 1,5 krc. do 1 gld. 24 krc.
(in nekaj drobnih prispevkov v naravi)
Skupaj ... 16 gld. 35,5 krc. do 17 gld. 8 krc
Kot je razvidno iz povzetka, je bila naj-
hujša obremenitev desetina, sledil ji je dežel-
ni davek, ki je močno presegel dajatvene in
tlaške obveznosti nasproti gospostvu, pa tudi
dajatve cerkvi niso bUe neznatne.
Ce vemo, da je bUa Jurjočičeva kmetija
kupljena za 740 gld., je njena celotna nepo-
sredna obremenitev brez upoštevanja drobnih
dajatev v naravi in tržnih cen žita znašala
letno 2,16 do 2,29 »/o celotne kupne vsote.
opombe
1. Urbar mi je dal na razpolago lastnik akad.
prof. dr. Milko Kos, ki se mu za prijaznost tudi
na tem mestu iskreno zahvaljujem. Urbar sodi
v zbirko arhivalij, ki jih je Fr. Kos kupil kot
makulaturen papir od goriškega trgovca Nardi-
nija in tako rešil nadvse dragoceno gradivo za
zgodovino loškega gospostva (Fr. Kos, Nekaj za
zgodovino Škofje Loke in njenega okraja, LZ
VII/1887, Str. 379—380; Fr. Kos, Doneski k zgo-
22
dovini Slcofje Lolie in njenega oltraja 1894,
str. IV—V). — 2. Fr. Kos, Loško gospostvo 1.
1630, IMK 7/1897, str. 89-96, 123—130; M. Kos,
Zemljiške razmere po Selški dolini leta 1630,
Carniola, N. v. 2/1911, str. 46-51, 260—286. — 3.
P. Blaznik, Urbarji freisinške škofije, SAZU
1963, str. 288—366. — 4. Arhiv Slovenije (AS),
RDA-G, fase. 2/2. — 5. P. Blaznik, Urbarji, o. d.,
str. 92, 95. — 6. Zito sem v članku obračunaval
na podlagi pavšalnih cen, ki jih navaja urbar iz
1630. Cene je postavil zemljiški gospod za pod-
ložnike po Poljanski dolini, ki so mogH z denar-
jem nadomestiti oddajo določenih količin žita.
Ker so se cene žitu močno spreminjale iz leta v
leto (1626 je npr. veljal ljubljanski mernik pše-
nice v Ljubljani 56 krc, 1627 45 krc, 1630 v
Višnji gori 80 krc, 1632 pa 60 krc.) — po izpisih
dr. S. Vilfana, ki se mu za podatke lepo zahva-
ljujem — je točnejši obračun nemogoč, vse pa |
kaže, da so tržne cene žita presegale pavšalno
ocenitev v urbarju. — 7. P. Blaznik, Urbarji,
o. d., str. 100. — 8. P. Blaznik, Urbarji, o. d., str.
109, 295, 297. — 9. AS, RDA-G, fase. 2/2, št. 9,
izvleček iz urbarja s. d. — 10. AS, Bek. Tab. 2,
knjiga 6. — 11. P. Blaznik, Urbarji, o. d., str. 114.
— 12. AS, GrA II., Prošnje in pritožbe, str. 269,
270, 311. — 13. P. Blaznik, Kolonizacija in kmet-
sko podložništvo na Sorskem polju, SAZU 1,
Razprave 2, Ljubljana 1953, str. 226—230. — 14.
AS, RDA-G, fase. 2/2. — 15. AS, Bek. Tab. 2,
knjiga 6. — 16. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slo-
vencev, str. 316—318. — 17. AS, RDA-G, fase. 2/2,
št. 43. — 18. S. Vilfan, Prispevek k zgodovini
mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljub-
ljansko mero, ZC 8/1954, str. 84. — 19. P. Blaz-
nik, Urbarji, o. d., str. 92, 95. — 20. Fr. Kos,
Zgodovinski pobirki iz loškega okraja, IMK 2,
1892, str. 24. — 21. AS, Bek. Tab. 2, knjiga 6.    •
23
NAČRTI ZA USTANOVITEV DRŽAVNEGA ARHIVA V LJUBLJANI
PRED PRVO SVETOVNO VOJNO
JOŽE ZONTAR
Arhivi, ki bi sprejemali predvsem gradivo
državnih organov v deželah, so bih do 90. let
preteklega stoletja še zelo redki. Običajno so
prevzemali deželni arhivi tudi tako gradivo.
Tedaj pa so po dvajsetletnem presledku po-
novno sprožili vprašanje državne arhivske
službe. Leta 1894 je namreč gornji dom (Her-
renhaus) dunajskega parlamenta na pobudo
Centralne komisije za preučitev in ohranitev
umetnostnih in zgodovinskih spomenikov
sprejel sklep, naj se poskrbi za tako organi-
zacijo državnih arhivov, ki bo v skladu s po-
trebami znanosti in arhivske tehnike. S tem
sklepom so tudi ustanovih pri ministrstvu za
notranje zadeve na Dunaju arhivski svet z
nalogo, da vodi državno arhivsko službo, in
postavih načela glede kadrov v državnih ar-
hivih, da bi se na ta način zagotovila v njih
primerna strokovna raven. Omenjeni sklep
je prvi predpis v Avstriji, ki je urejal skrb
za arhive izključno s stališča njihovega po-
mena za znanost; s splošnim arhivskim zako-
nom pa v parlamentu pred letom 1918 niso
uspeli prodreti.'
Arhivski svet je začel poleg vprašanj no-
tranje organizacije arhivov skrbeti tudi za
sistematično ustanavljanje državnih arhivov,
to je arhivov, ki bi zbirali gradivo državnih
organov; druge provenience naj bi prevze-
mali le v primeru, če bi šlo za ogroženo gra-
divo. Spočetka so obstajali še načrti državnih
arhivov po resorih. Tako se je na primer
pravosodno ministrstvo sredi 90. let pretekle-
ga stoletja lotilo evidentiranja starejših fon-
dov pri sodiščih. Nameravali so postopoma
združiti tako gradivo v posebnih zgodovin-
skih sodnih arhivih. Kmalu pa so načrte o
takih arhivih opustUi.^ Z ustanavljanjem
državnih arhivov so bili položeni temelji
dvotimosti arhivske službe v Avstriji.
Leta 1904 so bili v petih avstrijskih deže-
lah organizirani državni arhivi, to je komaj
v eni tretjini vseh dežel. Zato je začel tedaj
arhivski svet na Dunaju, ki se mu je kasneje
(leta 1912) razširilo delovno področje tudi na
nedržavne provenience, akcijo za pospešeno
ustanavljanje državnih arhivov, v katerih naj
bi koncentrirali vse državno gradivo (tudi za
nižje stopnje in sodišča) in to ne glede na to,
ali so v posameznih deželah obstajah deželni
arhivi ali ne. Sodili so namreč, da deželni
arhivi slej ko prej ne bodo zmogh več pre-
vzemati gradiva državnih organov iz zadnjih
obdobij, zlasti še, ker je količina gradiva stal-
no naraščala, kaj šele gradivo, ki bi nastalo
v bodoče. Tako ni mogel na primer štajerski
deželni arhiv že pred nekaj leti več prevzeti
sodnih spisov. V prvi vrsti naj bi po mnenju
dunajskega univerzitetnega profesorja Ozval-
da Redhcha, ki je bil vodUna osebnost v ar-
hivskem svetu, ustanovih državne arhive v
Gradcu, Ljubljani, Trstu, Dubrovniku in Cer-
novicah, ker da v teh deželah sploh ni de-
želnih arhivov, ali pa le-ti niso mogli več
prevzemati novega gradiva, obstajali pa so
bogati in pomembni državni arhivski zakladi.
Do tedaj je arhivski svet že nekajkrat pripo-
ročil ustanovitev državnih arhivov v Gradcu,
Dubrovniku in Cernovicah.'
O načrtih arhivskega sveta je na podlagi
Redlich ove študije Das Archivwesen in Öster-
reich poročal v Laibacher Zeitung Franc Ko-
matar. Menü je, naj bi tudi v Ljubljani osno-
vali pri deželni vladi arhiv, ker da ljubljanski
deželni arhiv v obstoječem stanju ni prikla-
den, da bi še nadalje prevzemal arhivsko
gradivo državnega izvora. To je utemeljeval
s tem, da se v deželnem arhivu gradivo ne
ureja, da ni shranjeno varno pred vlomom in
požarom in da nima več na voljo prostora
za uskladiščen je.*
Na seji dne 28. marca 1908 je dal arhivski
svet na Dunaju neposredno pobudo, da bi se
ustanovil državni arhiv tudi v Ljubljani. Za
mnenje o ustanovitvi so naprosih graškega
profesorja Antona Kaspreta, ki je služboval
do leta 1896 na gimnaziji v Ljubljani in ne-
kajkrat priložnostno sodeloval tudi pri delih
v tamkajšnjem deželnem arhivu, bil pa je
tudi urednik Mittheilungen des Musealverei-
nes für Krain,5 ter deželnega arhivarja Av-
gusta Jakscha iz Celovca.
Kaspret je priporočil, naj bi na Kranjskem
zbrali državne arhivalije v centralnem arhi-
vu z namenom, da bi jih strokovno usposob-
ljene osebe uredile. Menil je, da bodo na ta
način zajeli nove neznane vire in omogočili
podrobno preučitev zgodovine Kranjske in
sosednih jadranskih dežel.
Ustanovitev državnega arhiva v Ljubljani
je pozdravil tudi Jaksch toliko bolj, ker so
skoraj v vseh deželnih glavnih mestih že
obstajali bolj ah manj razviti deželni arhivi.
Imel pa je nekaj načelnih pripomb, ki so iz-
virale iz bojazni, da ne bi imela ustanovitev
ljubljanskega državnega arhiva posledic za
deželni arhiv v Celovcu. Menil je, da bi mo-
rali v vsakem posameznem primeru pretehtati
predvideni obseg deželnega in državnega ar-
hiva. Kolikor bi bih fondi vsakega izmed njih
tako obsežni, da bi se izplačali dve ločeni
upravi, kot npr. v Innsbrucku, Gradcu ah
24
Salzburgu, naj bi delovala oba arhiva drug po-
leg drugega. V nasprotnem primeru pa naj bi
manj obsežne fonde priključili obsežnejšim;
kjer bi prevladovalo deželno gradivo, naj bi
bil deželni arhivar višji uradnik, državni ar-
hivar pa temu podrejen in obratno. Tako naj
bi bila po njegovem ustanovitev lastnega
državnega arhiva v Celovcu odveč, ker je bilo
državno gradivo, ki ga je prevzel deželni
arhiv, v manjšini, v primerjavi z gradivom
dežele in gradivom Zgodovinskega društva.
Kolikor pa naj bi prevzel deželni arhiv gra-
divo, shranjeno pri deželni vladi in nastalo
do leta 1849, pa bi morali dodeliti deželnemu
arhivarju v pomoč državnega uradnika. Gle-
de fondov, ki naj bi jih zbiral državni arhiv
v Ljubljani, je bil Jaksch mnenja, da bi jih
bilo treba vsekakor omejiti na Kranjsko.
Vobče bi bilo treba postaviti načelo, naj bi
združeval državni arhiv le tisto gradivo, ki
se je nanašalo na zadevno deželo. Izjemo bi
dopustili le pri zgodovinsko nastalih arhivih
nekdanjih centralnih gubemijev za Prednjo
Avstrijo v Innsbrucku in za Notranjo Avstri-
jo v Gradcu; ne bi pa smeh ponovno ustvar-
jati umetnih centralnih ar'hivov in na ta
način oropati posamezne dežele njihovih dr-
žavnih arhivalij, češ, da so najbolj poklicani
uporabniki arhivalij tam, kjer so arhivalij e
nastale. Po vsej verjetnosti je imel Jaksch v
mislih na Koroško se nanašajoči del gradiva
ilirskega gubemija, ki je imel sedež v Ljub-
ljani, pa so to gradivo že pred časom prepe-
IjaU v Celovec in se je hranilo pri tamkajšnji
deželni vladi.
Dne 26. junija 1909 je arhivski svet na
Dunaju ponovno obravnaval vprašanje držav-
nega arhiva v Ljubljani ter priporočil, da ga
ustanovijo in mu dodelijo potrebno znan-
stveno izšolano osebje. Clan sveta in profesor
na dunajski univerzi Avgust Foumier je kot
poročevalec menil, da je na voljo za ta arhiv
zadostna količina arhivskega gradiva (okoli
7.000 fasciklov). Na splošno je še pripomnil,
da postaja z napredujočim preučevanjem
zgodovine državne uprave ustanovitev arhi-
vov pri vladah v posameznih deželah vedno
bolj pereča.
Ministrstvo za notranje zadeve je posredo-
valo predlog arhivskega sveta deželnemu
predsedstvu v Ljubljani z naročilom, da ga
nadrobno preuči ter da preišče možnosti, ka-
ko bi ga uresničili.« V ta namen je bilo treba
najprej rešiti na.slednji vprašanji: katero
gradivo bi združili v predvidenem arhivu in
kje naj bi imel arhiv potrebne skladiščne
prostore.
Po Kaspretovem mnenju bi prišli za državni
arhiv v Ljubljani v poštev starejši spisi, sku-
paj z repertoriji, protokoli in indeksi (1747—
1849, posamični spisi so bili tudi starejši), ki so ,
jih hranili pri deželni vladi, mape in načrti
kanalov, cest, zgradb in podobnega ter aktov-
no gradivo ukinjene gradbene direkcije v
Ljubljani (okoU 1800—1860), Terezijin kata-
ster, imenjske knjige od 1539 dalje, knjige
normalij, zapisniki sodnega zbora mesta Ljub-
ljane 1784 do 1802, zapisniki sodnega zbora
združenega deželnega sodišča za Koroško in
Kranjsko v Ljubljani 1768—1807 ter zapuščin-
ski inventarji 1544—1813 iz registrature de-
želne deske in deželnega sodišča v Ljubljani.
Nadalje so prihajali po Kaspretovem mnenju
v poštev tudi spisi o upravi državnih pose-
stev in gospostev na Kranjskem iz let 1780
do 1840 pri finančni direkciji v Ljubljani ter
nekako 15 fasciklov spisov gospostva Loka od
17. stoletja dalje, ki jih je ugotovil pri direk-
ciji gozdov in domen v Gorici, ko je potoval
tja zaradi svojih raziskav. To pa je bil le
ostanek starega loškega arhiva, ker so vse
preostalo gradivo pred leti prodali nekemu
goriškemu trgovcu kot odpadni papir. Regi-
strature okrožnega sodišča v Novem mestu,
za katero je slišal, da ima številne stare knji-
ge in spise, ter registratur okrajnih sodišč in
okrajnih glavarstev Kaspret ni podrobneje
poznal, predlagal pa je, da bi jih pregledali.'
Na podlagi poizvedb je deželno predsedstvo
v Ljubljani ugotovilo, da okrožno sodišče v
Novem mestu nima starejšega gradiva, ker
je bilo ustanovljeno šele leta 1850, da je najti
pri vseh okrajnih sodiščih staro zemljiško
knjigo, pri nekaterih pa tudi protokole in
spise iz prve polovice 19. stoletja (slednji so
bili po večini zapuščinske zadeve), deloma
pa tudi še starejše, od okrajnih glavarstev pa
so imeh starejše gradivo v Črnomlju, Ljub-
ljani, Novem mestu, Postojni in Radovljici.
Pri drugih okrajnih glavarstvih je pričenjalo
gradivo z letom 1850 ali pa so biU ponekod
tudi že starejši letniki po 1850 škartirani ali
pa so obstajali iz tega časa le posamezni akti.
Končno je seznam fondov, ki so prihajali v
poštev za prevzem v državni arhiv v Ljublja-
ni, dopolnil še arhivski svet, in sicer z gra-
divom rudniške direkcije v Idriji, o katerem
so na Dunaju vedeli le toUko, da je namešče-
no v več sobah, ter na podlagi poznejšega
Kaspretovega sporočila še s starejšim gradi-
vom uprave gozdov in domen v Kostanjevici.
Skupno je po teh poizvedbah obsegalo gra-
divo, ki naj bi ga predvidoma zbral državni
arhiv v Ljubljani, nad 10.000 fasciklov, nad
3.000 knjig in nad 1.000 kosov kart in na-
črtov.'
Posebej se je pojavilo še vprašanje raz-
merja med državnim in deželnim arhivom.
Za vicedomski arhiv, ki je bil shranjen v
arhivu pri muzeju in je ostal tudi po letu
1873 last države, so predvidevah, da se vklju-
či v državni arhiv. V svojem poročilu je ,
25
Kaspret opozoril tudi na stari stanovski ar-
hiv, ki da je bil prvotno primerno urejen,
pred več leti pa mu je nepoklicana roka —
mislil je na kustosa Müllnerja — povečini
ureditev porušila in gradivo na novo »uredi-
la«, tako da so nosili tedaj številni fascikli
povsem pravilno oznako »miscellanea«, ka-
kor se je izrazil Kaspret. Fournier je pripo-
ročil arhivskemu svetu, naj bi kolikor mogo-
če točno ločili pristojnost državnega in dežel-
nega arhiva."
Deželno predsedstvo v Ljubljani se je 10.
septembra 1910 obrnilo na deželni odbor z
vprašanjem, ali bi bil pripravljen odstopiti
državnemu arhivu poleg vicedomskega arhi-
va, ki mu je bil izročen le v začasno hrambo,
tudi druge arhivske fonde, predvsem stari
stanovski arhiv; na ta način bi bilo namreč
mogoče osnovati dejanski centralni arhiv za
Kranjsko. Deželni odbor je odločno naspro-
toval temu, da bi odstopili državnemu arhivu
gradivo, ki se je zbralo v deželnem oziroma
muzejskem arhivu, češ, da je dežela prispe-
vala znatne vsote za prostor, v katerem so
gradivo hranili, in za urejanje gradiva, da so
pnčeli z dokončnim urejevanjem gradiva in
bi njegova izročitev zavrla to delo za vrsto
let, in tudi slabo vplivala na delovno vnemo
uslužbencev muzeja ter da bi se z združitvijo
disparatnih elementov v centrali izgubila in-
dividualnost gradiva. Nasprotoval je tudi
vrnitvi vicedomskega arhiva, češ, da pripada
deželi. Po njegovem, sicer zmotnem mnenju,
naj bi bil vicedcmski urad pravni predhod-
nik deželnega odbora, vicedom pa predhodnik
deželnega glavarja. Razen tega je opozoril
deželni odbor, da je nosila stroške za ureje-
vanje vicedomskega arhiva dežela in da je
v Gradcu državni arhiv, ki je bil ustanovljen
leta 1905, pustil deželnemu arhivu vse gra-
divo države, ki ga je do tedaj prevzel. Na
podlagi tega odgovora arhivski svet ni raču-
nal več na združitev vseh arhivalij na Kranj-
skem v en arhiv, pač pa je vztrajal, da deželni
arhiv vrne arhiv vicedoma.'"
Drugo vprašanje se je nanašalo na prosto-
re, potrebne za uskladiščenj e gradiva. Fi-
nančna direkcija v Ljubljani ni mogla najti
ustreznih prostorov v državnih poslopjih v
Ljubljani, ker so vse potrebovali za upravne
namene, pač pa je računala z možnostjo, da
bi prišli do potrebnih prostorov za arhiv v
predvidenem prizidku poslopja okrajnega
glavarstva v Ljubljani v Hrenovi ulici. Do-
zidava je bila nujna zaradi nezadostnih pro-
storov glavarstvenega davčnega referata. Ko
pa se je v začetku leta 1913 gradnja bližala
zaključku, je predsedstvo finančne direkcije
v Ijj ubij ani sporočilo, da ne bo v prizidku na
voljo prostorov za državni arhiv, češ, da po-
trebuje vse prostore davčni referat sam.''
Deželno predsedstvo v Ljubljani je do te-
daj odlašalo z odgovorom ministrstvu za no-
tranje zadeve glede državnega arhiva v Ljub-
ljani. V svojem poročilu je pozdravilo zamisel
ustanovitve takega arhiva v Ljubljani, češ,
da bo brez dvoma sistematično preučevanje
obstoječega gradiva omogočilo še marsikatero
dragoceno ugotovitev, kakor tudi, da bo mo^
goče zbrano gradivo na podlagi načrtnega
iskanja še povečati, kljub temu, da se je
marsikatero dragoceno gradivo zaradi slabo
urejenih razmer v arhivski službi na Kranj-
skem za vedno izgubilo. Vse to delo pa more
opraviti le arhiv, ki bo imel primemo vod-
stvo in potrebna sredstva. Pri tem je deželno
predsedstvo poudarilo, da so dala zgodovin-
ska preučevanja in s tem neposredno pove-
zana urejevanja starih virov, ki so ga opra-
vili do tedaj tako posamezniki kot tudi dru-
štva in zavodi na Kranjskem, pomembne
rezultate.'^
Na podlagi zbranih podatkov je pripravil
upravni odbor arhivskega sveta v letu 1914
podrobnejši načrt za ljubljanski državni ar-
hiv. Po tem načrtu bi potrebovali od 9 do 13
srednje velikih prostorov, glede na gradivo,
ki bi ga prevzel arhiv. Sredstva, potrebna za
začetek poslovanja, so predvidoma znašala
med 8.000 in 10.500 K (vračunane so bile na-
bave polic, pisarniške opreme, stroški za
transport in za konservacijo gradiva). Spo-
četka naj bi imel arhiv strokovno izobraže-
nega konceptnega uradnika, enega pisarni-
škega uradnika ter slugo, kasneje pa bi
nastavili še enega konceptnega uradnika. Ob
tej priliki je opozoril odbor tudi na glavni
problem, to je vprašanje prostorov za arhiv,
ter prosil ministrstvo, naj bi bih prostori, ki
bi jih bilo treba najeti zaradi pomanjkanja
v državnih stavbah, primerno veliki, suhi in
vami pred požarom.
Nadaljnja dela za uresničitev načrta, po
katerem naj bi v Ljubljani ustanovili držav-
ni arhiv, pa je prekinila prva svetovna vojna.
Ministrstvo za notranje zadeve je 4. aprila
1916 dostavilo načrt za državni arhiv dežel-
nemu predsedstvu v Ljubljani s pripombo,
naj mu o njem — ko bodo razmere to zopet
dopuščale — predloži svoje poročilo.'^
Z ustanovitvijo Jugoslavije leta 1918 pa se
je pričelo urejevati vprašanje državnega ar-
hiva v Ljubljani v povsem novih okoliščinah.
OPOMBE
Arhiv deželnega predsedstva v Ljubljani se
hrani v Arhivu Slovenije. — 1. J. Lampel, Zur
Organisation der österreichischen Archive,
Österreichisch-Ungarische Revue, NF 9. Bd.,
Wien 1890, str. 328—347; J. A. Heitert, Die Acti- j
26
on des Herrenhauses der im Reichsrathe vertre-
tenen Königreiche und Länder in Angelegenheit
der staatlichen Archive, Mittheilungen der drit-
ten (Archiv-) Section der k. k. Central-Commis-
sion zur Erforschung und Erhaltung der Kunst-
und historischen Denkmale, II. Bd., 1893, str. 271
si.; O. Redlich, Das Archivwesen in Österreich,
Mitteilungen der dritten (Archiv-) Section der
k. k. Zentral-Kommission zur Erforschung und
Erhaltung der Kunst- und historischen Denk-
male. VI. Bd.. Heft 1 (1904), str. 19; Mitteilungen
der k. k. Zentralko-mmission für Denkmalpflege,
III. F., 10. Bd. (1911), stolpec 93, 323; W Goldin-
ger, Geschichte des österreichischen Archivwe-
sens, Mitteilungen des österreichischen Staats-
archivs, Ergänzungsband V, Wien 1957, str. 36—
43. — 2. Organisations-Statut des k. k. Archiv-
rathes, Mittheilungen der dritten (Archiv-) Sec-
tion der k. k. Central-Commission zur Erfor-
schung und Erhaltung der Kunst- und histori-
schen Denkmale, IV. Bd. (1899), str. 331 si.; O.
Redlich, o. d., str. 8—9. — 3. Neuorganisation im
österreichischen Archivwesen, Mitteilungen des
k. k. Archivrates, I (1914), 1 sL; O. Redlich, o. d.,
Str. 1—19. — 4. F. Komatar, Uber die Ziele der
archivalischen Tätigkeit in Krain, Laibacher Zei-
tung, 1904, št. 117. — 5. J. Mal, Naše Muzejsko
društvo v teku sto let. Glasnik Muzejskega dru-
štva za Slovenijo XX (1939), str. 21; Obravnave
deželnega zbora Kranjskega, zv. 30, Lj. 1889,
stenogr. zap., str. 97, poročilo deželnega odbora,
str. 148. — 6. Dež. predsedstvo v Lj., št. 2740/
1909, pri št. 847/ 1916. — 7. Dež. predsedstvo v
Lj., št. 2740ft909, pri št. 847/1916 (priloga: Kas-
pretovo poročilo). — 8. Dež. predsedstvo v Lj.,
št, 2740, 2889, 3007/1909, 2001/1910, pri št. 847/
1916, 847/1916 (priloga). — 9. Dež. predsedstvo v
Lj., št. 2740/1909, 2001/1910, pri št. 847'1916. —
10. Dež. predsedstvo v Lj., št. 2001, 2327/1910, pri
št. 847/1916, 847/1916. — 11. Dež. predsedstvo v
Lj., št 2327. 2583, 2775/1910, 2971/1911, 495/1913,
pri št. 847/1916. — 12. Dež. predsedstvo v Li., št
495/1913, pri št. 847/1916. — 13. Dež. predsedstvo
v Lj., št. 847/1916.
27
IZ AVSTRIJSKO-JUGOSLOVANSKIH POGAJANJ V CELOVCU MAJA 1919 j
TONE ZORN J
V predzgodovino koroškega plebiscita so-
dijo med drugim tudi jugoslovansko-avstrij-
ska pogajanja v prvi polovici maja 1919 po
dogodkih, ki so pripeljali po 29. aprilu tega
leta do znanega umika slovenske upravne in
vojaške oblasti iz Koroške. V literaturi so
bila ta pogajanja do sedaj (bila so v dneh od
10. do 16. maja 1919) omenjena na več me-
stih: predvsem je opozoriti na delo dr. Mar-
tina Wutteja »Kärntens Freiheitskampf«,
Weimar 19i43,2 232—234 in na spomine dr.
Juliusa Deutscha »Aus Österreichs Revolu-
tion«, Wien (1921), 71—77. M. Wutte med
drugim opozarja, da je jugoslovanska stran
odklonila po jugoslovanskem umiku iz Ko-
roške novo demarkacijsko črto, ki bi potekala
po Karavankah in po dotedanji koroški de-
želni meji, ter vztrajala po nemškem umiku
na demarkacijsko črto z dne 29. aprila, kar
pa je bilo za nemško stran nesprejemljivo.
Opozarja tudi na pripravljenost nemško-ko-
roške strani o prepustitvi spora antanti ter
na jugoslovanske pritožbe o nemških zverin-
stvih ob zavzetju južnega dela Koroške. Pri-
merjava Wuttejevih navedb z overovljeno
kopijo zapisnika pogajanj, ki ga hrani Arhiv
Slovenije, kaže, da se je Wutte pri pisanju
svoje knjige posluževal celovškega originala,
ni pa se globlje spuščal v nekatera vprašanja,
ki so za nas posebej zanimiva, med njimi
predvsem v debato o nemško-koroškem »kom-
promisnem« predlogu nove demarkacijske čr-
te. Mnogo bolj prizadet pa je Deutschev opis.
Osebnejše Deutsch evo pisanje je tohko zani-
mivejše, ker je avtor skupaj z dunajsko vla-
do zagovarjal pred 29. aprilom ohranitev
dravske demarkacijske črte z nekaterimi po-
pravki v korist nemške strani (šlo je pred-
vsem za tako imenovano velikovško mosti-
šče), podal pa tudi nekaj grenkih na račun
koroške nemško-nacionalne javnosti. Deu-
tschevi spominski zapiski so zanimivi tudi za
osvetlitev dogajanja, ki je privedlo do ce-
lovških pogajanj. Na kratko se je Deutsch
dotaknil teh pogajanj še v knjigi spominov
»Ein wreiter Weg«, Zürich—Leipzig—Wien,
1960, 130—133.
Pregled dostopne dokumentacije o celov-
ških razgovorih kaže, da je dajalo osnovni ton
pogajanjem po eni strani prizadevanje nem-
ško-koroške strani po jugoslovanskem pri-
znanju Karavank kot demarkacijske črte do
končne odločitve pariške mirovne konferen-
ce, po drugi pa prizadevanje jugoslovanske
delegacije po dosegi izhodiščnih položajev,
kakršni so bili pred dogodki 29. aprila. Po
opozorilih Juliusa Deutscha se da sklepati,
da je dajala stahščem avstrijske delegacije
močan poudarek koroška nemška javnost, ki
v bistvu nikakor ni hotela odstopiti od pozi-
cij, doseženih po 29. aprilu. Udeleženci po-
gajanj so bili na jugoslovanski strani pod-
polkovnik Milan Nedič, kapetan Anton
Lokar in dr. Druškovič, na avstrijski pa za-
stopnik zunanjega ministrstva konzul Max
Hoffinger, deželni koroški poveljnik Hül-
gerth, zastopnik koroškega vojaškega sveta
Paul Jobst in deželni upravitelj Arthur Le-
misch, poleg tega pa sta imeli delegaciji še
vsaka svojega zapisnikarja (prve seje se je
udeležil le nemški zapisnikar).
Eno glavnih vprašanj, ki sta ju delegaciji
načeli, so bili medsebojni intemiranci, tako
slovenski na Koroškem, kot tisti v Ljubljani
(šlo je za nemško usmerjene Korošce, ki jih
je jugoslovanska oblast iz varnostnih razlo-
gov odstranila iz Koroške), razpravljaU so
tudi o njihovi recipročni izpustitvi ter o pc^-
sebnem predlogu nemško-koroške strani za
rešitev tega vprašanja; seveda pa je bila
končna odločitev, posebno na jugoslovanski
strani, pridržana deželnim oblastem v Ljub-
ljani in osrednjim v Beogradu.
Ob vprašanju o določitvi nove demarkacij-
ske črte, oziroma ohranitve stare, je na po-
gajanjih dr. Deutsch uvodoma poudaril, da
gre za začasno črto in provizorij, zato naj
ostane za demarkacijsko črto tista, ki so jo
dosegli Nemci po pregonu jugoslovanske (oz.
slovenske) vojske iz Koroške. To svoje sta-
lišče je Deutsch podkrepil še z opozorilom,
da so aprila meseca prve napadle jugoslo-
vanske čete in s tem dale neposreden vzrok
za vojaško akcijo. Deutsch je tudi podčrtal,
da an tanta ni nikoli določila demarkacijske
črte na Koroškem, ampak je do nje prišlo po
lokalnih sporazumih, ne da bi bili pri tem
soudeleženi osrednji vladi v Beogradu in na
Dunaju. Ob tem vprašanju je v zapisniku po-
gajanj zanimiva medsebojna diskusija o pro-
blematiki demarkacijske črte, pa tudi med-
sebojna opozorila na nekatere akcije, ki so
spreminjale potek demarkacijske črte v zim-
skih mesecih 1918—1919.
Za stališča ob morebitni določitvi jugoslo-
vansko-avstrijske meje v dneh razpada stare
monarhije so bila na pogajanjih zanimiva
izvajanja Maxa Hoffingerja, po katerih je v
nasprotju z načinom medsebojnega sporazu-
mevanja pri.šlo v dneh razpada do vkorakanja
tuje vojske na Koroško. Kljub temu, da v
prvem trenutku ni bilo nemškega odpora, je
dalje razmišljal, to ne spreminja dejstva, da
je šlo pri tem za nasilen vdor Jugoslovanov,
demarkacijska črta pa se je formirala šele
kasneje, ko je prišlo do odpora koroško-nem-
28
ških čet in do znane sklenitve premirja, sama
določitev demarkacijske črte pa je bila po
Hoffingerju pridržana lokalnim poveljnikom.
Seveda je jugoslovanska stran zavračala tako
interpretacijo dogajanja na južnem Koro-
škem ter se sklicevala na znane Wilsonove
točke in na princip samoodločbe narodov.
Zanimivo je bilo na pogajanjih tudi Hoffin-
gerjevo stališče, da bi južni Korošci sicer po
etnografskem principu spadah v državo Sr-
bov, Hrvatov in Slovencev, ne morejo pa
spadati v to državo na podlagi pravice do
samoodločbe prizadetega prebivalstva.
Jugoslovanska delegacija je k argumenta-
ciji zahteve po umiku avstrijsko-nemške
vojske na izhodiščne pozicije z dne 29. aprila
med drugim sicer priznala, da je slovenska
stran prelomila premirje, vendar ne na ukaz
osrednje vlade, pa tudi brez sodelovanja srb-
ske vojske, saj so bih srbski oddelki prav v
tem času odpoklicani s Koroške ter poslani
proti Madžarski. Delegacija je tudi poudar-
jala, da je bil lokalni komandant, krivec za
dogodke 29. aprila, klican na odgovornost.
Neposreden vzrok za spopad konec aprila naj
bi bile prošnje slovenskih kmetov za zaščito
pred nemškimi diskriminacijami. — Po po-
datkih jugoslovanske delegacije je nemška
stran po določitvi demarkacijske črte 262-
krat prelomila sklenjeno premirje.
Iz predlogov, podanih na pogajanjih, je
posebej vreden pozornosti predlog avstrijske
strani, po katerem bi bila nemško-koroška
stran pripravljena nekoliko umakniti svoja
čete iz drobca južnega dela Koroške na črto,
ki bi tekla od Dravograda ob Dravi do ustja
potoka Borovnica (nem. Freibach) pri Apa^
čah, od tod bi sledila črta temu potoku do
deželne meje tja do Košute, v nadaljevanju
pa potekala po Karavankah do italijanskih
položajev. Ob tem predlogu je Hoffinger na-
javil, da bi bili Avstrijci pripravljeni umak-
niti svoje čete na področje severno od Dra-
ve in zahodno od Borovnice, izpraznjeno
ozemlje bi obe strani, jugoslovanska in av-
strijska, imeli za nevtralno cono, v katero pa
ne bi imela vstopa jugoslovanska vojska, am-
pak bi skrbelo za red nemško-avstrijsko orož-
ništvo pod poveljstvom zadostnega števila
antantnih častnikov. Poleg tega bi obe spor-
ni strani prosili za posebnega antantinega
častnika, ki bi nadzoroval natančno izvajanje
pogojev premirja; avstrijska uprava na tem
prostoru pa bi tudi v bodoče skrbela za nad-
strankarsko upravo tega področja.
Na zadnjem sestanku dne 16. maja je av-
strijska delegacija razširua svoj predlog še
s tem, da bi Avstrijci ne ugovarjali omeje-
nemu številu jugoslovanske vojske v tej
nevtralni coni, vendar pa pod določenimi
antantnimi poroštvi, ki bi upoštevala zaščito
nemškega in nemštvu prijaznega prebival-
stva. Enako bi morala biti na razpolago za
avstrijski civilni promet tamošnja železniška
proga.
Kot je znano, se pogajanja niso sporazum-
no končala. Posledica tega je bil že čez tri
dni sklep beograjske vlade o čimprejšnji
ofenzivi na Koroško, da bi se tako obnovilo
predhodno stanje, po možnosti pa zasedlo
celotno slovensko območje dežele (prim.
Zdravko Seručar, Vojne akcije u Koruškoj
1918/19 godine, Beograd, 1950, 63). S tem
trenutkom pa se je pričelo tudi novo poglavje
reševanja koroškega vprašanja, ki ga vidno
označuje popolna jugoslovanska zasedba juž-
nega dela Koroške s Celovcem v znani ofen-
zivi v dneh od 28. maja do 4. junija 1919.
29
LIKOVNO ŽIVLJENJE V MARIBORU IN RAZSTAVE UMETNIKOV
MARIBORSKEGA KROGA MED OBEMA VOJNAMA
MAJA VETRIH
V izrazu in organizacijskih oblikah zavest-
no zaživi slovenska likovna umetnost v Ma-
riboru šele po prvi svetovni vojni. To se lah-
ko v prvem trenutku zdi presenetljivo. V
dobi hkovnega razcveta v baročni dobi na
Štajerskem so se med tujci, ki so delali na
tem ozemlju (in celo v likovnih šolah), že
opazno uveljavili domačini. Nekaj tradicije
baročnega oblikovanja, vsaj tistega za cer-
kvene namene, sega — zakasnelo, vendar še
zmeraj vitalno — v devetnajsto stoletje (pri-
mer: Alojzijeva cerkev). Domače rezbarstvo
ohranja določen pomen. Vendar je ravno ta-
ke vrste »vitalna zakasnelost« dokaz zakore-
ninjenega umetnostnega provincializma v
pomenu min'malne lastne produktivnosti in
velike odvisnosti od močnejših centrov in to
ravno v času, ko se Mai-ibor trgovsko in teh-
nično krepko razvija in mu sredi stoletja
zgrajena južna železnica daje poseben pomen,
ki se z desetletji še stopnjuje.
V Mariboru, prav tako kakor v nekaterih
drugih slovenskih štajerskih mestih, živijo
razni likovni oblikovalci dovolj daleč od Du-
naja, kier deluie neposredni in izvirni mojster
F. G. Waldmüller (umrl leta 1865), ali pa
deset let mlajši, gotovo mnogo manj original-
ni, vendar zelo kultivirani F. Amerling. Nje-
gova učitelja sta bila T. Lawrence in H. Ver-
net, nedvomno je sledil tudi Ingresu. Čeprav
je očitno mnogo manjši umetnik od Wald-
müllerja, je v portretih dal polnovredne do-
kumente svojega časa ne le v živem prika-
zovanju, tudi v poeziji. Kakor prva tako tudi
druga polovica stoletja pri nas nikakor ni
brez shkarjev, ki potujejo po tem ozemlju in
izdelujejo portrete meščanov (kakor npr. J.
C. Vogel). Posebno omembo menda zasluži
Leopold Kupelwieser, ki je bil profesor aka-
demije na Dunaju. Vendar doslej ni znan
nobeden izmed njih, ki bi mu ga po znanju
in izrazni moči tudi le od daleč lahko pri-
merjali. Domačini se zdaj med tujci kar iz-
gubijo. Iz tega časa ima npr. nova graška
galerija že vrsto spoštovanja vrednih del,
medtem ko je Maribor z njimi sorazmerno
prav reven.
V drugi polovici stoletja začnejo določeni
avstrijsko-nemški krogi močno pritiskati na
slovensko Štajersko, celo z zavestno gradnjo
ekonomskih in prosvetnih centrov, namenje-
nih germanizaciji. To je čas, ko začenja del
nemško govoreče javnosti zmeraj ostreje za-
trjevati, da je Maribor nemško mesto, med-
tem ko cerkveni arhivi nedvomno pričajo, da
take pretenzije v osemnajstem stoletju še ni
bilo.i
Administrativni, kulturni, prosvetni in pro-
pagandni pritisk industrijskega in bančniške-
ga nemštva se je krepko nadaljeval in stop-
njeval v začetku dvajsetega stoletja. Okoli-
ščine za razvijanje domače likovne dejavnosti
so bile kar se da neugodne, delno zaradi že
omenjenega pritiska, delno zaradi prodora
krepko se razvijajočega grcbo-materialistič-
nega kapitalizma in z njim povezane miselno-
sti, da je vsaka umetnost predvsem le nekak-
šen ozaljšek življenja. Taka miselnost je za-
čela prevladovati predvsem v premožnih
krogih. Ne slovenski, ne nemški likovni izo-
braženci niso bili nezainteresirani. V prav
številnih starejših meščanskih knjižnicah je
najti ambiciozne izdaje (kakor so jih imeno-
vali) »klasikov umetnosti«. V istem obdobju,
ko so se npr. nadarjeni prleški umetniki iz-
gubljali v tujini, ker jim doma ni bilo mesta,
je likovna umetnost pri Slovencih kot narod-
nostna propaganda v reprodukcijah odigrala
določeno buditeljsko vlogo: od slik Ceha Cer-
maka in njegovih Črnogorcev do Paje Jova-
novica, od Bukovčevega slikanega gledališke-
ga zastora pa do Vavpotičevih ilustracij k
Desetemu bratu ali pravljicam Frana Milčin-
skega, od Smrekarjevih in tudi Podrekarjevih
karikatur do Gasparijevih narodnih noš na
razglednicah, ki so tudi med vojno 1914 do
1918 opazno pomagale buditi ali ohranjati
slovensko narodno zavest na tem ozemlju.
Očitno je v takih okoliščinah v zavesti
ljudi literarna vsebina prevladovala nad ob-
liko. Pomembne vrednote svetovne likovne
problematike se naših krajev niso dotaknile,
razen kolikor so pobude prišle z jugozahoda,
iz Ljubljane. Gradec, nekoč v baročni dobi
zelo aktiven in poln mednarodnih spodbud, je
tu odrekel. Vsa, ne samo slovenska Štajer-
ska je živela daleč od likovnih centrov. Tako
stanje naj ilustrira značUna nadrobnost. V
letih pred prvo svetovno vojno je Švicar
Ferdinand Hodler ponovno razstavljal v du-
najski Secesiji in si pridobil lep ugled. Hod-
lerjevo slikarstvo, bUzu secesiji, prehaja v
ekspresionizem in so ga teoretiki tega giba-
nja zelo cenili. Clan znane graške pivovar-
narske družine Reininghaus si je v nekaj
letih omisUl prav lepo zbirko Hodlerjevih del.
Živel pa je pretežno na Dunaju. Na Dunaju
je Hodler vplival na vrsto umetnikov, med-
tem ko kljub zemljepisni bližini nikakor ne
na kakšnega slovenskega ali morda tudi na
katerega drugega jugoslovanskega likovnika.
Močnejši val ekspresionizma je menda pri-
spel v Maribor šele preko Podbevška, »Treh
labodov« in Delaka.

Vse opisane razmere pomagajo razumeti
situacijo, ki so jo pobudniki prvih umetnost-
nih razstav našli v Mariboru po prvi vojni in
dokončni priključitvi mesta k Jugoslaviji.
Samemu osvoboditelju Maribora, generalu
Maistru, in krogu njegovih sodelavcev je tre-
ba priznati, da so se takoj zavedeli dejstva,
da ima Maribor kot novo obmejno in po-
membno slovensko mesto, prav tako ekonom-
sko kakor tudi kulturno poslanstvo. Gotovo
je treba v tej zvezi imenovati primorska
rojaka Viktorja Cotica in Frana Stiplovška,
profesorja risanja, oba slikarja. Vsi spodbud-
niki pa so takrat začeli na novo, brez opaz-
nega likovnega izročila, katerega niti so bile
davno potrgane in — nujno — tudi brez vseh
poskusov vzporejanja s takratnimi in že uve-
ljavljenimi evropskimi likovniki. Takrat or-
ganiziranega »umetnostnega obrata« ni bilo,
ne sloja občinstva, ki bi sistematično zbiralo
slike, ne umetnostnih razstav, ne umetnostne
kritike. V takih okoliščinah je bila očitno po-
membna tudi umetnostno propagandna teža
razstav, ki bi morale biti dovolj velike in bi
morale zajeti širše plasti občinstva. Zamisel
je bila: pritegniti akademsko šolane umetni-
ke, hkrati pa jim pridružiti amaterje. Neka-
ko istočasno z željo po razstavljanju je vznik-
nila ideja potrebe po organizaciji likovnih
umetnikov.
Prva razstava po vojni je bila v Kazinski
dvorani. Trajala je od 8. decembra 1920 do 2.
januarja 1921. V odboru razstave so bili ge-
neral Rudolf Maister, dr. Josip Tominšek in
prof. Fran Stiplovšek. Nastopilo je 28 raz-
stavljavcev, med njimi: Viktor Cotič, Ivan
Kos, Ivan Napotnik, Josip Peteln, Oskar Pi-
stor. Avgusta Santel, Nande Vidmar in Ivan
Zabota s 184 deli. Istega dne, ko je bila od-
prta razstava, so ustanovili »Klub upodab-
ljajočih umetnikov Grohar«. Odbor so sestav-
Ijah: V. Cotič, predsednik; Ivan Karlovič Ja-
novsky, podpredsednik; Fr. Stiplovšek, tajnik;
Franc Kranjc, blagajnik; Avgusta Santlova,
odbornica, in general Rudolf Maister kot
častni član. Nekateri umetniki, ki so sodelo-
vali na tej prvi razstavi, so mnogo kasneje
nadaljevah njihovo delo. Med prvimi, ki so
prav do danes (z izjemo cenzure — druge
svetovne vojne) stalno sodelovali v likovnem
življenju Maribora, je vsekakor Ivan Kos.
Prve razstave kluba »Grohar« so bile zelo
raznolične po usmerjenosti, znanju in kvali-
teti. Med razstavljenimi deli so bila tudi dela
ruskega emigranta Ivana Karloviča Janov-
skega, amaterja, ki pa je razstavljal povečini
velikanske pretenciozne slike v smeri histo-
rijskega slikarstva. Med razstavljavci najde-
mo amaterko, aristokratko Rosmanit, ki je
npr. razstavljala sladke podobe z materami
in otroki, poleg pa je npr. razstavljal Pipo
(takrat Josip) Peteln, Nemec (ki pa svojega
nemštva takrat nikakor ni poudarjal), vrsto
ekspresionistično občutenih lesorezov.
Propagandno je že I. razstava dosegla ve-
lik uspeh med občinstvom. Prihajalo je tru-
moma in živahno komentiralo dela.
Delo kluba »Grohar« je bilo zelo razgiba-
no. Njegovi člani so ustanavljali in vodUi
tečaje za slikanje. Razen v Mariboru so raz-
stavljali tudi v drugih mestih. K njim so
prihajali kot gostje umetniki od drugod. V
Mariboru je nastopilo npr. ljubljansko druš-
tvo »Probuda« s predavanji in razstavo.
Leta 1921 sta nastopila Fr. Stiplovlek in
N. Vidmar na razstavi v Mariboru pod okri-
ljem kluba »Grohar« (5. do 20. septembra
1921). Mariborski likovniki, organizirani v
tem klubu, so razstavljali v Beogradu na
Jugoslovanski umetniški razstavi, organizirani
ob ženitvi kralja Aleksandra (1922). Dobili so
svojo dvorano, kritika pa jim ni bUa ravno
naklonjena. Tu so razstavljali: Viktor Cotič,
Anton Gvajc, J. K. Janovski, J. Peteln, Av-
gusta Santel, Henrika Santel in Josip Care
(pozneje navadno Tscharre). Grafična dela so
prispevah V. Cotič, J. Care in J. Peteln.
Ze na razstavi »Groharja« v Mariboru (8.
do 17. septembra 1922) zasledimo poleg zna-
nih imen tudi Anteja Trstenjaka. Na tej raz-
stavi je že čutiti razloček v delih starejše in
mlajše generacije.
Med mlajšimi naj omen-imo predvsem Tr-
stenjaka, Kosa in Stiplovška, izmed Nemcev
v. Cotič, Prezbiterlj mariborske stolnice (1923)
31
pa Peteina, Baumanna in Careja. Trstenjak
sodi vsekakor med najbolj markantne oseb-
nosti v mariborskem likovnem življenju med
obema vojnama. 2e takrat pa je bil znan tudi
v tujini (Praga).
Ob vsej propagandni dejavnosti Maribor ni
imel primernih prostorov za razstavljanje
umetniških del. V oktobru 1922 je začel klub
»Grohar« z akcijo za zgraditev umetniškega
paviljona. V Götzovi dvorani, današnjem
Unionu, je bila organizirana zabavna prire-
ditev, katere čisti dobiček je bil namenjen
izgradnji paviljona (načrt za stavbo je izdelal
arhitekt Schell). Ob koncu leta 1922 je raz-
stavljal klub »Grohar« v Ljubljani. Leta 1923
(20. maja) pa so nastopili v Mariboru »Ves-
nani«2 na poziv tega kluba.
V društvu samem so nastali prepiri zaradi
razločkov med »starim« in »novim«. Tako
npr. je zastopal mladi Trstenjak pod vplivom
Prage nove ideje, ki starejšim niso bile po-
godu. Nasprotja so se zaostrila zaradi neko-
rektnega ravnanja nekaterih članov »Grohar-
ja« s slikarjem Trstenjakom. Na izrednem
občnem zboru (13. januarja 1924) nesporazu-
mov niso mogli odstraniti, zato so nekateri
člani izstopili. Mladi Trstenjak je bil v tem
času izrazit in viden zastopnik novih pogle-
dov.
Mariborski umetniki so tudi nadalje sode-
lovali z ljubljanskimi. Ti so kot gostje »Gro-
harja« spet razstavljah v Mariboru, namreč
»Klub mladih«,ä ki so ga med drugimi za-
stopali: Božidar Jakac, Tine Kos, France
Kralj, Tone Kralj, Marjan Mušič, Ivan Na-
potnik, Damjan Serajnik, Fran Zupan in
Lojze Spazzapan. Razstava je trajala od 16.
aprila do 5. maja 1924. Mariborčani so dokaj
slavnostno sprejeli ljubljanske tovariše.
Kot uvod v razstavo je bilo prirejeno pre-
davanje Frana Stiplovška: »O večnem iska-
nju forme v umetnosti«. Isti slikar je tudi
vodil po razstavi in tolmačil dela ljubljan-
skih umetnikov.
Leta 1924 so priredili skupno razstavo (od
28. septembra do 18. oktobra) I. Kos, Niko
Pimat in F. Stiplovšek, združeni v kratko-
trajnem mariborskem »Klubu mladih«.* Kos
je to leto diplomiral na praški akademiji
likovnih umetnosti. Pirnat pa je bil še štu-
dent zagrebške akademije (študije je končal
leta 1925 na Meštrovičevi specialki, potem
se je naselil v Mariboru). Stiplovšek je v tem
času izdelal znano mapo lesorezov »Stari Ma-
ribor«. Istega leta je razstavljal grafike v
Hodoninu na Moravskem, kjer ga je pohval-
no omenila češka strokovna kritika.
Po letu 1920 je pri slovenskih umetnikih
opaziti več zanimanja za grafiko. Temelje
slovenske grafike' so polagali S. Santel, H.
Smrekar, Fran in Tone Kralj, B. Jakac in
Miha Males. Mariborčani kakor Ljubljanča-
ni so gojili medsebojne zveze. Čeprav prve
grafične razstave bratov Kraljev, Jakca in
Maleša v Ljubljani nenavajanemu občinstvu
niso bile razumljive in zato nespodbudne, so
v Mariboru v Kazinski dvorani od 14. decem-
bra 1924 do 6. januarja 1925. leta priredili
grafično razstavo, vendar mešano z drugimi
tehnikami, predvsem z akvarelom. Ta prva
grafična razstava kluba »Grohar« tehnično ni
bila čista, česar očitno takrat niso občutili
kot pomanjkljivost. Tedaj je Maribor že imel
dva umetnika, ki sta se poleg olj ukvarjala
precej tudi z grafiko. Cotica in Stiplovška. Od
časa do časa so se posvetih grafiki I. Kos, A.
Trstenjak in še drugi.
V letu 1925 je bil najbolj pomemben do-
godek razstava Anteja Trstenjaka v Parizu.
Morda je zanimivo, da je bil v tem letu Ma-
ribor z deh zastopan tudi na razstavi »Kluba
mladih« v Splitu (od 29. novembra do 15. de-
cembra 1925). Razstava je imela naslov »Slo-
venačko slikarstvo novi j e dobe«. Razstavljali
so: B. Jakac, France in Tone Kralj, ki sta bila
zastopana tudi s tremi skulpturami. Veno
Pilon, Fran Stiplovšek, Drago in Nande Vid-
mar in Fran Zupan.
Znotraj kluba »Grohar« so se vrstiH vse
bolj številni in vse hujši spopadi. Vzroke
zanje je iskati v različnih pogledih na umet-
nost pa tudi v materialnih okoliščinah. Višek
nesporazumov je opaziti v letu 1926, ko so
umetniki začeli razstavljati zunaj kluba. Prvo
tako razstavo sta priredila Viktor Cotič in
Janez Mežan (10. do 20. junija 1926). Tega
leta je Mežan diplomiral na zagrebški aka-
demiji. Naslednjo razstavo so priredili V.
Cotič, J. Mežan, I. Kos, N. Pimat in Lojze
Žagar (7. do 16. novembra 1926). Spočetka
so naleteU na težave; magistrat je zahteval
preveliko najemnino, vendar so se končno le
nekako sporazumeli. Na razstavi je bUo naj-
več risb, lesorezov, slik v olju, akvarelov in
kiparskih del (slednje je prispeval N. Pimat).
V mariborskem likovnem življenju tega časa
je opaziti določene spremembe; sem je šteti
prodor Trstenjaka in dejstvo, da ne prevla-
dujejo več amaterji tako kakor v prvih letih.
V glavnem pa vendar vse nekako teče v mir-
nih vodah tradicije.
V letu 1927 zasledimo zanimivo razstavo A.
Trstenjaka in N. Rimata v Parizu. Ob koncu
istega leta sta razstavljala v Celju Mežan in
Pimat.
Zanimiv članek nam pojasni položaj likov-
ne umetnosti v Mariboru tega časa: »Likovni
umetniki in likovna umetnost v mariborski
oblasti. Razvoj cd prve razstave v Maribom
— Zastoj in kriza — Potrebe za bodočnost«.
Podpisan je »-r«, očitno Radivoj Rehar. Čla-
nek je bil napisan »Ob desetletnici prve ini-
32
dative za oblikovanje delovne skupnosti
slovenskih umetnikov, slikarjev in kiparjev«.
Avtor članka obravnava razvoj od prvih
uspelih skupinskih nastopov do podvigov po-
sameznikov, vzpone v začetnih letih (po letu
1920) in zastoj (okrog leta 1926). Poskuša
razložiti stanje mirovanja, za katero najde
opravičljive razloge, kakor splošno hudo si-
tuacijo, dobo krize in prenagli vzpon v za-
četku. Ob koncu želi, »da se zopet zberejo
raztresene moči za uovo delo in nova ustvar-
janja.« Sodba je v glavnem pravilna. V
splošnem razvoju posamezniki ne zmorejo
toliko, kakor organizirana celota. Tudi to je
res, da je avantgardnim posameznikom v taki
organizirani celoti ustvarjanje oteženo, ker
so hotenja zelo raznovrstna; bolj »umirjenim«
— pa nasprotno — skupni nastopi precej po-
magajo.
Iz leta 1928 imamo zapisek o razstavi A.
Trstenjaka (6. do 19. maja) v Unionski dvo-
rani (Maribor), o razstavi Ludvika Vrečica v
ljubljanskem Jakopičevem paviljonu (30. sep-
tembra do 28. oktobra 1928) ter J. Mežana v
Mariboru v Kazinski dvorani (1. do 16. de-
cembra 1928).
Dne 24. novembra 1929 so odprli prvo sli-
karsko razstavo tega leta v Mariboru. Raz-
stavljali so: Albert Sirk, Hinko Smrekar,
Saša Santel, Henrleta Santel, Merčin Nowak
(Lužiški Srb), France Storie, Fran Tratnik,
Jordan Komar in Kocjančič. Avtor poročila
(-r, spet R. Rehar, Marib. več. 2. decembra
1929, str. 2) pravi, da »notranja organizacija
ni bila dobra, ker ni bila odraz sodobne
skupine niti odrejene umetniške smeri«.
V Mariboru je leta 1930 čutiti nekakšno
zatišje. Ker je 1926 klub »Grohar« praktično
nehal obstajati, so se 1931 mariborski likovni
umetniki združUi v klubu »Brazda«, katerega
delovanje je mogoče zasledovati od ustanovi-
tve pa vse do začetka druge svetovne vojne.
Na prvi razstavi »Brazde« je navzoče pozdra-
vil predsednik Radivoj Rehar, nato je na-
prosil podžupana Rudolfa Golouha, zastopni-
ka odsotnega pokrovitelja razstave župana
dr. Franja Lipolda, da odpre razstavo. Na
razstavi (6. do 19. decembra 1931) so sodelo-
vali: Cotič, Gvaic, Jirak, Kos, Mežan, F.Rav-
nikar, Sirk, Trstenjak.
Med leti 1931—41 je bilo opaziti želje po
združevanju zunaj »Brazde«. Leta 1933 je
npr. nastopUa »Peterica«: Didek, Jirak, Kos,
Košir, Sirk. Taka združenja pa so ostala pre-
hoden pojav. Umetniki, združeni v »Brazdi«,
so priredili vrsto uspešnih razstav (v Murski
Soboti, Celju, Ljubljani) in — kakor že ome-
njeno — ostali v tem društvu organizacijsko
povezani vse do okupacije.
Mariborski umetniki so se uspešno uvelja-
vih v Ljubljani in drugih mestih, bodisi s
skupinami, bodisi s samostojnimi nastopi.
Različni umetniki so prihajali v tem času v
Maribor razstavljat tako samostojno ali kot
gostje »Brazde« (npr. Males, Mihelič).
Nekaj dni po otvoritvi razstave »Brazde«
(9. decembra 1931) so pisali o potrebi galerije
v Mariboru. 2e na tej razstavi naj bi začeli
kupovati dela za bodočo zbirko. Glede usta-
navljanja galerije v Mariboru mnenja niso
bila enotna. Nekateri kulturni delavci so
krepko zagovarjali stalilče, da bi bilo takoj
treba začeti z zbiranjem umetnin in tako po-
kazati, kolikšna je umetniška raven ob se-
verni meji Slovenije. Nasprotniki so to mne-
nje pobijali, češ da je v ekonomsko tako
kritičnih časih zahteva po taki ustanovi v
Mariboru nedvomno pretirana. Videti je, da
situacija za tako ustanovo takrat še ni bila
zrela (misel se je uresničila šele leta 1954).
V veliki kazinski dvorani je bila odprta
26. marca 1933 razstava »Slovenske likovne
umetnosti«, prirejena pod okriljem Ljudske
univerze. Njen predsednik, ing. Kukovec, je
razstavo odprl. V imenu občine pa je prire-
ditev pozdravu podžupan, pisatelj Rudolf
Golouh. Uvodno besedo je spregovoril Rihard
Jakopič. Velika večina razstavljavcev, slikar-
jev in kiparjev, je prispela iz Ljubljane. Od
umetnikov, delujočih na Štajerskem, so so-
delovali I. Kos, A. Sirk, K. Jirak.
V avgustu istega leta je Franjo Baš, tedaj
arhivar, v imenu Muzejskega društva orga-
niziral razstavo stare umetnosti v okviru
Mariborskega tedna v paviljonu stare likov-
ne umetnosti. V posebnem paviljonu sodobne
umetnosti (in v okviru Mariborskega tedna)
Fr. stiplovšek, Mestni stolp v Mariboru (1927)
33
pa so razstavljali dela: A. Gvajc, K. Jirak,
L. Kavčič, I. Kos in A. Sirk.
V decembru istega leta (od 8. do 22. de-
cembra 1933) je bila odprta razstava že ome-
njene, kratkotrajne »Petorice« v terasni dvo-
rani hotela »Orel«. Razstavljali so akademski
slikarji: Z. Didek, K. Jirak, I. Kos, F. Košir,
A. Sirk. »Petorica« je objavila svoj program
s temile glavnimi smernicami: v sliki je
treba oblikovati domačo kulturo, domačega
človeka in domačo pokrajino. »Petorica« je
izjavila, da ne bo sledila modernim izraznim
smerem Zahoda. Izražala ie tudi željo po
tesnejši povezavi z drugimi slikarji, predvsem
slovenskimi, ki so voljni prikazati našo zem-
ljo in našega malega človeka.
Leta 1934 (od 10. do 23. decembra) so v ve-
liki Kazinski dvorani razstavljali akademski
shkarji Karel Jirak, Ivan Kos, France Košir,
Albert Sirk ter akademski kipar Vladimir
Stoviček.
V novembru istega leta (11. novembra 1934)
je v okviru »Brazde« v Jakopičevem paviljo-
nu v Ljubljani razstavljalo šest slikarjev
(okrog 120 del): Anton Gvajc (ki je poslal
pretežno pokrajinske motive), Karel Jirak,
Ivan Kos, (ki je pokazal najrazličnejše teh-
nike), France Košir (olja in akvarele), Albert
Sirk in Ante Trstenjak. Pri otvoritvi so go-
vorili zastopnik Narodne galerije, konserva-
tor dr. France Stele, predstavnik »Brazde«
akad. slikar Karel Jirak in prosvetni šef
Josip Breznik, ki je zastopal pokrovitelja
razstave podbana dr. Pirkmajerja (obvestilo
je izšlo brez podpisa v časopisu Slovenski na-
rod, 12. novembra 1934, str. 3). O razstavi je
zapisal Karel Dcbida:« »Ce odštejemo Košir-
ja in Trstenjaka, ki dajeta razstavi krepak
poudarek, se zdi, da nam ,Brazda' zaenkrat
nudi le bledo in morda tudi nepopolno sliko
slovenskega umetniškega ustvarjanja ob Dra-
vi«.
O isti razstavi je zapisal prof. France Ste-
le:' »Ime si je ta skupina izbrala očividno po
propagandnem imenu zagrebške ,Zemlje', ka-
tere ideal pa se javlja samo v delu K. Jiraka,
drugače pa je ta družba tako po kakovosti
kakor po umetniški usmerjenosti močno raz-
lična. Po kakovosti daleč presega druge An-
ton Trstenjak, ki je med njimi edini Evrope-
jec.. .«.
V marcu leta 1935 je razstavljal klub »Braz-
da« v Celju. Takrat je zapisal Radivoj Re-
har:* »Slovenski Stajer ni imel središča, ki
bi bilo omogočilo koncentrični razvoj sloven-
ske likovne umetnosti, zato tudi ni imel no-
benega kluba likovnih umetnikov ali podobne
organizacije. Kar je dala naša pokrajina li-
kovnih umetnikov, so delah več drugod ka-
kor doma« (misli na čas pred letom 1920 —
op. p.). Razstavljali so: Anton Gvajc, Karel
Jirak, Franjo Košir, Ivan Kos, Dore Klemen-
čič. Zoran Mušič, Albert Sirk ter akademski
kipar Vladimir Stoviček.
Istega leta je »Brazda« priredila jesensko
razstavo v Kazinski dvorani (3. do 17. novem-
bra). Razstavljali so shkarji: K. Jirak, I. Kos,
Fr. Košir, Z. Mušič, A. Sirk, A. Trstenjak in
kiparji: Gabrijel Kolbič, Josip Sarnic in Vla-
dimir Stoviček. R. Rehar je o tej razstavi
zapisal:" »Ta razstava različno starih in raz-
lično usmerjenih umetnikov ne more biti
izraz kake izrazito umetniške smeri ^i hote-
nja, je pa vendar dokaz sodobnih iskanj iz
povojnih zmed v mirnejše vode resnih pri-
zadevanj«. Z »mirnejšimi vodami« je verjet-
no mislil na odvračanje cd ekspresionizma.
V letu 1936 je najti poročila o razstavi v
Celju (od 13. do 28. decembra). Razstavljala
sta Albert Sirk in Ivan Napotnik. To leto je
bila v Mariboru razstava slik prejšnje leto
umrlega prof. A. Gvajca (1. do 9. avgusta
1936). Tega leta je priredu klub »Brazda« v
Mariboru božično razstavo. Razstavljali so:
Karel Jirak, Ivan Kos, Zoran Mušič, Raj ko
Slapemik, Avgust Bucik, Ante Trstenjak,
Vladimir Stoviček in Fran Tratnik.
Leta 1937 so priredili I. mariborski umet-
nostni teden. Predsednik je bil dr. Ivo Sorh,
eden od ustanoviteljev pa zelo marljivi orga-
nizator Rudolf Golcuh. Teden se je pričel z
otvoritvijo razstave kluba »Brazda« (21. do
27. novembra 1937). Razstavljali so: France
Golob, Zoran Mušič, Albert Sirk, Ivan Kos,
Karel Jirak in Vladimir Stoviček. V poročilu
k tej razstavi zasledimo zabeleženo: »Jirak
nas je dostojno reprezentiral na razstavi ju-
goslovanske umetnosti v Rimu«. V umetnost-
nem tednu je bilo podeljenih več nagrad, ta-
ko tudi za likovno umetnost. Prvo nagrado
(1500 din) je prejel Zoran Mušič za »Ljub-
ljanico«, drugo Albert Sirk (1000 din) za
»Bakerski zaliv«, tretjo (500 din) prof. Kos
za »Pohabljenca«, potovalno nagrado pa prof.
Karel Jirak.
V istem letu so nastopili mariborski umet-
niki na II. pomladanski razstavi Društva slo-
venskih likovnih umetnikov v Ljubljani, v
v Jakopičevem paviljonu (IV.—V. 1937); v
Celju pa sta razstavljala Franjo Golob in
Lojze Sulmelj (9. do 18. maja). V Mariboru je
v tem letu razstavljal Albert Sirk, v Kazinski
dvorani od 16. do 27. maja.
V začetku 1938. leta je bila v Mariboru
odprta »Prva reprezentativna razstava slo-
venskih umetnikov« (5. do 26. junija). Med
že znanimi imeni je v mariborskem likovnem
življenju prvič omenjen Ivan Cargo. Zanimi-
vo je, da so na tej veliki slovenski razstavi
nastopih tudi člani kluba »Neodvisnih«:!"
Mušič, Mihelič, Kregar, Didek, Sedej, Pre-
gelj, kar med drugim priča o tem, da je tu
34
nastopila velika večina slovenskih likovnih
umetnikov ne glede na opredehtve za to ali
drugo umetniško smer.
V okviru »Brazde« so mariborski likovni
umetniki razstavljali v beli unionski dvorani
(8. do 24. decembra), in to: Karel Jirak, Maks
Kavčič, Ivan Kos, Zoran Mušič, Fran Ravni-
kar. Razstavo je odprl R. Rehar. V otvoritve-
nem govoru^' je poudaril potrebo po razstav-
nem paviljcnu in ateljejih. M. Kavčič se je ob
tej priliki prvič pojavil v javnosti (na razsta-
vi) z večjim številom del. Nekaj let kasneje je
postal zelo vpliven umetnik v mariborskem
krogu: aktiven kot slikar pa tudi kot organi-
zator likovnega življenja, kot učitelj in kot
scenograf. V tem letu je v Mariboru razstav-
ljal še Dore Klemenčič.
V marcu leta 1939 je imel v Mariboru raz-
stavo Zlatko Zel, ki se je učil pri Gvajcu in
Cotiču, pozneje pa je nanj vphval Mušič.
Pomladi istega leta je sodeloval Ivan Kos na
razstavi v Milanu.
Od 16. do 26. aprila 1939 so v okviru II.
umetnostnega tedna razstavljali umetniki
mariborskega kroga in gostje: Borut Hribar,
K. Jirak, Maks Kavčič, Ivan Kos, France
Mihehč, Zoran Mušič, Albert Sirk, Alojz
Sušmelj in Zlatko Zei. Borut Hribar je s svo-
jim kiparskim delom prvič nastopil v j a v- :
nosti.
O tej razstavi beremo v komentarju Radi- \
voja Reharja,'^ da »razstava nudi neko zao-
kroženo, harmonično podobo, kolikor je to
seveda pri umetnikih različnih smeri in raz-
vojnih stopenj sploh mogoče«. Takrat zasle-
d"mo dru?ič poročila o podelitvi nagrad za
dela s področja likovne umetnosti, književ-
nosti in glasbe ter za najboljše igralske kre- i
acije. Nagrade so lahko prejeli tisti umetniki, !
ki so se priglasili žiriji, tega pa niso storili :
vsi. I. nagrado za slikarstvo sta si delila Zo-
ran Mušič in France M'helic. Nagrada je
znašala 2.000 din, II. in III. nagrado sta si
delila Ivan Kos in Maks Kavčič (po 750 din).
V decembru (10. do 22. decembra) so raz-
stavljali še: Franjo Golob, Karel Jirak, Maks
Kavčič, Ivan Kos, Zoran Mušič, Toso Primo- i
žič, Lojze Sušmelj, Zlatko Zei in Klavdij Zor- ;
nik.
Od 11. do 18. maja 1940 je trajal III. umet-i
nostni teden. Začel se je z razstavo likovnih |
umetnikov, ki jo je odprl dr. Maks Snuderl. j
Razstavljali so: Franjo Golob, Karel Jirak,
Maks Kavčič, Ivan Kos, Zoran Mušič, Lojze
Sušmelj, Klavdij Zornik. Takrat so prejeli
nagrade: Karel Jirak (»Kopači«), Ivan Kosi
Fr. Miheue, Motiv z Barja (1941)
35
(»Cvetlice«), Zoran Mušič (»Aleksandrova
cesta«). Priznanje za dela sta dcbila: Maks
Kavčič (»Viničarja«) in Klavdij Zornik (»Sv.
Miklavž na Dravskem polju«). Podelili so tudi
nagrade za reproduktivno glasbo, književnost
itd. V maju istega leta je bil občni zbor
Umetniškega kluba, kjer so med drugim se-
stavili program za delo v novem poslovnem
letu. Klub je prevzel vrsto novih obveznosti,
posebno še glede nadaljnjega poglabljanja
kulturnih stikov med Slovenci, iHrvati in Srbi.
Tudi po tej strani so poudarjali, da likovno
ni mogoče živeti v zaprtem krogu. V likovnem
ustvarjanju je še celo potrebno sodelovanje
in medsebojno spoznavanje. S sodelovanjem,
posebno še z medsebojnimi razstavami, je
mogoče bolje spoznati smeri, ki so zanimive
bodisi za posameznike bodisi za skupine. Ta-
ko je mogoče spoznati tudi oscilacije posa-
meznikov ali skupin. Sodelovanje daje tudi
možnosti za razvijanje novih idej, kakor tudi
za realnejšo ocenitev posameznikov in skupin.
Za leto 1940 imamo poročila še o naslednjih
razstavah: v Mariboru Mušič-Putrih (31. mar-
ca do 14. aprila); Primožič-Zei (8. do 23. de-
cembra) ter sodelovanje mariborskih umetni-
kov z ljubljanskimi na prireditvi: »Jubilejna
umetnostna razstava ob priliki štiridesetlet-
n^ce prve slovenske umetnostne razstave leta
1900 v Mestnem domu v Ljubljani«. Razstava
je bila 31. marca do 21. aprila v Jakopičevem
paviljonu v Ljubljani. V Mariboru je razstav-
ljal L. Sušmelj v okviru kobanskega tedna
(15. do 21. aprila); poslednja razstava tega
leta pa je bila Jesenska umetnostna razstava
(10. do 20. decembra).
V Ptuju so priredili prvo veliko razstavo
likovne umetnosti od 9. do 25. marca 1941,
kjer so sodelovali: klub »Neodvisnih«, klub
»Trojice« (G. A. Kos, France Gorše in Miha
Males), iz Murske Sobote Karel Jakob in iz
Ptuja France Mihelič.
Po aprilskem vdoru je okupator surovo
zatrl vsako samostojno kulturno življenje na
tem ozemlju, potem pa si je prizadeval, da
bi tudi kulturo organiziral po svoje.
Poskusih smo prikazati likovno življenje v
Mariboru in okolici s pregledom razstav, iz-
jav, spločnih prizadevanj, kolikor jim je mo-
goče slediti cd leta 1919 pa vse do okupacije
leta 1941. V našem pregledu govorimo pred-
vsem o pomembnejših likovnih manifestaci-
jah v Mariboru, delno o drugih na ozemlju
severovzhodne Slovenije. Zanimal nas je raz-
voj likovne izraznosti v tem severnem slo-
venskem mestu. Sodelujoči amaterji in aka-
demsko šolani umetniki so bili — posebno
spočetka — izredno razUčni: po usmerjenosti,
znanju, likovni zavesti in prizadevanjih. Mo-
goče je reči, da so sorazmerno mnogi med
njimi v dokaj neugodnih okohščinah marljivo
in prizadevno pomagali graditi temelje no-
vejše, med obema vojnama nastajajoče umet-
nosti. Nekatere od teh manifestacij so kljub
poprečnosti posameznikov daleč presegle lo-
kalni okvir. O tem govorijo priznanja po
drugi vojni, ki so jih bili deležni posebej še
trije umetniki tega (širše razumljenega) kro-
ga: Zoran Mušič, na široko znan in priznan
kot član skupine École de Paris, France Mi-
helič kot eden najbolj znanih in priznanih
jugoslovanskih grafikov, tudi (skupaj z Bo-
židarjem Jakcem) častni član florentinske
akademije, ter Ante Trstenjak, ki je zaslovel
predvsem v Parizu (bil je član znane skupine
Salon d'automne) in v Pragi. Trstenjak je
med prvimi (med obema vojnama) zbudil
nove tokove v mariborskem likovnem krogu.
Prva dva sta bila zdaj bolj zdaj manj pove-
zana z mariborsk-'m likovnim življenjem,
Trstenjak pa je redno sodeloval.
Organizacijsko središče likovnega življenja
v Mariboru je bil skorajda šest let klub »Gro-
har«. S tem imenom znanega slovenskega
umetnika so želeli umetniki, delujoči v ma-
riborskem krogu, poudariti željo po povezavi
z drugimi slovenskimi likovnimi ustvarjalci
zunaj svojega kroga in željo po splošnoslo-
venski umetnosti. Ob obravnavanju gradiva,
ki nam je danes na voljo, se ne moremo ču-
diti nesoglasjem, o katerih bi lahko rekli, da
so spričo sestave društva in razmer takrat
bila skorajda nujna. Tukaj združeni člani so
zelo različno pcjmovah umetnost, bodisi kot
sestavni del kulture ali — nasploh — narod-
nega življenja bodisi kot aktivnost, ki zade-
va nje same, je del njihovih lastnih konkret-
nih prizadevanj v obhkovanju, hkrati tudi
del njihovega osebnega in nadosebnega, soci-
alnega izpopolnjevanja, prizadevanja, organ-
ski del njihove izpovedi, njihovega življenja.
Kakor se v takih primerih pogostokrat zgodi,
so se tudi takrat idejne in idealne sile ter
usmeritve spopadale, križale in prepletale s
kaj malo idealnimi.
Eden vidnejših in značilnejših nesporazu-
mov — kakor že omenjeno — je nastal v za-
četku leta 1924. Povzročilo ga je ravnanje ne-
katerih članov z mladim Trstenjakom. Takrat
so Trstenjakova dela v Mariboru z revolucio-
narno silo uveljavljala ideje oblikovanja, ro-
jene na praški akademiji, v Franciji in v Ita-
hji. Značilno je, da ga je prof. Fr. Stele spri-
čo razstave »Brazde« (kjer je sodeloval tudi
Trstenjak) v Ljubljani imenoval »edinega
Evropejca« v tem krogu. Ker so tudi drugi
mladi umetniki še v času obstoja kluba »Gro-
har« uveljavljali nove zamisli, se ne smemo
čuditi, da je klub razpadel Del notranjih
bojev, ki je povzročil razpad kluba, je nastal
zaradi popolnoma »organskih«, razumljivih
in koristnih vzrokov prizadevanja za novim,
36
čeprav so — po izjavah sodobnilcov — ne-
dvomno imeli določen pomen tudi »prozaič-
ni« materialni vzroki: kruhoborstvo.
Prav tako razumljiv je pojav združenja
manjših skupin zunaj »Brazde«, npr. »Peteri-
ce«. V takih skupinah so se združevali umet-
niki sodobnih misli in želja. Leta 1931 je bila
večina mariborskih umetnikov včlanjena v
klubu »Brazda«. Ped zastavo tega kluba so
ostali deset let, vse do nasilnega konca leta
1941.
Iz prispevkov poročevalcev in kronistov te-
ga časa ni mogoče podati zaokrožene ocene
za kakovostni razvoj likovne umetnosti mari-
borskega kroga, kajti skoraj vsi pisci so bili
— sodeč po pisanju — le ljubitelji umetno-
sti, ne pa strokovnjaki. Tako kot sama likov-
na umetnost, tudi likovna kritika še ni imela
tradicije. Kot posebnost bi lahko omenili ve-
liko število zapiskov o Trstenjaku, kadar je
razstavljal. Splošen vtis, ki ga dobimo ob pre-
gledovanju tega gradiva, je dokaj zadržano
ocenjevanje likovnih dosežkov te sredine; tr-
ditev, da imamo opravka s provincialno umet/-
nostjO', je bila mnogokrat neposredno ali po-
sredno izražena. Vendar ni nihče vzrokov za
tako svoje stahšče pojasnil.
Po zadnji vojni je obdelal likovno ustvar-
jalnost v Mariboru za sedaj samo F. Sijanec v
knjigi: Sodobna slovenska likovna umetnost.
Pa tudi on se je izognil obširnejšemu umetr-
nostnemu vrednotenju, njegov »mariborski«
del obdelave daje bolj zgodovinski pregled
dogodkov in ne opredeljuje značilnosti in vlo-
ge umetnostnega ustvarjanja mariborskega
kroga v širšem, slovenskem likovnem razvod-
ju. Tako delo bo mogoče uresničiti pravza-
prav šele takrat, ko bomo imeli dovolj obde-
lanih razstav omenjenih mariborskih klubov
in večje število retrospektiv posameznikov.
Doslej so pripravile le retrospektivne študije
Goloba, Suimelja, Trstenjaka (Umetnostna
galerija Maribor) in Z. Musica (Moderna ga-
lerija Ljubljana).
Bržčas bi ne bilo prav, če se ne bi ob kon-
cu spomnili še ptujske slikarske družine Ka-
zimir — Oeltjen (oče Alojzij, sin Luigi, hči i
Elza in njen mož Jan Oeltjen). Tako kot Mi-
heliča bi morah tudi te umetnike uvrstiti v
širši mariborski krog, če smemo šteti Mari-
bor za kulturno žarišče znatnega dela sloven-
skega 0'Zemlja ob severni meji. Doslej jih
nisem omenila, zato ker — tako kaže — niso
imeli med obema vojnama nobene razstave v
Mariboru, čeprav so iz zapiskov znane nji-
hove razstave drugod po Sloveniji in v ino-
zemstvu. Te posebnosti ne bi smeh pozabiti
razčistiti v morebitnem bodočem pregledu
umetniškega razvoja tega sorodstvenega
krosa. J
OPOMBE
X. Komisija za regulacijo mariborskih župnijskih
mej se je sestala na okrožnem uradu (Kreisamt) v
Mariboru 12. junija 1783 po naročilu dvorne pi-
sarne. Zapisnik o seji, napisan v nemščini, pri-
naša število prebivalstva z dodatkom ; »Pripomniti
moramo takoj, da je mariborsko prebivalstvo
nemške in slovenske narodnosti. Zato je treba
mesto razdeliti v dve župniji, in sicer v župnijo
sv. Janeza, kjer bi bila nemška služba božja, in
župnijo s cerkvijo očetov minoritov za sloven-
sko«. Zapisnik navaja, da sta obe cerkvi dovolj
prostorni za sprejem vernikov itd. — Podatek
iz Škofijskega arhiva v Mariboru, F 26 m 15. —
2. Fr. Sijanec, Sodobna slovenska likovna umet-
nost, Maribor 1961, str. 69. — 3. Fr. Sijanec, o. d.,
str. 81. — 4. »Klub mladih« (mariborski) je bilo
kratkotrajno združenje mariborskih umetnikov:
Kos-Pirnat-Stiplovšek. — 5. Fr. Stele, Slovenski
lesorez, Ljubljana (Uvodno besedilo). — 6. Raz-
stava mariborske »Brazde«, Ljubljanski zvon,
št. 12, 1934, str. 730—732. — 7. Fr. Stele, Razsta-
va »Brazde« v Ljubljani, Dom in svet, 1935, str.
91—92. — 8. R. Rehar, Razstava kluba Ukovnih
umetnikov »Brazde« v Celju, Nova doba 22. 3.
1935, št. 12, str. 1. — 9. R. Rehar, Jesenska umet-
nostna razstava v Mariboru, Jutro 16. 11. 1935,
št. 266, str. 7. — 10. Klub »Neodvisnih«, Fr. Sija-
nec, o. d., str. 143, 515. — 11. Brez podpisa, Raz-
stava mariborskih likovnih umetnikov je otvor-
jena, Večernik 9. 12. 1938, št. 278, str. 4. — 12.
R. Rehar, Likovna razstava II. Umetnostnega
tedna, Večernik 22. 4. 1939, št. 92, str. 13. i
37
TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE
KATARINA   KOBE-ARZENSEK
ZGODOVINSKI PREGLED
Temelji tehniško-muzejske dejavnosti so
bui pogojeni z razvojem naravoslovnih in teh-
niških ved. V zgodovini te dejavnosti ločimo
pri evropskih narodih troje pomembnih ob-
dobij, ki so značilna tudi za Kranjsko, vendar
s časovno razliko, ki je v skladu z razvitostjo
in kulturo naroda: 1. obdobje kabinetov za
mehanične iznajdbe, vzorcev za minerale ter
obrtne spretnosti, 2. obdobje prvih muzejev,
ki delno vključujejo tudi prirodoslovne, obrt-
ne in tehniške predmete, ter .3. obdobje sploš-
nih tehniških muzejev v sodobnem smislu
besede.
Pod vplivom zahodnoevropskih mislecev so
v 17. stoletju nastajali pri akademijah, dru-
štvih pa tudi pri posameznih učenjakih ka-
bineti raritet tehniško-muzejskega značaja.
Tudi Kranjska se je pridružila tem stremlje-
njem. Nanizajmo le nekaj tovrstnih primerov.
V želji, da bi napisal zgodovino Kranjske, je
Valvasor (1641—1693) prepotoval vso deželo
in še sosednjo Štajersko, Koroško, Primorsko
in Hrvatsko. Uspeh tega potovanja je bilo
mimo svetovno znanega dela Die Ehre des
Herzogthums Krain bogata zbirka rudnin,
matematičnih instrumentov, novcev in knjig
na gradu Bogenšperku, ki je bila za tiste čase
redka zanimivost. Vidno mesto v naši zgodo-
vini 18. stoletja zavzema prirodoslovec J. K.
Scopoh (1723—1788), ki je služboval kot
zdravnik v Idriji; bil je tudi predavatelj na
šoli za metalurgijo in kemijo. Z delom Flora
Carniolica (1760) je položil temelje znanstve-
nemu proučevanju rasthnstva na Slovenskem.
Se pomembnejše mesto gre Francozu Balta-
zarju Hacquetu (1740—1815), ki je bil sprva
kirurg v Idriji, nato pa je opravljal tajniške
posle poljedels-ke družbe v Ljubljani in kot
profesor predaval anatomijo, kirurgijo in po-
rodništvo. V delu Oryctographia Camiohca
je zarisal osnove fizikalne geografije na
Kranjskem. Omeniti velja še mineraloga
evropskega slovesa Žiga Zoisa (1747—1819) in
njegovega brata Karla (1756—1800) kot bota-
nika. Vsi ti učenjaki so imeli poučne zbirke
kamnov in rastlin ter kabinete s pripomočki
za njih raziskavo; nekateri izmed njih so bili
temelj prvega kranjskega muzeja.
Dognanja znanstvenih raziskovanj so jezu-
itje upoštevali pri pouku v srednjih šolah.
Profesor Franc Würfen (1728—1805), ki je
služboval v Gorici, Ljubljani in Celovcu, je
prvi pri nas začel predavati o Newtonovi fi-
ziki. Na stohci ljubljanskega hceja za meha-
niko je začel z letom 1768 Gabrijel Gruber
(1740—1805) poučevati risanje, geometrijo in
hidravliko. Gruberjev učenec je bil matema-
tik svetovne veljave Jurij Vega (1754—1802),
ki je po končanem hceju izdal svoj veliki lo-
garitmovnik in Matematična predavanja. Ve-
ga je tudi znan po iznajdbah za izboljšanje
topništva. Gruber se je uveljavil na znan-
stvenem pa tudi praktičnem področju. Od
znanstvenih del omenimo njegova Pisma hi-
dravlične in fizikalne vsebine iz Kranjske,
kot praktični delavec pa si je postavil pri nas
spomenik predvsem z regulacijo Ljubljanice
in svojim Gruberjevim kanalom. Posebna za-
nimivost velikega učenjaka je bila ureditev
zvezdarne in kabineta za mehanične in hi-
dravlične študije v hiši, ki jo je sezidal na
pogorišču nekdanjega jezuitskega kolegija. Na
zvezdarno nas še danes spominja Zvezdarska
ulica v Ljubljani.
Mehanični kabineti so služili zlasti znan-
stvenemu raziskovanju, hkrati pa se že po-
javljajo težnje, nameniti zbirke poglabljanju
tehnične izobrazbe.
Uspeh prvih tehniških obrtnih razstav v
drugi polovici 18. stoletja je v evropskem
svetu sprožil misel o stalni razstavi industrij-
skih predmetov in iznajdb, kar naj bi pove-
čalo proizvodnjo in poslovni napredek. Na
prelomu 18. in 19. stoletja je tem stremlje-
njem v Evropi sledila ustanovitev vrste teh-
noloških kabinetov in muzejev. Kranjska je
dobila svoj prvi muzej 1821. leta. (Danes Na-
rodni muzej v Ljubljani.) Po ustanovnem
predlogu naj bi muzej reševal poleg kultur-
nozgodovinskih vprašanj tudi v praktičnem
življenju potrebne in koristne naloge. Zbiral
naj bi statistične opise posameznih okrajev,
geodetske in geografske elaborate in razstav-
ljal poleg naravoslovnih zbirk še prirodne
produkte in njih predelavo v obrti in indu-
striji. Ker zaradi pomanjkanja prostorov v
licejskem poslopju ni prišlo do uresničitve te
zamisli, se je vprašanje v času zidanja nove
muzejske stavbe ponovno zastavilo. Ob tej
priložnosti je izšel tiskani program Aufgaben
einer gev^erblichen Musealabtheilung am
krainischen Rudolfinum. Pobudo za obrtni
oddelek je dala Kranjska hranilnica, ki je
bila pripravljena kriti polovico gradbenih
stroškov. Poudarjal se je zgodovinski pomen
obrti za kulturni razvoj Kranjske in potreba
po spopwlnitvi in oplemenitvi tovrstnih de-
javnosti. Poleg občasnih razstav, ki bi jih
prirejali v sodelovanju z drugimi muzeji, bi
obrtni oddelek širil in dvigal med narodom
omiko s prikazovanjem čipkarstva, platnar-
stva, vezUstva, keramike, rezbarstva. usnjar-
stva, steklarstva, zlatarstva, pohištva, brono-
hvarstva, kovinarstva, kovaštva, pečarstva.^
38
suhe robe itd. Razstavljal naj bi tudi modele
strojev, obrtno in poljedelsko orodje, ki je
značilno za domačo proizvodnjo, ter aparate
in instrumente. V zamish so imeh industrij-
ski in trgovski muzej. Osnutek se žal ni
uresničil. Skupaj s fiziokratskimi idejami ga
je zatrl novi humanizem, ki je ponesel s seboj
Uberalizem s prevladujočimi osebnimi in-
teresi.
Z rastočim delavskim gibanjem se v svetu
javlja čedalje večja potreba po aktivnejšem
obravnavanju tehniških spomenikov, ki pred-
stavljajo dosežke empiričnih dognanj in znan-
stvenih raziskovanj. Umetnostnozgodovinskim
muzejem se pridružujejo tehniški. Med naj-
starejše in najpomembnejše evropske tehni-
ške muzeje sodijo: Conservatoire des arts et
metiers v Parizu (ust. 1794), The Science
Museum in South Kensington v Londonu
(1853), Politehničeskij muzej v Moskvi (1872),
Deutsches Museum v Münchnu (1903), Na-
rodni technické museum v Pragi (1908) in
Technisches Museum für Industrie und Ge-
werbe na Dunaju (1918). Na našo deželo ti
dogodki niso vplivali. Trgovski vestnik leta
1910 znova opozarja na potrebo po ustanovi-
tvi takšnega muzeja z besedami: ». . . pri nas
večina ljudi niti pojma nima, v čem obstoji
naša industrija .. . polno razlogov je, ki go-
vore za ustanovitev obrtnega muzeja Kranj-
ske dežele.« Upamo, da ga sčasoma tudi mi
dobimo. Toda vse je ostalo le pri željah.
USTANOVITEV  TEHNIŠKEGA  MUZEJA  SLOVENIJE
Stremljenja naprednih kulturnih sil prejš-
njega in našega stoletja so se uresničila šele
po drugi svetovni vojni, ko je zrasel na ljub-
ljanski univerzi nov rod izobražencev. Med-
tem ko so se mariborski prirodoslovci na
zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Mari-
boru 1947 zavzemali za samostojen prirodo-
slovno-tehnološki muzej in so sodelavci mla-
dega Inštituta za gozdno in lesno gospodar-
stvo Slovenije jeU na predlog profesorja ing.
Pranja Sevnika zbirati gradivo iz gozdarstva,
lesarstva in lovstva v gradu Bistri pri Vrhni-
ki, je v Ljubljani cb osamosvojitvi tehniške
fakultete predlagal profesor ing. Ciril Rekar
ministru za prosveto LR Slovenije dr. Jožetu
Potrču ustanovitev tehniškega muzeja Slove-
nije. Tudi Društvo inženirjev in tehnikov je
predlagalo predsedstvu vlade LRS na svoji
tretji letni skupščini, naj se ustanovi v Ljub-
ljani slovenski tehniški muzej in naj se za-
ščitijo zgodovinsko važne tehniške zgradbe,
naprave in stroji. Sledilo je imenovanje pri-
pravljalnega odbora pri ministrstvu za zna-
nost in kulturo LRS v Ljubljani, ki so ga
sestavljah dr. Jože Kästelte, prof. Franjo
Baš, dir. Edo Tumher, profesorji tehniške
visoke šole v Ljubljani: ing. Matija Zumer,
ing. Ciril Rekar, ing. Henrik Čopič in Rudolf
Berce ter Fran Zen. Kasneje so še pritegnili
Ivana Mohoriča, ki mu je bila poverjena na-
loga administrativnega upravnika. Odboru je
predsedoval profesor ing. Ciril Rekar, začel
pa je s poslovanjem 5. januarja 1950. Zavid-
ljiva je vnema, s katero so imenovani možje
šli na delo. Sestajali so se tudi dvakrat me-
sečno. Za najnujnejšo nalogo so postavili
registriranje vseh historično pomembnih teh-
niških spomenikov, strojev, obratov, apara-
tov, ki kakorkoli osvetljujejo razvoj proizva-
jalne in predelovalne tehnike na ozemlju
Slovenije, njih zavarovanje na kraju samem,
če tako zahteva nazomejša ponazoritev
funkcionalnosti, ali pa prevoz na varno in
ustrezno mesto. Za takšno delo so jim bili ¦
potrebni zaupniki na terenu; organizacija to-
vrstne mreže jim je v zelo kratkem času in
v polni meri uspela.
V svojem programu so dajali enako težo
zbiranju, varovanju in obdelavi dokumenta-
cijskega gradiva. Govorilo se je celo o tehni-
škem arhivu in knjižnici. Prizadevanje je
dobilo zakonsko potrditev v uredbi o ustano-
vitvi Tehniškega muzeja Slovenije (Ur. 1.
LRS, št. 14-71/51), ki ji je sledU predpis pra-
vilnika o ustroju in poslovanju Tehniškega^
Bistra — Tehniški muzej Slovenije (Fototeka Tehniškega
muzeja Slovenije)
39
muzeja Slovenije (Ur. 1. LRS, št. 34-162/51).
Za prvega ravnatelja je bil imenovan profe-
sor Franjo Baš. Uradni prostori mladega mu-
zeja so bili najprej na Trgu revolucije št. 1
(v Kazini), od začetka 1954. leta pa v Parmovi
ulici št. 41 oziroma 33, kjer so žal še danes.
Pripravljalni odbor in tudi kasnejši upravni
odbor sta imela največje težave s pridobitvijo
poslovnih, razstavnih in skladiščnih prosto-
rov. (To vprašanje je odprto še danes.) Gra-
divo, ki so ga industrijska podjetja ponudila
muzeju, so morali začasno deponirati pri ob-
ratih v Batu j ah, na Muti, pri generalni direk-
ciji za kovinsko industrijo, na metalurškem
inštitutu in Tehniški srednji šoli v Ljubljani.
Prihajale so neprenehoma urgence za odvoz
materiala. Stiska je postajala vedno večja.
Med tem časom so dozorevale priprave za
prevzem kabinetne zbirke v gradu Bistri pri
Vrhniki, ki je služila Inštitutu za gozdno in
lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani za
študijske namene. Poleg številnih slovenskih
strokovnjakov, s katerih pomočjo je prišlo do
zaščite pomembnih tehniških objektov in kas-
neje do formiranja .krajevnih tehniških mu-
zejev, so sodelovali pri pripravah za ustano-
vitev prvega tehniškega muzeja tudi strokov-
njaki z gozdarskega in lesnega področja. Plod
skupnih teženj je bila priključitev zbirke v
gradu Bistri k novo ustanovljenemu Tehni-
škemu muzeju Slovenije, ki je bila kot muzej
predana javnosti v oktobru 1953. Prvi stro-
kovni nameščenec gozdarskega lesnega in
lovskega oddelka v Bistri je bil ing. Mirko
Sušteršič, dolgoletni gozdarski strokovnjak,
gozdarski in lovski pisatelj ter urednik Lov-
ca; prošnjo za njegovo namestitev je vložil
Tehniški muzej Slovenije v februarju 1954.
Formalna priključitev zbirke v Bistri je bila
opravljena šele z odločbo z dne 21. januarja
1955, ko je postal Inštitut za gozdno in lesno
gospodarstvo zavod s samostojnim financira-
njem. Tehniški muzej Slovenije je prevzel v
upravljanje tudi' okoliški gozdni kompleks. Z
obnovo gradu, ki ga uvrščamo med kulturne
stavbne spomenike, in z utesnjevanjem pri-
vatnih strank v njem, je začel Tehniški mu-
zej Slovenije ponazarjati tu poleg gozdarskih,
lesnih in lovskih eksponatov še druge tehni-
ške panoge. Bistra je dobivala hote ah nehote
značaj osrednjega kompleksnega tehniškega
muzeja.
STALNE ZBIRKE
Danes so muzejski razstavni prostori v pri-
tličju in prvem nadstropju gradu ter zunaj
muzejske stavbe. V pritličju je nameščena
elektrotehniška zbirka s prvimi generatorji
in hišno elektrarno iz leta 1911. Prvo nad-
stropje je namenjeno gozdarstvu, lesarstvu in
lovstvu. V gozdarskem oddelku je prikazana
zgodovina gozdov, način urejanja gozdov, or-
ganizacijski  razvoj   gozdarstva,  gojenje  in
varstvo gozdov, gozdni produkti, transport in
hudourničarstvo.  Prehod  iz gozdarskega  v
lesni oddelek nakazuje dendrološka zbirka.
Lesni oddelek obsega prikaz slovenskega ko-
larstva, pletarstva in delno ,žagarstva ter me-
hanično in kemično predelavo lesa.  V  ta
okvir sodi poučna ponazoritev ribniške suhe
robe kot je podnarstvo, obodarstvo, žličar-
stvo, kuhalničarstvo in strugarstvo. Omeniti
velja, da je v obeh oddelkih bogato dokumen-
tacijsko gradivo. Priznati moramo, da pred-
stavlja gozdarsko lesni oddelek najobsežnejšo
zbirko muzeja. Zanj skrbi strokovna komisi-
ja, ki ji načeluje profesor ing. Franjo Sevnik.
Pregledno sUko o razvoju lovstva in orodja
dobimo v lovskem oddelku. Za šolsko mladino
je zlasti privlačna dvorana z divjadjo. Sem
prištevamo še razstavo reprodukcij o lovu iz
Valvasorjeve zbirke v Zagrebu. Bogata bistr-
ška preteklost je ponazorjena v slikovni raz-
stavi v grajski kapeli. Tu se obiskovalec po-
uči, da so Bistro ustanovili kartuzijanci okoli
1255, seznani pa se tudi z njeno obsežno
zemljiško posestjo, ki se je razprostirala v
neposredni okolici in segala skoraj do morja.
Zvemo tudi, da je bistrški samostan razpustil
Jožef II. v skladu z razsvetljenskimi idejami
in da je poslopja z okoliško zemljiško posest-
jo leta 1826 kupil ljubljanski meščan Franc
Galle, ki si je tu uredil graščino. Njegovi
potomci so tod živeh do konca drage svetov-
ne vojne, ko je grad postal splošno ljudsko
premoženje.   Posebnost  Tehniškega  muzeja
Slovenije v Bistri so predvsem muzejski eks-
ponati zunaj muzejske stavbe. Ob rečici Bistri
stoji žaga samica. Njej so se v letu 1964 pri-
družile monge in vauhe za sukno iz Lepe nji-
ve pri Mozirju. Zgodovinska kovačnica pona-
zarja proizvodnjo orodij pred manufaktur ami.
Gozdarski muzejski strokovnjaki so po vzor-
cu koč na Jelovici postavili v muzejskem
gozdu gozdarsko oglarsko kočo in sezonsko
drvarsko kočo — kožarico, lovski strokovnja-
ki pa s pomočjo Lovske zveze Slovenije v oko-
lici lovske naprave (preže, krmilnice, solnice
in lesene pasti — pahe).
Povsem nova pridobitev Tehniškega mu-
zeja Slovenije je tekstilni oddelek. Njegovi
začetki segajo le nekaj let nazaj. Vodilna
misel pri postavitvi tega oddelka je bila, da
je tekstilna stroka po svoji tradiciji, zaposle-
nosti, produktivnosti in razširjenosti ena naj-
pomembnejših industrijskih panog v Slove-
niji. Skrb zanj je prevzela strokovna komi-
sija, ki jo poleg kustosa sestavljata še dva
zunanja sodelavca: Črtomir Zoreč, dolgoletni
ravnatelj TekstUne šole v Kranju in avtor
številnih del s tega področja, pa Božo Račič,
priznani strokovnjak domače primitivne tek-
stilne tehnike. Mladi oddelek, ki čaka na ar-
40
Zaga samica v Bistri (Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije)
hitekta, da mu da dokončno fiziognomij o,
zajema štiri pritlične prostore, od katerih sta
dva namenjena prikazu predilstva, ki naj
ponazarja razvoj predilnega stroja od primi- \
tivnega vretena do prstančnega stroja. Ostala ;
dva prostora sta posvečena tkalstvu. Tu je j
nazorno prikazana razvojna pot state v od |
enostavne tare do avtomatskih statev. Kot
dopolnilo k razstavljenim strojem, ki so jih
muzeju darovale delovne organizacije tekstu- j
ne industrije,  bo podano bogato slikovno :
gradivo (npr. portreti znamenitih svetovnih ;
tekstilnih izumiteljev in njih iznajdbe) Po- \
sebnost oddelka naj bi bila, da vsi stroji tudi \
delujejo. Poudarek je na funkcionalnosti, ki i
naj zamenja estetski vidik kulturno in umet- ;
nostno zgodovinske razstave. i
i
¦
OBČASNE RAZSTAVE ,
Nemalo prizadevnosti je Tehniški muzej j
Slovenije vložil v občasne razstave. Že na-
slednje leto po ustanovitvi (1952) je organi-
ziral razstavo o znanstvenih odkritjih, 1953
o plastičnih masah in 1956 razstavo Stanova-
nje za naše razmere. Veliko zanimanje, tudi
v zamejstvu, je doživela razstava Gozd na
krasu Slovenskega primorja 1963; potovala
je tudi po naših primorskih mestih. Strokov-
no dobro zasnovana in okusno opremljena
razstava Sodarstvo na Slovenskem je bila
predana javnosti v Bistri 1965, potem pa je
spomladi 1967 gostovala v Kostanjevici na ;
Krki in poleti 1968 v Kranju. Retrospektivo ¦
razvoja vesoljskih raziskovanj v priredbi od- i
delka za tisk in kulturo pri ameriškem gene-
ralnem konzulatu v Zagrebu je Tehniški mu-
zej Slovenije posredoval 1966. O življenju in
delu znamenitega izumitelja Josipa Ressla je
muzej priredil posebno razstavo v Kostanje-
vici na Krki 1967. Se istega leta si jo je ogle-
dalo tudi gorenjsko občinstvo. Nadvse zani- I
miv je bil prikaz o razvoju svetil praškega
tehniškega muzeja v juniju 1967 na Gospo-
darskem razstavišču v Ljubljani. V zameno :
pripravlja Tehniški muzej Slovenije razstavo |
Gozdarstvo na Slovenskem v Pragi. Prispe- i
vek k Elektroniki 1967 je bUa razstava o \
telefonu in zadnja tovrstna prireditev v no-
vembru 1968 Prvi tekstilni industrijski obrati
na Slovenskem.
PUBLICISTIČNA DEJAVNOST
Vzporedno z zbiranjem in razstavljanjem '
muzejskih eksponatov je Tehniški muzej Slo- ;
venije proučeval dokumentacijsko gradivo ;
tehniške preteklosti ter izsledke objavljal v ;
številnih strokovnih glasilih in revijah (Kro- j
nika, Življenje in tehnika. Les, Lovec, Goz- i
41
darski vestnik, Gospodarski koledar in dr.),
zlasti pa še v svoji samostojni zbirki. Profe-
sor ing. Albert Struna je pripravil kar tri
samostojna dela. Obdelal je črpalno vodno
napravo »kamst« v Idriji (1954) in vodne
pogone na Slovenskem (1956); stoletnico roj-
stva avstrijskega industrialca slovenskega
rodu Janeza Puha pa je počastil s knjižico o
njegovem življenju in delu (1963). Prvi vod-
nik po občasni razstavi znanstvenih odkritij,
ki jo je posredoval UNESCO iz Pariza, je
napisal Ivan Mohorič (1952). Vodnik po Bistri
je oskrbel ing. Mirko Sušteršič (1954). Profe-
sor Franjo Baš in ing. Ciril Rekar sta histo-
rično obdelala talilno peč nad Kropo (1954).
Zgodovinsko gradivo o vigenjcih v Kamni
gorici, Kohiici, Kropi in Železnikih je pro-
učil Jože Gašperšič (1956). Temeljito razpra-
vo o življenju in delu znamenitega češkega
izumitelja Josipa Ressla je pripravil dr. Vla-
dimir Murko (1957); publikacija je izšla tudi
v angleščini v priredbi dr. Vladimirja Murka
in ing. Franja Sevnika. Poučno knjižico
Klavže nad Idrijo je napisal Stanislav Mazi
(1955). Omeniti velja še kolektivno delo inže-
nirjev Franja Jurharja, Jožeta Miklavžiča,
Franja Sevnika in Bogdana Žagarja pod na-
slovom Gozd na krasu Slovenskega primorja
(1963). Kot prva publikacija Tehniškega mu-
zeja Slovenije s področja zgodovine tekstil-
stva je izšlo izpod peresa Katarine Kobe-Ar-
zenšek Sitarstvo na Gorenjskem (1967). Nov
prispevek s tega področja pomeni knjižica
Prvi tekstilni industrijski o-brati na Sloven-
skem, ki jo je napisala ista avtorica (1968).
Z brošuro Sodarstva na Slovenskem je muzej
uvedel novo zbirko pod naslovom Razstave
Tehniškega muzeja Slovenije. Tu so priobčili
krajše sestavke M. Vidmar, K. Kobe-Arzen-
šek, M. Mehora in M. Vesehč.
PROBLEMATIKA
Ne glede na to, da je Tehniški muzej Slo-
venije dosegel že več lepih uspehov, je zadnje
čase žal čutiti zastoj. Glavna ovira je pomanj-
kanje prostorov in sredstev. Bistra, ki je ve-
zana na svojo kulturno dediščino, ne more
sprejeti v svoj arhitekturni okvir enostavnih
nizkih ali pavüjonskih stavb, ki so za tehni-
ške zbirke najbolj primerne. Taka postavitev
ima smisel le v našem glavnem republiškem
mestu, kjer so osredotočene vse naše osrednje
kulturne, visokošolske in znanstvene ustano-
ve. Opuščena zamisel o postavitvi Doma teh-
nike, ki bi dajal streho Društvu inženirjev in
tehnikov, Centralni tehniški knjižnici in Teh-
niškemu muzeju Slovenije, je vredna vse po-
Detajl razstave Sodarstvo na Slovenskem (Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije)
42
Češka razstava Razvoj svetil, na Gospodarskem razstavišču (Fototeka Tetmiškega muzeja Slovenije)
zomosti in ponovne obravnave. Njeni zago-
vorniki so imeli pred očmi stare, že priznane
evropske tehniške muzeje, ki so z velikimi in
vsestranskimi uspehi opravičili svoj obstoj.
Drug problem je pomanjkanje strokovnih
kadrov. Neresna in celo škodljiva je trditev,
da muzej lahko shaja z zunanjimi sodelavci.
Le smotrna zasedba strokovnjakov nam daje
jamstvo za vsestranski razcvet mladega mu-
zeja. Želeli bi, da naša kulturna javnost in
odgovorni republiški forumi uvidijo to nuj-
nost in naša prizadevanja v največji meri
podpro.
VIRI IN LITERATURA
1. J. W. Valvasor: Die Ehre des Herzogthums
Krain. Laibach—Nürnberg 1689, III (9—11), str.
619—620. — 2. V. Kopatin S. J.: Gabrijel Gruber.
S. J. in njegov prekop. Kronika. Ljubljana 1934,
str. 11. — 3. Aufgaben einer gewerblichen Muse-
alabtheilung am krainischen Rudolfinum. Lai-
bach 1872, Str. 1—8. — 4. Slovenski trgovski vest-
nik. Ljubljana 7/1910, str. 53. — 5. B. Grafen-
auer: Zgodovina slovenskega naroda. Ljubljana
1962, V, str. 75—76. — 6. K. Kobe-Arzenšek;
Tehniški muzej Slovenije. Življenje in tehnika.
Ljubljana 1964, št. 7—8, str. 577—583. — 7. Urad-
ni list LRS, št. 14—71/51 in Uradni list LRS, št.
34—162/51. — 8. Poročila pripravljalnega odbora
Tehniškega muzeja Slovenije za leta 1950 in
1951. Arhiv Tehniškega muzeja Slovenije (TMS).
— 9. Odločba o priključitvi Gozdarskega lesnega
in lovskega muzeja v Bistri k Tehniškemu mu-
zeju Slovenije. Arhiv TMS. — 10. Vloga za na-
mestitev prvega strokovnega nameščenca gozdar-
skega lesnega in lovskega oddelka Tehniškega
muzeja Slovenije. Arhiv TMS.
43
POGLED V SLOVENSKE FOTOTEKE
JANEZ KOS
Prve slovenske fotografije je posnel v za-
četku petdesetih let prejšnjega stoletja eden
izmed njenih pionirjev, Janez Avguštin Pu-
har.' Njemu so sledili številni amaterji in
profesionalni fotografi. Ze pred letom 1900 je
bilo na Slovenskem več poklicnih fotografov.^
Amaterji pa so razvili svojo organizirano de-
javnost zlasti v tridesetih letih našega stolet-
ja, ko so se organizirali v številne klube, pri-
rejali zelo obiskovane izlete in razstave na
raznih koncih Slovenije in pripravili v Ljub-
ljani tudi prvo jugoslovansko fotografsko
razstavo.^
Cim bolj se je fotografija uveljavljala v
gospodarski dejavnosti, znanosti, tehniki, v
sredstvih javnega obveščanja in na drugih
področjih človeške dejavnosti ter se širila s
področja umetniškega izpovedovanja in por-
tretiranja na zapisovanje vizualnih bivanj
človeškega dela in okolja in vse bolj postaja-
la zapisek, informacija in dokazilo, tem bolj je
dobivala značaj arhivskega gradiva. Vzpored-
no z njim pa se je počasi budila tudi zavest
tega značaja. Od spoznanja, da je fotograf
»važen kulturni faktor svojega naroda«, pa
do poizkusa ustanoviti prvo zgodovinsko (ar-
hivsko) fototeko, zbirko fotografij, ki bi pri-
kazovale »celoten gradbeni razvoj našega me-
sta, njegove važnejše dogodke (slavnosti,
vsesokolske zlete, obhode itd.), imenitne
osebnosti iz javnega udejstvovanja in ljub-
ljansko zgodovino«,^ je bilo samo še četrt
koraka.
Medtem ko so fotografijo v praksi marsi-
kje kaj kmalu ocenili kot arhivsko gradivo
in jo hranili za namene historičnih znanosti,
je dobila tako opredelitev v domači arhivski
zakonodaji zelo pozno, mnogo kasneje kot v
tujih zakonodajah. Na jugoslovanskem ozem-
lju prvikrat šele s splošnim zakonom o ar-
hivskem gradivu in arhivih leta 1964,' pose-
bej za Slovenijo pa z zakonom iz leta 1966.*
S tema zakonoma je fotografija, ki ima do-
kumentarno vrednost za zgodovino in druga
znanstvena področja, za kulturo na splošno
in še za druge družbene potrebe in ki je na-
stala pri delu državnih organov, oziroma pri
delu družbeno-političnih skupnosti, delovnih
in drugih organizacij, civilno pravnih oseb in
posameznikov, postala arhivsko gradivo in
sicer ne glede na to, kdaj in kje je nastala,
in ali je izvirna ali reproducirana. Enak zna-
čaj ima seveda tudi negativ na plošči aU tra-
ku, diafilm in diapozitiv.
Fotografija je torej tako kot spisovno ar-
hivsko in registraturno gradivo z zakonom
zavarovana in jo morajo arhivi evidentirati
pri ustvarjalcih in imetnikih, jo zbirati, ure-
jati, vzdrževati ter jo varovati, da se ne po-
škoduje, ne uniči ali izgine, se pravi, da jo
morajo varovati v enakem obsegu kot spisov-
no gradivo. Slovenski arhivi do izida zakona
0 arhivih in arhivskem gradivu fotografskemu
arhivskemu gradivu niso posvetili prave po-
zornosti. Tisto, kohkor so je, je bil le odsev
osebne ocene in iniciative ter dobre volje
arhivskih delavcev, kar kaže, da arhivi niso
znali ali pa ne mogli zaradi svoje gmotne
šibkosti in necelovitosti arhivske službe sle-
diti potrebam po tej iskani zvrsti arhivskega
gradiva. Prav iz teh razlogov v slovenskih
arhivih ne bomo našli kaj prida tega gradiva,
več ga bomo dobili v drugih institucijah,
zlasti v muzejih.
Ponudimo se s kratkim sprehodom skozi
slovenske fototeke, si jih bežno oglejmo in
obenem napravimo nekatere zaključke. Zač-
nimo pri arhivih. Arhiv Slovenije, Zgodovin-
ski arhiv Ptuj, Zgodovinski arhiv Celje,
Mestni arhiv v Piranu in arhiv Inštituta za
zgodovino delavskega gibanja fototek sploh
nimajo. Imajo le nekaj fotografij kot priloge
v spisovnem gradivu. Največjo fototeko s pri-
bližno 6000 fotografijami in 21 albumi hrani
Zgodovinski arhiv Centralnega komiteja Zve-
ze komunistov Slovenije v Ljubljani. Sledita
mu Mestni arhiv Liubljane s približno 5000
fotografijami^ in Pokrajinski arhiv Maribor
s 3900 fotografijami in 26 albumi.^ Pokra-
jinski arhiv Koper ima le 1500 fotografij in
1 album. Nerazvitost slovenskih arhivskih fo-
totek se ne kaže samo v številkah, ampak tudi
v vsebinski omejenosti na starejša obdobja. V
njih ne zasledimo fotografij iz zadnje vojne,
ne iz časov po njej. Iziema je le fototeka
Zgodovinskega arhiva CK ZKS, ki pa ima o
povojnem času zopet samo gradivo, ki doku-
metira organizacijsko življenje Zveze komuni-
stov do leta 1959. Regionalni arhivi pa so
poleg tega omejeni predvsem na gradivo svo-
jih nekdanjih ozkih teritorialnih območij, ki
so jih imeli pred ureditvijo arhivskega
omrežja. Arhivske fototeke so danes v popol-
ni stagnaciji in razen fototeke Zgodovinskega
arhiva CK ZKS ne do kraja urejene ter ni-
majo izdelanih pomagal, kar vse omejuje
njihovo uporabo.
Muzeji ljudske revolucije in NOV zbirajo
predvsem slikovno gradivo, ki dokumentira
predvojno delavsko gibanje in narodnoosvo-
bodilni boj ter ljudsko revolucijo. Glede na
množino zbranega gradiva in na dokaj gosto
mrežo agUnih zbiralcev smemo trditi, da je
fotografsko arhivsko gradivo te vsebinske
44
vrste v slovenskih fototekah najbolj sistema-
tično zbrano, je pa tudi dobro urejeno.
Največ gradiva te vrste je v Muzeju ljudske
revolucije Slovenije v Ljubljani, v fototeki,
ki so jo zastavili že med vojno pri Znanstve-
nem inštitutu. V njej je mogoče najti tudi
reprodukcije važnejšega slikovnega gradiva
drugih imetnikov. S številom 100.000 fotogra-
fij je največja slovenska zgodovinska fotote-
ka. Pomembnejši, a mnogo revnejši imetniki
fotografij o delavskem gibanju in narodno-
osvobodilnem boju so še Muzej narodne
osvoboditve v Mariboru (8000 fotografij, 5000
negativov). Muzej revolucije v Celju (3200
fotografij, 3200 negativov, 63 diapozitivov).
Muzej ljudske revolucije v Slovenjgradcu
(2000 negativov) ter drugi muzeji, ki imajo
oddelke za NOV (Koper, Ptuj, Nova Gorica,
Brežice, Kočevje, Novo mesto, Postojna,
Kranj in še kje).
Narodni muzej v Ljubljani, pokrajinski in
mestni muzeji imajo v svojih fototekah pred-
vsem gradivo, ki nastaja v zvezi z arheološki-
mi izkopavanji in obdelavami muzealij, foto-
grafije s področja ljudske kulture in krajev-
ne zgodovine ter NOV. Bolj so usmerjeni k
tistemu, kar je že zgodovina glede na seda-
njost. Le izjemoma bomo v muzejskih foto-
tekah našli kaj gradiva o povojnem življenju.
Druga njihova slabost je neenotno vodenje
po oddelkih, povečini slaba urejenost in po-
manjkanje primernih pomagal. Nastale so
razen fotctek koprskega muzeja in Narodne-
ga muzeja — ti dve sta začeh nastajati že
pred prvo vojno — v letih med 1950 in 1965.
Kljub mladosti so nabrale, vsaj nekatere,
toliko gradiva, da jih moremo po domačih
merilih šteti med srednje velike. Največje
in najpomembnejše so fototeke Narodnega
muzeja (v kulturnozgodovinskem oddelku jih
je nad 4500, v knjižnici pa nekaj nad 3 t. m).
Pokrajinskega muzeja v Mariboru (18.300
fotografij, 14.300 negativov) in Gorenjskega
muzeja v Kranju (14 000 fotografij, 15.841
negativov in skoraj 8000 diapozitivov). Drugi
muzeji imajo manj fotografij, to je, med 1000
do 6000 (Pokrajinski muzej Koper, Kočevje,
Ptuj, Celje, Murska Sobota, Goriški muzej
Nova Gorica, Posavski muzej Brežice, Dch
lenjski muzej Novo mesto. Notranjski muzej
Postojna, Mestni muzej Idrija, Delavski mu-
zej Ravne na Koroškem, Mestni muzej Ljub-
ljana). Muzejske fototeke s precejšnjim de-
lom fotografij segajo v zadnje četrtstoletje
19. stoletja. Te in druge starejše fotografije
so se pridobile z darovi, nakupi in preslika-
vami. Muzeji v dobršni meri tudi sami sli-
kajo.
Specialni muzeji hranijo le fotografije, ki
zadevajo njihove specifične naloge. Posebej
naj omenimo: Etnografski muzej v Ljubljani
(50.000 fotografij). Tehniški muzej v Ljublja-
ni (4500 fotografij). Slovenski šolski muzej v
Ljubljani (7000 fotografij). Slovenski gleda-
liški muzej v Ljubljani (20.000 fotografij —
11.000 fotografij ima s področ-a gledališke
umetnosti Akademija za gledališče, radio,
film in televizijo v Ljubljani), Pomorski mu-
zej v Piranu (1000 fotografij). Dalje smemo
sem prišteti še Glasbeno narodopisni inštitut
v Ljubljani (3600 fotografij, 2500 negativov,
450 diapozitivov). Fototeke spedalnih muzejev
so nastale v petdesetih letih, le fototeki etno-
grafskega in šolskega muzeja sta iz tridesetih
let.
Dokaj obsežne fototeke imajo zavodi za
spomeniško varstvo in galerije. V njih se zbi-
rajo fotografije, pomembne za zgodov'no
umetnosti, etnografijo, arheologijo in zgodo-
vino raznih spomeniških objektov in varstva
narave. Galerije slikajo dela, ki jih hranijo
v svojih depojih ali ki so bila pri njih raz-
stavljena, snemajo pa tudi dela posameznih
avtorjev, ki so v privatni lasti. Narodna
galerija v Ljubljani ima skoraj 11.000 posnet-
kov umetniških del do impresionizma. Mo-
derna galerija v Ljubljani pa 15.000 foto-
grafij del po impresionizmu. Podobno druge
galerije v Sloveniji (npr. Mestna galerija v
Ljubljani). Zavodi za spomeniško varstvo
zbirajo v svojih fototekah fotografile o vseh
vrstah spomenikov. Razen republiškega za-
voda za spomeniško varstvo v Ljubljani so
drugi omejeni na svoja krajevna področja.
Osrednji zavod ima v fototeki, ki je začela
nastajati nekako ob ustanovitvi deželnega
konservatorskega urada leta 1912,» preko 48
tisoč fotografij. Zavodi za spomeniško var-
stvo, ki imajo ponavadi lastno fotoslužbo,
dobro zajemajo obiekte svojega delovnega
področja na vsem slovenskem ozemlju. Nji-
hove fototeke, kakor tudi fototeke galerij, so
dobro urejene. Galeriji in zavod, ki smo jih
posebej omenili, imajo celo delavce, ki jim
je fototeka glavna skrb.
Na koncu sprehoda po fototekah naj ome-
nimo še fctoteko Kartografskega in shkov-
nega oddelka Narodne in univerzitetne knjiž-
nice v Ljubljani. Nastajati je začela leta 1945.
V njej je danes največja slovenska zbirka
razglednic (ca. 8 tm) in portretov (ca. 6 tm).
Razglednice dobiva od leta 1945 kot obvezni
izvod. Tu se hrani del Jutrove fototeke in del
fototeke Ilustriranega Slovenca.
V vseh teh fototekah, ki smo jih navedli, in
v tistih, ki bi jih mogli razvrstiti v eno od
naštetih skupin, hranijo fotografije, ki že
imajo značaj arhivskega gradiva ter jih mo-
remo šteti za zbirke arhivskega gradiva. Vi-
deti moramo, da so v primerjavi z nekateri-
mi tujimi fototekami, npr. s fototeko Južno-
nemške založbe v Münchnu, ki ima nad 2
45
milijona fotografij, prave pritlikavke. Dalje
smo opazili, da je te vrste arhiivsko gradivo
zelo razdrobljeno na številne imetnike in da
ga je največ pri nearhivskih zavodih, da v
Sloveniji nimamo večje zgodovinske fototeke,
ki bi zajemala vse vizualno bivanje naše
družbe in njenega naravnega okolja in da je
v njih zlasti slabo zastopano gradivo, ki bi
dokumentiralo razno gospodarsko dejavnost,
družbsno, politično ter predvsem povojno
življenje (nekaj takih fotografij bomo našli
le v Muzeju ljudske revolucije Slovenije), da
v njih manjka fotografij, ki bi dokumentirale
znanstvene postopke in rezultate znanstvenih
raziskav.
Ugotoviti pa moremo, da so dobro zastopa-
ne v njih naslednje vsebinske vrste: delavsko
gibanje in narodnoosvobodilni boj, etnogra-
fija, umetnostni in drugi spomeniki, sloven-
ska gledališka kultura, likovna umetnost,
delovna področja slovenskih muzejev ter raz-
glednice. Zbirke umetniških fotografij, žal,
nismo zasledili, tudi diafilmov ne. Iz teh sko-
pih zaključkov moremo postaviti naloge, ki
bi jih morali rešiti slovenski arhivi. Ti so v
prvi vrsti poklicani ustvariti fototeke, ki bi
zadostile vsem znanim in morebitnim potre-
bam uporabnikov te vrste arhivskega gradi-
va. Morda bi se kazalo z zavodi, ki že imajo
fototeke za določene plati naše preteklosti,
pogoditi glede delitve dela. Arhivi naj bi se
predvsem lotili tistih vsebinskih področij, ki
še niso ali pa so slabo zastopana v naših fo-
totekah. Zbirali naj bi gradivo, ki prikazuje
pomembne ljudi iz javnega življenja, važnej-
še dogodke z vseh področij družbenega, kul-
turnega, političnega, gospodarskega življenja,
shke naselij,11 komunikacij vseh vrst, indu-
strijske naprave, proizvajalna sredstva, na.či-
ne proizvodnje, produkte dela, fotografije, ki
spremljajo in beležijo znanstvene raziskave,
posnetke krajin, skratka slike vsega, kar nas
obdaja, v čemer živimo in kar vpliva na naše
življenje, predvsem pa na naše delo. Zanema-
rili naj ne bi nobenega področja, do katerega
seže fotografska leča.
Slovenski arhivi iz objektivnih razlogov še
niso zajeli v svojo službo varstva arhivskega
gradiva, ne imetnikov, ne ustvarjalcev foto-
grafskega gradiva. Za to bo pač še potreben
določen čas. Pri izbiri imetnikov in ustvar-
jalcev te vrste gradiva, nad katerimi bodo
opravljali svoje varstvo, se bodo arhivi seve-
da držali načel, ki veljajo za izbiro drugih
ustvarjalcev in imetnikov registratumega
oziroma arhivskega gradiva. Pri njih arhivi
najbrž ne bodo mogli uspešno uporabiti 10.
člena zakona o arhivskem gradivu in arhi-
vih, ki določa, da morajo ustvarjalci izročiti
arhivu svoje gradivo najkasneje 30 let po
njegovem nastanku. Za operativo imajo foto-
grafije tudi po tem roku običajno še vedno
visoko praktično vrednost. Da bi si arhivi le
zagotovih primeren in ustrezen dotok foto-
grafskega arhivskega gradiva, ki bi zadovo-
Ijujoče dokumentiralo naš čas, bodo morah
razviti posebne postopke. Možnost, da bi ar-
hivi razvili lastno fctoslužbo, ni izvedljiva.
Ker tudi z izročanjem po redni poti, ki velja
za spisovno gradivo, ne bodo dobili večje
količine tega gradiva, preostane le možnost,
da od ustvarjalcev odkupujejo, sklepajo z
njimi primerne aranžmaje za stalno in sprot-
no reproduciranje njihovega gradiva. Presli-
kana fotografija ali pa dubleta ima značaj
originala. Seveda bodo morali arhivi tudi pri
tako pridO'bljenem gradivu varovati avtorske
in druge koristi ustvarjalcev. Po mnenju ne-
katerih arhivov bi pri organizaciji reprodu-
ciranja in odbiranja ter pri sklepanju pogodb
za dobavo fotografskega arhivskega gradiva
mogla skupnost arhivov Slovenije odigrati
pomembno vlogo. Ustvarjalcev gradiva, ki je
že ob nastanku zelo dragocen fotografski do-
kument, je na Slovenskem nedvomno zelo
veliko. V prvi vrsti so to razna časopisna
podjetja; ta najbolj vsestransko dokumenti-
rajo vsa področja našega življenia. Tako ima
Časopisno založniško podjetje DELO največ-
jo fototeko v Sloveniji. V njej je 540.000 ne-
gativov, 90.000 fotografij ter prav toliko slik
iz različnega tiska. Viri njegove fototeke —
sistematično voditi so jo začeli leta 1963 —
so posnetki fotoreporterjev, shke, ki jih na-
ročajo pri raznih tiskovnih službah (AP, UPI,
TASS itd.), slike, ki jih priložnostno pošiljajo
razna  diplomatska  predstavništva ter,  kot
smo že rekli, izrezki iz domačega in tujega
tiska. Po pomembnosti ji sledi fototeka FO-
TOSLOVENIJE. Od leta 1945 pa do 1955 je
to podjetje načrtno snemalo vse pomembnejše
dogodke, osebe, kraje, objekte, delo raznih
delovnih organizacij itd. Po letu 1955 dela to
v manjšem obsegu in več po naročilih posa-
meznih interesentov. V fototeki ima danes
pribhžno 300.000 negativov. Naštejmo še dve
pomembnejši operativni fototeki, to sta fo-
toteka mariborskega VECERA, ki ima 30.000
negativov,  in  fototeka  RTV Ljubljana,  ki
ima 60.000 fotografij. Drugih ustvarjalcev,
bolj pomembnih za ožja krajevna območja,
kot za vso Slovenijo, ne utegnemo naštevati.
Zaključiti moramo z misUjo, da je ena od
bhžnjih nalog slovenskih arhivov vsekakor
organizacija fototek, ogledal našega časa.
opombe
Vsi podatki o slovenskih fototekah, ki niso po-
sebej citirani v opombah, so povzeti po anketi,
ki jo je napravilo Arhivsko društvo za Slovenijo
aprila 1968.
46
1. Slovenski biografski leksikon, 8. zv., Ljub-
ljana 1952, str. 596. Slavko Tarman, Fotografija
na steklo. Delo XI, št. 16, 16/2-1969, str. 20. — 2.
Arhiv Slovenije, Ljubljana, Zbornica za trgovino,
obrt in industrijo, fase. 331, št. 265, 266, 267 in
fase. 332, št. 265. — 3. Fotoamater, II., št. 2, Ljub-
ljana 1932, str. 38. — 4. Citat iz poziva ljubljan-
skega mestnega načelstva 1933, Fotoamater, II.,
št. 5, Ljubljana 1933, str. 116. Zanimivo je ome-
niti, da je Centralni Pres-biro predsedstva mini-
strskega sveta v Beogradu že 1929 skušal ustva-
riti evidenco vsega fotografskega gradiva v drža-
vi (Narodni muzej, Ljubljana — spisi za leto
1929, št. 681). — 5. Ur. 1. SFRJ XX, št. 4&/64-665,
1. člen. — 6. Ur. 1. SRS, XXIII., št. 4/68-24, 1.
člen. — 7. 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega ^
(s sodelovanjem kolektiva ustanove sestavil dr.
Sergij Vilfan), Ljubljana 1959, str. 195—197. Ka-
dar negativi niso posebej navedeni, so v število
fotografij zajeti tudi negativi, torej je mišljeno
število posnetkov. — 8. Vodnik po arhivih Slo-
venije, Ljubljana 1965, str. 211. — 9. Fr. Baš,
Organizacija spomeniškega varstva. Varstvo spo-
menikov. V., Ljubljana 1953/1954, str. 28. 29. 31.
— 10. Ulrich Frodieu, Das Bildarchiv des Süd-
deutschen Verlages in München, Der Archivar,
18, zv. 1., Düsseldorf 1965, str. 33—38. — 11. O
aeroposnetkih gl. Fr. Stele, Ljubljana iz aeropla-
na. Kronika slovenskih mest 1, št. 1, Ljubljana
1934, str. 28—35, o fototekah gradbenih uradov
pa A. Vončina, Gradbena fototeka. Kronika, III,
št. 3, Ljubljana 1955, str. 183—184.
47
NEEVIDENTIRANA SLOVENSKA KNJiZiCA IZ LETA 1728
BRANKO REISP
Kronološki seznam slovenskih in sloveni-
stičnlh tiskov ter rokopisov protireformacij-
ske in baročne dobe — od leta 1600 do 1764
-— je dal France Kidrič v razpravi »Opomba
k protiref. (katol.) dobi v zgodovini sloven-
skega pismenstva« v CJKZ 3, 1921/1922 na
str. 73—80 in na str. 133, na straneh 80 do
132 pa je razpravljal o problemih datiranja
in drugih vprašanjih nekaterih tiskov in ro-
kopisov te dobe. Dodatke in popravke k temu
kronološkemu seznamu je objavil isti avtor
še v opombah k razpravi »Razvojna linija
slovenskega preporoda v prvih razdobjih«
(RDHV 5 6, 1930) in sicer za tiske in rokopise
od leta 1600 do 1678 v opombi 3 na str. 46 in
47 ter za tiske in rokopise cd leta 1678 do
1750 v opombi 1 na str. 47, medtem ko je
dodatke in popravke za tiske in rokopise od
leta 1751 do 1764 objavil v opombi 35 k raz-
pravi »Dobrovsky in slovenski preporod nje-
gove dobe.< (RDHV 7, 1930) na str. 187.
Za Kidričem se je z literarno zgodovino
tega obdobja intenzivno ukvarjal Mirko Ru-
pel. Nekaj tiskov, med njimi dva prav po-
membna, ki jih je Kidrič še pogrešal, vendar
navajal v svojem seznamu, ker so mu bili
znani iz literature, je Rupel spet spravil na
dan, poleg tega pa korigiral nekatere Kidri-
čeve navedbe. Na novo evidentirane tiske in
rokopise je Rupel sistematično objavljal v
strokovnem časopisju. Tako je leta 1949 ob-
javil najdbo rokopisa v članku »Slovenska
pobotnica iz 1743« (SR 2, 1949, str. 323), nato
pa je zabeležil nekaj novih biografskih po-
datkov in objavljal nove najdbe v seriji član-
kov pod skupnim naslovom »Prispevki k pro-
ti reformacij ski dobi« (SR 4, 1951, str. 238—
243; SR 5 7, 1954, str. 178—194; SR 9, 1956,
str. 148—154; SR 11, 1958, str. 122—129). Od
tega je Rupel obravnaval tiske le v SR 9,
1956, v vseh drugih člankih te serije pa roko-
pise. Obe pomembni knjižni najdbi je objavil
v posebnih razpravah: »Slovenski katekizem
iz leta 1615« (SR 12, 1959 60, str. 104—113) in
»Prva prekmurska knjiga, Temlinov Mah ka-
tekizem 1715« (Razprave 2. razr. SAZU II,
1956, str. 103—114). Leta 1961 je podal Rupel
tudi pregled raziskav v članku »Novejše raz-
iskave starejšega slovenskega slovstva« (JiS 6,
1960/1961, str. 67—72). V poglavju Protire-
f ormaci j a je navedel vse novejše študije, ki
obravnavajo to obdobje. Rokopise so v tem
15-letnem povojnem obdobju poleg Rupla
objavljali še F. Mlnafik, M. Golia in L. Ha-
drovlcs, tiske pa je raziskoval le Rupel. Malo
kasneje je objavil štiri drobne, doslej nezna-
ne tiske protireformacijskega obdobja še Ma-
rijan Smolik. Najditelj sodi, da jih je natisnil
ljubljanski tiskar Adam Friderik Reichard
med leti 1734 in 1751. Objavil jih je v popisu
virov k svoji disertaciji »Odmev verskih res-
nic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi
od začetkov do konca 18. stoletja«, Ljubljana
1963, str. 18. Iz tega časa je morda še ta ali
oni drobni tisk, brez navedbe letnice in ti-
skarja, ki jih je evidentiral Avgust Pirjevec
v bibliografiji »Doneski k slovenski biblio-
grafiji« (SJ 4, 1941, str. 148—172). Vsaj za
enega teh tiskov je ugotovil Smolik, da je
izšel po letu 1757 ah 1758. Navedel ga je pod
št. 58 na str. 25 in 26 svoje zgoraj omenjene
razprave. Iz 17. stoletja je tudi romarska
knjižica za slovenske porenske božjepotnlke
z nemškim in slovenskim besedilom, ki so jo
sicer v strokovni hteraturi že omenjali, po-
iskal in nadrobno predstavil pa nam jo je
šele Jože Stabéj v razpravah »Staro božje-
potništvo Slovencev v Poren je« (Razprave 2.
razr. SAZU VI, 1965, str. 141—215) in »Die
alten Wallfahrten der Slowenen an den
Rhein« (Zeitschrift des Aachener Geschichts-
vereins 78, 1967, Str. 97—160). Ob koncu ob-
ravnavanega obdobja so začeli izdajati tudi
prve tiskane uradne razglase v slovenskem
jeziku. Doslej najstarejšega, iz leta 1754, je
objavil podpisani v članku »O najstarejših
tiskanih uradnih razglasih v slovenščini«
(Kronika 15, 1967, str. 91—94).
Doslej pa ni bua omenjena v nobenem bi-
bliografskem popisu ali literamozgodovin-
skem prispevku drobna slovenska knjižica iz
leta 1728, ki je bila med raznovrstnim tiska-
nim drobižem v Knjižnici Narodnega muzeja
v Ljubljani in je sedaj vključena v knjižni
fond pod signaturo 4905. Čeprav delce samo
po sebi ni pomembno, pa ga je vredno zabe-
ležiti ne le, da ga bo upoštevala bodoča retro-
spektivna slovenska bibliografija, ampak tudi
zato, ker je protireformacijska doba tako
revna s slovenskimi tiski, da premoremo od
leta 1600 do leta izida te knjižice, torej za
stoosemindvajset let, le 20 slovenskih tiskov
— a tudi od tega skromnega števila nekate-
rih ne poznamo pobliže, ker so izgubljeni —
in še nekaj pretežno tujejezičnih tiskov, v
katerih je deloma upoštevana slovenščina.
Bibliografski popis knjižice je naslednji:
LITANIAE OD Shalaltne Matere Boshje
Divize MARIE.
(Čelni naslov.)
Labaci, Formis J. G. M. Incl. P. C. T. 1728.
(VIE) str. 13,5 cm (hrbet) X 8 cm.
Na sedmih straneh prinaša knjižica litanije,
na zadnji, osmi strani, pa mohtev in na kon-
cu impresum, ki bi se neokrajšan glasu. : La-
48
baci, Formis Joannis Georgij Mayr, Inclytae
Provinciae Carnioliae Typograplii 1728.
Poleg drugih pomembnejših izdaj je tudi
ta knjižica odsev živahnejšega delovanja cer-
kve med ljudstvom v začetku 18. stoletja, ko
so najpotrebnejše moUtvene obrazce določili
in širili v ljudskem jeziku. Po namenu in
obliki je sorodna še dvema drobnima tiskoma
iz prvih treh desetletij 18. stoletja in sicer
knjižicama O Gospud jelt terdnu verujem
ule tailtu... (iz 1. 1713) in Scitu necessaria
(ok. 1. 1730).
49
iz DELA NASIH zavodov IN DRUSTEV
Razstava »Prvi tekstilni industrijski obrati
na Slovenskem«
V novembru 1968 je Tehniški muzej Slo-
venije v Bistri pri Vrhniki cdprl prvo občas-
no razstavo s tekstilnega področja pod naslo-
vom Prvi tekstilni industrijski obrati na Slo-
venskem. Raziskavo te zgodovinske teme sta
omogočila Sklad za pospeševanje kulturnih
dejavnosti pri Repubhškem sekretariatu za
kulturo in prosveto in Poslovno združenje
tekstilne industrije Slovenije. Kot dopolnilo
k razstavi je ob tej priložnosti izšla publika-
cija z isfm naslovom. Oprema razstave in
brošure je delo arhitekta Gregorja Košaka.
Fotografije je izdelal Miha Pustoslemšek na
Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo v
Ljubljani, kaširanje in lepljenje fotografij na
panoje pa so opravili delavci Jugoreklama,
podjetja za ekonomsko propagando in publi-
clteto.
Teritorialno zajema razstava slovensko
ozemlje v ckviru SR Slovenije. Tako so
izpadla mnoga podjetja, ki so nastala zunaj
naših meja na Goriškem, Primorskem, Koro-
škem in Štajerskem, kjer bivajo slovenski
rojaki. V opravičilo naj povemo, da je tovrst-.
no arhivsko gradivo težko dostopno in bi
zahtevalo študij v inozemstvu, kar pa bi bilo
za že tako skromna finančna sredstva muzeja
prevelika obremenitev. Navzlic takim teža-
vam pa smo pritegnili v razstavo naše prve
bombažne tovarne (npr. Ajdovščino in Pre-
bold), ki so bile last tujega kapitala, njih se-
deži so bili v sosednjih državah (Italiji in Av-
striji), kjer se je zbrirala vsa dokumentacija.
Časovno sežemo nazaj v 18. stoletje. To je
bil čas zgodnjega kapitalizma ali potencira-
nega merkantilizma v gospodarski politiki,
čas, ko so se mimo počasne in zaostale ce-
hovske obrti uveljavljali založništvo in ma-
nufakture. Podjetnik, ki je imel denar, je
nakupil surovino (volno-, lan, bomba.ž) in jo
razdelil med male obrtne mojstre ali kmete
na podeželju, ki so potem ob pomoči vseh
družinskih članov predli in tkali na svojih
domovih. Izdelke so nato založniki zbrali in
jih prodajali. Več značilnosti kapitalistične
proizvodnje so imele manufakture. Tu so
delavci delali že pod isto streho in pod enot-
nim vodstvom, delo pa je büo izključno ročno.
Podpirala jih je država, ki je posegla v vzgojo
in šolstvo ter si prizadevala usposobiti mladi
Ajdovska predilnica, kot nam jo je upodobil Veno Pilon 1923 (Fototeka tekstilne tovarne v Ajdovščini)
50
Delavska stanovanja ajdovske tekstilne tovarne, ki so bila zgrajena 1903 (Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije)
Izpisek o prenosu lastniške pravice na zemljiški parceli gospostva Prebold iz leta 1840 (Original v arhivu
tekstilne tovarne Prebold)
51
rod v pred en ju in tkanju. V ta namen je bil
izdan 1765 patent o predilnih šolah. Pomemb-
ne niso samo za razvoj naše tekstilne indu-
strije, temveč tudi zato, ker so bile prve
državne in prve, s katerimi je bila uvedena
— čeprav samo delna — šolska obveznost.
Nove pridobitve v razvoju tekstilne proiz-
vodnje je prinesla industrijska revolucija.
Iznajdbi parnega stroja in pridobivanju železa
s pomočjo premoga se je pridružila vrsta izu-
mov na področju tekstilne tehnike. Gigantski
razvoj angleške tekstilne industrije se je
naglo širil na evropski kontinent in zajel
našo deželo v prvi polovici 19. stoletja. Tra-
dicija tekstilne dejavnosti mu je dajala ugod-
na tla. V tekstilstvu je industriahzacija naj-
prej prodrla v bombažno proizvodnjo. Te-
meljne značilnosti naših prvih bombažnih
tovarn (Ajdovščina, Ljubljana, Prebold, Tržič
in Litija) so v tem, da so ]ih brez izjeme usta-
novili tuji kapitalisti, predvsem Tržačani;
bile so opremljene s tedaj najmodernejšimi
tekstilnimi stroji in med prvimi tovarnami
na Slovenskem so montirale parne stroje.
Interne razmere in odnos podjetniške družbe
do države je urejal statut podjetja, delavske
razmere pa delavski red. Delovni turnus je
trajal 12 ur z enournim neplačanim odmorom
opoldne. Delavci so bili okoliški kmetje in
dninarji, mojstri pa pretežno tujci. Podobno
kot pri založništvu in manufakturah se je
močno izkoriščalo otroško delo. V zavarova-
nju za starost, bolezen in brezposelnost je
Avstrija z izdajo zakona o nezgodnem in bol-
niškem zavarovanju 1887 sledila Nemčiji, ki
je bila v tem pogledu vodilna država.
V drugi polovici 19. stoletja je industriali-
zacija zajela tudi suknarstvo in na prehodu v
20. stoletje izdelovanje pletenin in drugih tek-
stilnih izdelkov. V nasprotju z bombažno
industrijo je tovarne sukna investiral domači
kapital. Dalje so živele založniška dejavnost
in manufakture. V tovrstni obliki je suknar-
stvo cvetelo zlasti na Gorenjskem, Notranj-
skem, Kočevskem in Štajerskem. Sele uvedba
železnic, ki je konkurenci odprla vrata na
stežaj, je postavila založnike in manufaktu-
riste pred odločitev, ali modernizirati obrate
v industrijska podjetja ah povsem prenehati
s proizvodnjo.
Ko je stekla železnica, je tudi barvarska
obrt začela hirati in se skušala osredotočiti
v m.estih. Tržiški barvarji so s svojimi manu-
fakturnimi izdelki uživah sloves po vsej mcH
narhiji Tudi kranjski niso izostajah. Nov
korak v razvoju te stroke so pomenUi obrati
v okviru tekstilnih tovarn. V tej luči se je
barvarstvo razvijalo skladno s porastom tek-
stilne industrije.
Zbrano zgodovinsko gradivo smo v obhki
fotografskih povečav razvrstili na panojih
takole:
I. Uvod
Naslov, uvodna beseda in pregledna karta starih tekstilnih obratov
v primerjavi z današnjim stanjem.
II. Suknarne
Ljubljana Suknarna na Selu, 1724—1803
Kranj Kočama Karel Florian, ok. 1820—1877
Krani Kocarna Valentin Pleiweiss, ok. 1834—1866?
Ljubljana Tovarna sukna in kocev Terpinc-Zeschko,
1861—1890
Skofja Loka Tovarna sukna Alojz Krenner, 1871—1921
III. Barvarne
in tiskarne
Kranj Barvarna Matej Pire, 1797—1922
Tržič Tovarna kotenine in barvama Gašper Polak,
ok. 1820—ok. 1880
Tržič Barvarna in tiskama Jožef Peharc,
ok. 1810—^ok. 1870
IV. Bombažna
industrija
Ajdovščina C. kr. priv. mehanična bombažna predilnica K.
L. Chiozza, Schnell-Griot, G. Minerbi, 1926 do
danes
Ljubljana C. kr. priv. mehamčna bombažna predilnica in
tkalnica W. in D. Moline, 1837—1910
Prebold Bombažna predilnica in tkalnica G. A. Uhlich,
1839—danes
Tržič Bombažna predilnica in tkalnica Glanzmann et
Wächter, 1885—danes
Litija Bombažna predilnica Schwarz, Zublin et Co.,
1886—danes
V. Zaključek
Primerjalni grafikoni bombažnih predilnic in tkalnic v avatrijsik'h deže-
lah, njih število predilnih in tkalnih strojev, vreten, delavcev, proizvod-
nja bombažnih in volnarskih izdelkov itn.
52
Hiša Davida Molineja v Kamniku, Sutna št. 3 (Fototeka gorenjskega muzeja v Kranju)
Vsako od navedenih skupin smo uvedli z ,
obsežnejšim tekstom o razvoju te stroke in
simbolom, posamezni manufakturi ali tovarni j
smo pridali oris o nastanku, razvoju in pre- i
nehanju obratovanja in končno smo vsako j
fotografijo in eksponat pojasnili z legendo. ¦
Poseben poudarek so dali razstavi originalni ;
eksponati. V prvi vitrini je najti primitivna i
vretena in lepo okrašene preslice. Posebnost
so vzorci sukna iz sukname na Selu, ki jih
je velikodušno sposodil Arhiv Slovenije v
Ljubljani. Druga vitrina v skupini suknar-
stva prikazuje volnarske čolničke, greben iz
pušpana iz Spodnje Besnice pri Kranju, vzor-
ca raševine iz Kebrove vauharije v Lepi njivi
pri Mozirju in znamke s številkami, ki jih je
Predvojna predilnica Litija (Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije v Ljubljani)
53
dajal vauhar Ivan Keber kmetom za oddano
blago. Barvarstvu je posvečena ena vitrina.
Tu najdemo tiskarske modele: dva iz Pola-
kove barvarne v Tržiču in dva iz Pirčeve v
Kranju. Poleg je tiskarski valj Peharčeve
manufakture iz Tržiča. Zanimivi so tudi »ro-
si«, ki jih je prejel naročnik v Pirčevi bar-
varni za oddano platno, vzorca natiskanega
blaga in strokovna literatura ter beležka na-
ročnikov Metcda Pirca. Skupino bombažne
industrije dopolnjujeta dve vitrini. V prvi
so razstavljeni bombažni čolnički, listi, me-
hanično vreteno pa trgalni greben. Zraven so
še monografije naših bombažnih tovarn in
zgodovinski časopisi, kjer so objavljene štu-
dije o najstarejši in najpomembnejši manu-
fakturi sukna na Selu pri Ljubljani. Druga
vitrina iz te skupine in tudi zadnja na raz-
stavi vsebuje tkalske lučaLnice in list. cevke
(pincopse in warpcopse), bombažne navitke
in vzorce bombažnih tkanin. Tu lahko vidimo
še originalne dokumente: delavski red pre-
boldske tovarne iz leta 1895, statute in pra-
vila preboldske tovarne iz leta 1907 ter pla-
čilno kuverto delavca Ergaverja iz ajdovske
bombažne predilnice.
Za konec naj povemo, da je bil namen raz-
stave zbrati raztreseno gradivo naših najsta-
rejših manufaktumih in industrijskih obra-
tov na teritoriju SR Slovenije v 18. in 19. sto-
letju, ki je še ohranjeno, ga dokumentirati in
strniti v celoto, ter ga s prikazom kulturni
javnosti oteti pozabi. Ob velikem zanimanju
je ta namen prireditev tudi dosegla. Dodamo
naj še, da bo razstava spomladi potovala v
Kranj, Tržič, Maribor in v Kostanjevico na
Krki.
Katarina Kobe-Arzenšek    I
54
NOVE PUBLIKACIJE
Časopis za zgodovino in narodopisje. —
1. (XXXVI) letnik 1965, str. 228 + 70,
2. (XXXVII) letnik 1966, str. 261 + 159,
3. (XXXVIII) letnik 1967, str. 323,
4. (XXXIX) letnik 1968, str. 306,
iz:dala založba Obzorja v Mariboru.
Ko je leta 1965 po četrtstoletnem presledku
CZN spet pričel izhajati, ga je naša kulturna
javnost teplo pozdravila, razveselili pa so se
ga tudi znanstveni krogi zunaj Slovenije, saj
si je predvojnih 35 letnikov (1904—1940)
CZN pridobilo velik sloves. Dolga leta molka
od 1940 do 1965, ki do neke mere gotovo po-
menijo vrzel v zgodovinopisju severovzhodne
Slovenije, so dala nekdanjemu CZN značaj
zakliučene celote. Večkratne spodbude po ob-
novitvi CZN so po 25 letih uresničili Zdru-
ženje visokošolskih zavodov, Zgodovinsko
društvo v Mariboru in Založba Obzorja.
Kot je že iz naslova razvidno, je naloga
glasila, da daje pobudo in možnost za zgodo-
vinsko in narodopisno proučevanje pretek-
losti in sedanjosti, predvsem seveda severo-
vzhodne Slovenije. Prve štiri dokaj bogate
številke nove vrste kažejo, da bo obnovljeni
CZN svoje poslanstvo uspešno opravljal.
Da bi se oddolžili nekaterim avtorjem,
katerih prispevki so 1940 ostali le krtačni
odtisi, sta v prvi številki nove vrste objav-
ljena dva prispevka, ki bi morala iziti že 1940.
leta: Mlinarjevo poročilo Iz rimskega Ozidja
v Kraj mi in del Minafikove razprave Nek-
danja lekarna v Olimju. V 4. letniku pa je
izšla prav tako že 1940 za tisk pripravljena
razprava Draga Musica: Medicinalia na fre-
skah Franca Jelovška na Sladki gori in ana-
logija s podobnim gradivom na drugih loka-
cijah, ki jo je avtor sedaj nekoliko predelal
in izpopiolnil.
Sedanje uredništvo tudi ni pozabilo na
ustanovitelja Zgodovinskega društva v Mari-
boru in dolgoletnega urednika CZN, dr. Fra-
na Kovačiča, čigar 100-letnici rojstva je po-
svečen 3. letnik (1967). V isti števuki je uvod-
ni članek o drugem uredniku CZN, Fran ju
Bašu, izpod peresa Janka Glazerja, Vladimir
Bračič pa se je .spomnil jubileja prof. dr. S.
Ilešiča. V zadnjem letniku je Bogo Teply
napisal nekaj spominskih vrstic ob jubileju
dveh pomembnih sodelavcev CZN, Janku
Glazerju in Jožetu Košarju (4, 1968).
Pregled vsebine štirih letnikov kaže pose-
ganje v razna obdobja in različno problema-
tiko severovzhodnega dela Slovenije. Podob-
no, kot je prejšnja serija CZN od časa do časa
objavila prispevke, ki niso bili povsem po-
krajinskega značaja, prinaša tudi obnovljeni
CZN razpravo Frana Zwittra: Arhivska kon-
vencija z Avstrijo iz leta 1923 in vprašanje j
njene izvedbe (3, 1967) in prispevek ameri-
škega rojaka T. Hočevarja o slovenski prote-
stantski koloniji v Georgiji (4, 1968), ki imata
splošnoslovenski značaj.
Z najstarejšo zgodovino Štajerske se ukvar-
jajo v glavnem trije avtorji. Stanko Pahič
piše o antičnih gomilah v Slovenskih goricah
(1, 1965), o arheoloških raziskovanjih v Ma-
riboru (2, 1966) in o Mariboru v prazgodo-
vini (4, 1968). Prvi prispevek podaja seznam
gomilnih najdišč v Slovenskih goricah Ln oriše
zgodovino raziskovanja gomil na tem pod-
ročju od prve polovice 19. stoletja dalje.
V začetku je šlo kot ponavadi za laična izko-
pavanja izobražencev, izmed poklicnih zgodo-
vinarjev pa so tu kopali Fran Kovačič, Franjo
Baš in Stanko Pahič. Glavna značilnost arheo-
loške dediščine Slovenskih goric je namreč
veliko število antičnih provincialnih gomil.
Avtor še posebej podčrtuje dejstvo, da je naše
Podravje s svojimi provincialnimi gomilami
južni obrobni predel vehkega področja go-
mil, ki se širijo po vzhodni Avstriji in zahodni
Madžarski do Donave. Opisi najdb (poleg
keramike, stekleni ne in kovinskih izdelkov je
rimska kolonizacija prinesla tudi elemente
novega stavbarstva) so bogato ilustrirani s
slikami in skicami. V drugem prispevku se
avtor loteva obravnave prazgodovinske in
antične naselitve Maribora; omejil se je zlasti
na opis zgodovine raziskovanja, v zadnjem
letniku pa je pedal pregled prazgodovinskih
najdb na mariborskem prostoru, ki kažejo na
nepretrgano prisotnost človeka vsaj od začet-
ka 2. tisočletja pred n. št dalje. Ze omenjeni
članek Ivana Mlinarja Iz rimskega Ozidja v
Krajini (1, 1965) vsebuje kratko poročUo o
izkopavanjih dela antične naselbine nad Oreš-
jem in Sotlo v letih 1938 in 1939. Iva Mikl-
Curk obravnava v prvem prispevku naselbin-
sko keramiko, izkopano leta 1963 na Zg. Bre-
gu v Ptuju, ter naglasa važno vlogo surove
domače keramike tja do pozne antike (1,
1965), v drugem prispevku sledi nadrobnemu
opisu grobov, izkopanih 1963 na Zg. Bregu v
Ptuju, opis materiala, ki ga hrani Ptujski
muzej iz grobov, odkopanih leta 1908/09 (2,
1966), v tretjem članku z naslovom Terra
sigillata iz Poetovija (4, 1968), obravnava
italsko sigillato, ki jo hranijo muzeji v Ptuju.
V obdobje fevdalizma posega več avtorjev.
Jože Koropec je v razpravi Ob spodnjepol-
skavskem urbarju iz leta 1663 (1, 1965) ana-
liziral dva urbarja in pokazal, da je bilo teži-
šče gospodarstva na obravnavanem ozemlju v
17. stoletju v živinoreji. V drugi razpravi pa
prav tako na podlagi virov popisuje politični
55
in gospodarski položaj srednjeveškega Vur-
berka (4, 1968). Pavle Blaznik v razpravi To-
pografija vitanjskega urada v luči urbarja
iz leta 1404 opozarja na bogate urbarske po-
datke, ki dajejo važno oporo pri lokalizaciji
posameznih topografskih, delno pa tudi oseb-
nih imen, predvsem pa dopolnjuje pomanj-
kljivo lokalizacijo v Wiessnerjevi izdaji tega
urbarja. Pri tem se je Blaznik naslonil na
katastrske mape, statuse animarum, podatke
krške fevdne knjige iz 15. stol. ter na terenu
zbrano gradivo (2, 1966). Pomemben prispe-
vek je tudi razprava Vladimira Bračiča
Vzhodni del Haloz v luči cenilnega zapisnika
gospoščine Bori iz leta 1542 (3, 1967). Ker je
usoda urbarja gospoščine Bori neznana, je ta
cenilni zapisnik še posebej dragocen doku-
ment. Tudi tu potrjuje anahza podatkov, da
je bua živinoreja veliko važnejša gospodarska
panoga, kot so doslej mishli, priimki pa ka-
žejo na etnično slovensko pokrajino s pre-
cejšnjimi vplivi iz Hrvatske in uskoških ele-
mentov. V vrsto razprav, ki obravnavajo fev-
dalno obdobje, je treba šteti tudi Fr. Minafi-
ka: Grad Ohmlje in pavlinci (1, 1965), Jakoba
Richterja: Savinjski arhidiakonat in njegov
konec (2, 1966) ter Antoše Leskovca: Pohorski
gozd mariborske meščanske srenje (3, 1967),
kjer avtor dopolnjuje omembe te meščanske
posesti v dosedanji literaturi z bogatimi po-
datki iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru.
Maribor obravnavajo posamezni avtorji v
raznih časovnih obdobjih in v zvezi z različ-
nimi vprašanji. Zgodovino mariborske kla-
sične gimnazije od ustanovitve 1758 do uki-
nitve 1959 podaja v dveh prispevkih Jan Se-
divy (2, 1966; 3, 1967). Maribor kot mestno
naselbino obravnavata še Jože Curk, ki po-
daja urbanistično-gradbeni oris Maribora (2,
1966.; 4, 1968) ter Anton Vončina, ki govori o
oštevilčenju hiš v Mariboru 1770 in kasnejših
spremembah (2, 1966). Maribor v avstrijski
ustavni dobi je obdelal Franjo Baš (3, 1967).
Za ta čas je v Mariboru značilen nov druž-
beni pojav, slovensko meščanstvo, in z njim
slovensko narodnostno vprašanje, ki se je
zaostrilo v boju za gospodarsko in kulturno
oblast med nemškim in slovenskim meščan-
stvom. Kakor avtor sam poudarja, bi ustavno
dobo mogli obravnavati tudi s pogledi na rast
mariborskega gospodarstva ah na razvoj šol
in prosvete, vendar je skušal čimbolj slediti
sodobnikom, ki so v državnem in deželnem
zboru, mestnem svetu in časopisju obravna-
vali tedanje probleme kot narodnostne in
narodnojezikovne zadeve. Ker so arhivi in re-
gistrature mariborskega županstva in društev
ohranjeni le v manjši meri, se je posluževal
predvsem stenografskih zapisnikov dunajske-
ga državnega zbora in štajerskega deželnega
zbora,   zapisnikov   mariborskega   mestnega
sveta in časnikov. Tako je pregledno zajel
vse glavne politične pa tudi gospodarske
spremembe od 1848 do 1914, predvsem se je
posvetil problemom okrog revolucije 1848, či-
talniškemu in taborskemu gibanju, boju za
slovenske šole, delavskemu gibanju od nje-
govih začetkov 1868 dalje, stališčem mladine
ob raznih vprašanjih, zlasti njeni jugoslovan-
ski orientaciji itd. Socialnogeografsko razis-
kavo Maribora je prispeval Mirko Pak (4,
1968). Zgodovinski pregled teritorijev in ob-
hk samouprave Celja in okohce je podal
Janko Orožen (4, 1968), v obsežnejšem dru-
gem delu je natančneje obdelal moderno sa-
moupravo, ki je kot rezultat revolucije uve-
dena leta 1849; vključil pa je še razvoj v
stari Jugoslaviji in povojni razvoj.
Zgodovino agrarne problematike obravna-
va več avtorjev. Borut Belec v Prispevku k
zemljiškoposestni strukturi v Ljutomersko-
ormoških goricah leta 1824 in 1961 (1, 1965)
primerja nekaj zemljiškoposestnih značilno-
sti, kot jih razberemo iz franciscejskega ka-
tastra, z današnjimi. Delež tuje posesti v
Jeruzalemskih goricah je bil leta 1824 zelo
velik, posestna struktura se do leta 1945 ni
bistveno spremenüa, danes pa je tu zelo mo-
čan vphv neagramih dejavnosti, ki se širi iz
bližnjih mestnih centrov. V naslednjih letni-
kih CZN nadaljuje avtor primerjavo razmer
1824 in 1961 v razpravah: Razvoj posestnih
razmer in izraba tal v k.o. Gresovščak (2,
1966), Zemljiškoposestna struktura v k. o.
Plešivica in Kog leta 1824 in 1961 (4, 1968).
Članek V. Bračiča Vinorodne Haloze (1,
1965) prikazuje na primerih treh k. o. vpliv
preteklosti na današnji agrarnogeografski
razvoj na tem področju. Jakob Medved je
prispeval dva zanimiva članka: Stopnje in
vrste propadanja gorskih kmetij v Mežiški
dohni (od 1848 do sociaUstične revolucije; 1,
1965) in Gospodarske razmere gorskih kme-
tij na Košenjaku (4, 1968). Mirko Pak v Raz-
voju posestnih razmer na Zg. Dravskem polju
sledi razvoju od 1825 dalje (2, 1966). Posebej
naj omenim geografsko razpravo Svetozarja
Ilešiča Severovzhodna Slovenija in njena re-
gionalna razčlenitev (3, 1967).
S področja NOB je prispevek Toneta Fe-
renca: Stiri Heydrichova poročila o sabota-
žah, diverzantskih in partizanskih akcijah v
letu 1941 (1, 1965), medtem ko je Franjo Baš
prispeval zanimiv članek o Kulturbundu v
Celju med vojnama (2, 1966). Tehten je kri-'
tični zapis Milana Zevarta: Narodnoosvobo-
dilna vojna na slovenskem Štajerskem in
»Oslobodilački rat naroda Jugoslavije 1941—
1945« (1, 1965), kjer opozarja na pomanjklji-
vosti tistih odstavkov v prvi knjigi Oslobo-
dilački rat naroda Jugoslavije (izšla v Beo-
gradu 1963), ki obravnavajo razvoj NOB na
56
Štajerskem. Dušan Kermavner pa kritično
razčlenjuje Golouhove spomine (3, 1967).
Več prispevkov je posvečenih posameznim
osebnostim, ki so v različnih obdobjih bile
tako ali drugače povezane s Štajersko. E.
Pertl piše o kirurgu in ranocelniku Andreju
Kranjcu, ki je celih 54 let v 19. stol. delal na
Štajerskem in bU tudi med pobudniki za
ustanovitev zdraviliškega društva v Maribo-
ru (1, 1965), Jan Sedivy opisuje ukrajinsko
pisateljico Olgo Kobyljansko in njenega bra-
ta Stefana; ta je bil avstrijski polkovnik in
je v času bojev za severno mejo stopil na
slovensko stran (1, 1965). Iz krtačnega odtisa
zadnjega predvojnega letnika (CZN XXXV, št.
3—4, 1940) je tudi kratek prispevek pokojne-
ga Frana Ilešiča o zdravniku Štefanu Koče-
varju, Vrazovem prijatelju in ihrskem ro-
doljubu (2, 1966). Andrej Ujčič opisuje biva-
nje holandskega pisatelja von Hulstijna v
Celju v drugi polovici prejšnjega stoletja (2,
1966), Vanek Šiftar piše o borcu proti monar-
hofašistični diktaturi, Janezu Zveru (2, 1966),
a Manica Spendal o glasbenem pedagogu in
skladatelju Janezu Miklošiču, bratu znanega
slavista Frana Miklošiča (3, 1967) ter o Eme-
riku Beranu ob njegovi 100-letnici rojstva (4,
1968). O tem, kako je v začetku 19. stoletja
videl in doživel našo deželo nemški pisatelj
Johann Gottfried Seume, govori prispevek
Zlate Vokač (4, 1968), medtem ko je A. R.
Legat posvetil svoj članek Francetu Hafnerju,
avtorju prve slovenske stenografije. Leta 1867
je Hafner poslal svoj poskus Slovenski mati-
ci s prošnjo, naj ga da v oceno in potem ob-
javi. Ker je Stenografsko društvo v Pragi
dalo slabo oceno, tudi Slovenska matica te
stenografije ni objavila (4, 1968). O Akadem-
skem pevskem zboru, njegovem vodji Fran-
cetu Maroltu in o vzrokih, zakaj si je moral
zbor utirati pot v javno delovanje v Mariboru
in ne v Ljubljani, kjer je bil njegov sedež,
govori Ciril Spindler (4, 1968).
Razveseljivo je, da objavlja CZN tudi pro-
blematiko s področja pouka zgodovine. Mav-
ricij Zgonik piše v prvem prispevku o knjigi
Josipa Demarina: Pouk zgodovine v osnovni
šoh (1, 1965), v drugem pa o pisanih virih za
pouk zgodovine (2, 1966), kjer ugotavlja ne-
katere pomanjkljivosti v učnem procesu na
naših šolah. S konkretnimi primeri prikazuje
korist v uporabi pisanih virov pri pouku zgo-
dovine, poudarja pa tudi potrebo sodelova-
nja z muzeji, arhivi in bibliotekami in pred-
laga izdajo zgodovinskih čitank. Vse to naši
pedagogi že dolgo zahtevajo, za ponovno
spodbudo smo avtorju vsekakor hvaležni.
S področja naše literarnozgodovinske pro-
blematike je več prispevkov. Janez Rotar go-
vori o »shki« kot posebni obUki reahstične
novele v slovenski  književnosti  (2,  1966);
uvedh so jo vajevci, jo imenovali tudi »obraz«
ali »podoba«, za njimi so jo gojih glavni
predstavniki slovenskega realizma. Iz nje je
na eni strani zrasla feljtonistična črtica brez
umetniške vrednosti, po drugi strani pa črtica
naše modeme. Avtor opozarja na podoben
razvoj v ruski, češki, hrvatski in srbski pro-
zi. Zanimiva in v marsičem nova je razprava
Brede Požar: Prešeren, posrednik slovenske
kulture v nemškem kulturnem krogu (3, 1967),
za katero je avtorica uporabila predvsem
veliko gradiva iz zapuščine grofa Auersperga,
ki jo poleg NUK hranita še zlasti Narodna
knjižnica na Dunaju in Germanistični inšti-
tut univerze v Gradcu. Josip Wester sodeluje
s člankom Korespondenca Aškerc—Sket (3,
1967), Bruno Hartman s člankom Rokopisna
baročna igra z Breze (3, 1967), omenim pa
naj še zanimiv zapis Jožeta Stabeja Rokopis-
ni koledar iz leta 1415 in njegovi vrstniki (4,
1968).
Umetnost na slovenskem Štajerskem ob-
ravnava Sergej Vrišer (3, 1967) in sicer dela
štajerskih baročnih kiparjev v Medmurju. 2e
omenjena zanimiva razprava Draga Musica
Medicinalia na freskah Franca Jelovška na
Sladki gori in analogije s podobnim gradivom
na drugih lokacijah (4, 1968) sodi bolj v ob-
močje ljudske medicine, etnologije in kultur-
ne zgodovine ter potrjuje potrebo po sodelo-
vanju umetnostnih zgodovinarjev z zgodovi-
narji medicine, farmacije in veterine.
Zanimiv je članek Franja Basa, ki poskuša
karakterizirati prebivalstvo v štajerskem Po-
dravju (1, 1965), Angelos Baš pa piše o pre-
hrani gozdnih in lesnih delavcev na južnem
Pohorju (1, 1965). Nekaj je teoretičnih član-
kov o etnologiji: Angelos Baš je prispeval te-
zo za diskusijo z naslovom O predmetu etno-
logije (4, 1968), Slavko Kremenšek pa članek
»Etnologija sedanjosti« in njena temeljna iz-
hodišča (4, 1968). Skoraj vsi prispevki imajo
ob koncu kratek povzetek v slovenskem je-
ziku in v enem od tujih jezikov, največkrat v
nemškem, pa tudi v angleškem in francoskem
jeziku.
Poleg omenjenih razprav in člankov prina-
ša CZN na zadnjih straneh še poročUa o delu
različnih muzejev, galerij, o podružnici Zgo-
dovinskega društva v Mariboru, Pokrajin-
skem arhivu v Maribom, mariborski študij-
ski knjižnici itd. V 3. in 4. letniku je tudi
nekaj ocen publikacij, ki so izšle v zadnjem
času, 4. letnik pa prinaša seznam institucij, s
katerimi zamenjujejo CZN. Predvsem pa
velja omeniti prilogo k CZN (1, 1965, 2, 1966),
ki prinaša bibliografsko kazalo predvojnega
CZN od letnika XXI do XXXV (1926—1940).
To kazalo po metodi ne sledi prejšnjemu, ki
sta ga pripravila prof. J. Glazer in prof. K.
Prijatelj, ampak se je avtor Stanislav Kos
57
skušal pribüzaü sodobnim bibliografskim na-
čelom.
Pregled vsebine 4 letnikov nove vrste CZN
dokazuje, da je uredniški odbor krenil po po-
ti, ki si jo je zadal in pričakujemo, da bo
CZN tudi v prihodnje tako redno izhajal in
imel tako bogato vsebino.
Olga Janša
Svet med Muro in Dravo. Izdala skupščina
občine Ljutomer. Uredil Viktor Vrbnjak.
Opremil Janez Vidic. Založba Obzorja. Mari-
bor 1968, str. 741.
Za stoletnico prvega slovenskega tabora v
Ljutomeru (1868—1968) je izšel obširen zbor-
nik Svet med Muro in Dravo. Prvotno so mu
nameravali dati naslov Prleški zbornik, toda
zemljepisne meje Prlekije skoraj ni mogoče
določiti. Prispevki 27 večinoma zelo vidnih
znanstvenikov obravnava temeljito in obširno
geološke, zemljepisne, arheološke, etnograf-
ske, zgodovinske, jezikoslovne, literamozgo-
dovinske in umetncstnozgodovinske razmere
tega področja. Nas zanimajo predvsem raz-
prave, ki so v ožji zvezi z zgodovino teh kra-
jev.
Stanko Pahič je na skoraj sto straneh na-
zorno osvetlil predslovenske nasehtve Sloven-
skih goric in Pomurja. Njegova tehtna izvaja-
nja ponazoruje 46 slik s številnimi risbami.
Milko Kos je v jedrnati razpravi »Kolonizaci-
ja med Dravo in Rabo pa krajevna imena na
-ci« objasnil postanek 262 vasi na tem ozem-
lju. Imen sploh ne uporablja v sedanji izpa-
čeni uradni obhki kakor npr. Kuršinci, Gaj-
ševci, Ivanjševci, marveč tako, kakor jih
ljudstvo izgovarja: Kuršenci, Gajšovci, Ivanj-
šovci, vendar pa piše Crešnjevci, Vogričevci,
četudi ljudstvo pozna le Crešnjovce in Vogri-
čovce. Jože Curk navaja v svoji razpravi
»Urbanistično-gradbene zasnove trgov in
mest Podravja in Pomurja« prve njihove
lastnike in najstarejši razvoj teh naselbin.
Prešel je začrtani obseg knjige in obdelal tu-
di Maribor, Slovensko Bistrico, Poljčane,
Studenice, Makole, Ruše, Ribnico na Pohor-
ju, Muto, Vuzenico, Dravograd, Slovenji Gra-
dec in Ravne na Koroškem. Pet shk in štirje
načrti mest dopolnjujejo razpravo. Jože Koro-
pec opisuje pod skromnim naslovom »Sloven-
ske gorice v luči mariborske mestne knjige«
ogorčen boj med Mariborom in Ptujem za
monopol vinske trgovine od 13. stoletja dalje
in prikazuje gospodarsko povezanost mari-
borskega mesta s slovenj eg oriškim zaledjem
v poznem srednjem veku. Dober vpogled v
razgibano življenje Božidarja Raiča nam daje
Jože Ftičar s prispevkom o njegovem deležu
v mladoslovenskem gibanju.
Nekako jedro zbornika je 92 strani obsega-
joča razprava Viktorja Vrbnjaka o prvem.
slovenskem taboru v Ljutomeru. Z občudova-
nja vredno marljivostjo je iztaknil vse na-
drobnosti po časnikih, časopisih in drugih
virih ter podal res dobro in podrobno sliko
narodnih razmer v Prlekiji od leta 1848 do
ljutomerskega tabora 9. avgusta 1868. Pre-
malo pozornosti je posvetil narodnostno zelo
živahnemu žarišču pri Mali Nedelji. Ne
omenja narodnega buditelja dr. Lovrenca
Vogrina. Premalo kritično in dobesedno
jemlje izjavo Davorina Trstenjaka, da v nje-
govem času ni bilo na vsej mariborski gim-
naziji nikogar razen Trstenjaka, ki bi bil res
narodno zaveden. Na mariborski gimnaziji je
od dr. Andreja Kavčiča, ki ga Vrbnjak niti
ne omenja, in od državnih slovenskih štipen-
dij leta 1794 vedno tlela narodna misel, ki ni
nikdar ugasnila. Vse do prve svetovne vojne
So navdušeni narodnjaki kaj hitro proglašali
za nemškutarje može, ki so bili drugačnega
mnenja od njih. Zavedni Slovenci so se raz-
hajali zlasti na Štajerskem v vprašanju uče-
nja nemščine. Nekateri so bili sploh proti
učenju tega jezika, češ da se potem Slovenci
ne bodo mogli pcnemčiti, dasi je štajercijan-
sko gibanje kazalo nasprotno. Realnejši in
treznejši ljudje pa niso nasprotovah učenju
nemškega jezika, marveč so se borili le proti
temu, da bi zaradi nemščine trpel pouk slo-
venščine in da bi nemški učitelji širili obenem
z nemškim jezikom tudi nemško narodno
zavest, pretirano poveličevanje nemškega je-
zika in nemške kulture ter zaničevanje vsega
slovenskega. Božidar Raič je deloma tudi iz
osebnih nagibov neopravičeno vtisnil Petru
Dajnku pečat nemškutarstva, ker je Dajnko
pač menu, da je otrokom potrebno tudi zna-
nje nemščine, da bodo laže uspevah v življe-
nju, ker se je tedaj vsepovsod zahtevalo zna-
nje nemškega jezika. Tudi ljutomerskemu
dekanu Francu Cvetku, narodnemu buditelju,
ki je zapustil za slovenske mariborske gimna-
zijce devet štipendij, dela Vrbnjak krivico,
ko ga ima za nemškutarja, ker je kot šolski
nadzornik zahteval leta 1850 več znanja nem-
škega jezika. Ko sem prišel leta 1911 na ma-
riborsko gimnazijo, ki je bila tedaj v nižjih
razredih slovensko-nemška, so nas vprav
najbolj zavedni slovenski profesorji stalno
spodbujali, naj se čim prej in čim bolje na-
učimo nemščine, da bomo laže napredovali v
šoli in v življenju. Pri proslavi tisočletnice
prihoda Cirila in MetcKia Vrbnjak ne omenja
njune slavnosti na mariborski nemški gimna-
ziji 6. juhja 1863, ki je bila nekak poskusni
balon za vehčastno proslavo 3. avgusta na
posestvu grofa Brandisa, katere se je udeleži-
lo okrog 6000 oseb. Vrbnjaku pa gre zahvala,
da je našel in objavil slike ljutomerskih na-
rodnih buditeljev iz dobe ljutomerskega ta-
bora.
58
Nič manj temeljita in zanimiva je razprava
Boga Teply j a o narodnem življenju pri Le-
nartu v Slovenskih goricah pred prvo svetov-
no vojno, a pisec posega tudi v bližnjo okoli-
co. Skoda, da namesto dveh slik trga Lenarta
ni priobčil sUke Sv. Trojice v Slov. goricah.
Važen vir za poznavanje dr. Lojza Kraigherja
in za bivanje Ivana Cankarja pri njem je
zlasti tedanja slovenska gostilna Rudolfa Roj-
ka, kamer je Cankar stalno zahajal in Roj-
kov sin še zna mnogo o Cankarju. Mnogo več
kot pove naslov »Zdravstvo med Muro in
Dravo s posebn-m ozirom na razdobje 1850—
1941« je priobčil primarij dr. Eman Pertl. Na
72 straneh je podal zgodovino zdravstva do
najnovejših časov in tako daleč nazaj, kakor
je našel vire za posamezne kraje. Opustil ni
menda nobenega zdravstvenega delavca zad-
njih sto let. Iz razprave dobimo tudi vpogled
v tedanje kulturne razmere in narodne boje.
Z objavo slik je rešil pozabe mnogo pokojnih
pomembnih zdravnikov Prlekije. Dober pri-
spevek k narodnim bojem so »Trije drobci o
narodnem prebujanju vzhodne Štajerske«
Stanka Kotnika. Lep kos zgodovine slovenske
umetnosti je na posrečen način .;odal Sergej
Vrišer v razpravi »Baročno kiparstvo v Slo-
venskih goricah«, ki hranijo mnogo spomeni-
kov baročne umetnosti. Ponazarja jo s 15
slikami. Zbornik zaključuje krajši prispevek
Marijana Zadnikarja z naslovom »Nekaj o
slovenjegraških znamenjih.« V njem skuša
prikazati s pomočjo 10 slik znamenj stilni
razvoj med pozno gotiko in barokom.
Zbornik je okusno opremil slikar Janez
Vidic s Trstenjak ovo sliko prleških goric. De-
lo zasluži vse priznanje in smo zanj hvaležni
založbi Obzorij v Mariboru.
Jan Sediva
Loški razgledi XV — 1968
Tudi XV. letnik — 1968 je izšel ob finančni
podpori S. O. Skofja Loka in delovnih kolek-
tivov v založbi Muzejskega društva, v poča-
stitev občinskega praznika, čigar datum pa je
v spomin na dražgoško bitko premaknjen na
9. januar.
Zbc'mik je po vsebini silno pisan. Z oglasi
obsega 260 strani in 65 ilustracij. Naslovna
stran, delo ing. Toneta Mlakarja, prikazuje
očiščeno mestno obzidje z gradom v ozadju.
Tudi letošnji letnik je prizadevno uredil
France Planina.
Zbornik je tradicionalno razdeljen na NOB,
razglede, leposlovje ter poročila in zapiske.
Prispevka z vojno tematiko sta dva. V.
Govekar letos konča Žirovsko kroniko, Min-
ka Kalan pa popisuje trnovo pot zavednih
škofjeloških žena v hudih letih okupacije.
Razglede pričenja Pavle Blaznik, ki popi-
suje, po kakšnih poteh so hodih loški podlož-
niki, ko so v službi zemljiškega gospoda po-
tovali iz Loke v Freising. Emilijan Cevc nas
kot že večkrat preseneti s kakšnim starejšim
Ločanom, ki se je ukvarjal z umetnostjo. To-
krat so nova imena shkarja J. M. Reinwaldta
in kiparja Jakoba in Urbana Gabra, dopol-
njuje pa tudi podatke o slikarju S. Dolinarju,
že znanem v Razgledih. F. Stukl priobčuje
nekatere podatke o življenju in delu slikarja
Matije Bradeška iz Kranja, lučinskega rojaka.
Kratkemu tekstu je dodal tudi seznam njemu
znanih slikarjevih del. Isti je popisal tudi
arhiv in zgodovino predvojne občine Zminec.
Z loškim šolstvom od začetka do 18. stol. se
ukvarja lektorica Loških razgledov Jeja Ja-
mar Legat. I. Dolenec popisuje »profesorski
ceh« v Skofji Loki, ki je bU pobudnik za
ustanovitev Muzejskega društva. L. Ude nam
predstavlja Antona Hafnerja iz Godešiča,
enega izmed vodij upornikov v Judenburgu
leta 1918. Posebno prijeten in zanimiv je
članek V. Žužka o starem in novem loškem
turizmu, ob katerem bo marsikateri stari Lo-
čan obujal spomine na zlate čase starih go-
stiln, ki so bile stebri predvojnega turizma. B.
Račič razpravlja o slovenskem čipkarstvu s
posebnim ozirom na škofjeloško območje.
Ing. L. Zumer nekako nadaljuje lanskoletni
Sterov prispevek o lesni industriji v Selški
dolini. Predvsem pojasnjuje zadružno gibanje
na področju gozdarstva in lesnega gospodar-
stva na Cešnjici. M. Košenina piše o loški
mlekarni do ustanovitve Mlekarske šole. Ing.
I. Gorenc letos nadaljuje zgodovino Motorja,
ko se je ta preimenoval v Loške tovarne hla-
dilnikov (LTH), in zaključi kratko monogra-
fijo tovarne do leta 1966. F. Ramovš je letos
obdelal kamnitniški konglomerat, A. Polenec
pa obravnava pajke z Ratitovca.
Leposlovje je posvečeno Gemi Hafner,
škofjeloški rojakinji, ki priobčuje svojo poe-
zijo in prozo. Posebno obe črtici sta zanimivi,
saj je motiv vzet iz realnega življenja (Žive
bakle pod Blegošem — Nemški požig mhna
1944).
Pisana in zanimiva so poročila in zapiski.
S. Sink nam niza drcbce iz loške preteklosti.
O nameravani nacionalizaciji Puštalskega
gradu leta 1919 piše Fr. Stukl, ki je priredil
tudi dve anekdoti iz Groharjevega življenja.
A. Pavlovec piše o loškem rojaku slikarju Jane-
zu Potočniku, ki ga je še Grohar vpeljaval v
umetnost slikanja; isti piše tudi o razstavah v
loški muzejski galeriji. Urednik Fr. Planina
opisuje nenavadno pot izseljenca J. Jerama
in muzejske izlete v letu 1968. O razstavi
gozdnolesnega gospodarstva Selške doUne
piše ing. J. Demšar, J. Eržen pa je napisal
loško kroniko za leto 1968.
Ob koncu je za zapisnikom občnega zbora
priobčen seznam članov društva (480), stalnih
59
naročnikov in zamenjav, kar vse skupaj kaže
veliko razširjenost te publikacije doma in po
^^et^- France Stukl
Državna založba je v zbirki Slovenija do-
slej izdala štiri knjige slik (največ črno-belih
in barvnih fotografij) z zelo skopimi opisi
nekaterih posebnosti posameznih slovenskih
ozemelj. To je zbirka albumov. Tekste so na-
pisah: V. Bohinec, I. Bralko, F. Cvenkel, F.
Gestrin, N. Kuret, M. Males, V. Petkovšek,
F. Planina, M. Potočnik, F. Saje, F. Stele, a
slike so prispevali: A. Avčin. F. Bajt, F. Bar,
E. Benčič, S. Busič, R. Cenčič, A. Dojkovič,
Dom Ljubljana, A. Doskovič, Elan, Etnograf-
ski muzej, Exporiprojekt, Foto Sloveniia,
Foto Erjavec, Mikec, Staut, Kompas, I. Frehh,
S. Guček, Inštitut Jožef Štefan, J. Kališnik,
M. Kambič, J. Korenčan, Ljudska mladina
Slovenije, M. Males, J. Mikuž, T. Mlakar, F.
Močnik, Modema galerija. Muzej ljudske re-
volucije Slovenije, Muzej Koper, Muzej Piran,
Narodna galerija, M. Pavlovič, N. Paulič, V.
Petkovšek, M. Pfeifer, M. Pogačar, A. Poren-
ta, J. Ravnik, V. Simončič, M. Svetina, D.
Skerlep, J. Smuc, M. Sparovc, B. Staj er, C.
Trček, Turistična zveza Slovenije, M. Vovk,
M. Zaplatil, Zavod za spomeniško varstvo
Slovenije. Zemljevide je izdelal Ivan Selan.
V prvi knjigi Ljubljana (uredila Iv. Bratko
in M. Males, Ljubljana 1964, 63 strani z 71
slikami) so s skopimi črtami orisane ljubljan-
ske prirodne razmere, zgodovina ter mesto
kot kultumo, politično in gospodarsko sredi-
šče Slovenije. V tekstu bo pozoren bralec
našel nekaj nerodnosti, ki bi jih kljub po-
Ijudnosti dela ne smelo biti. Nekaj slik je
precej slabih. Najslabša knjiga v zbirki.
Gorenjska (Ljubljana 1965, 79 strani s 101
sliko) je dokaj boljša kot Ljubljana. Besedilo
je ponekod kar pesniško zaneseno, najbolj pa
bleščijo Steletove besede o kulturnih spome-
nikih. Nekateri podatki o narodnoosvobodil-
nem boju in o delavskem samoupravljanju
so zelo nespretno vsajeni v celoto. Po nepo-
trebnem mole iz teksta kot propagandna na-
vlaka. Sicer pa so gorenjski kotički, monu-
mentalnost gora, nežnost Sorskega polja,
kulturnozgodovinske znamenitosti, flora,
favna, šport, jeseniški plavži, noša in drugo
dobro predstavljeni. Manjka, se zdi, le kak
zlati oltar (pisec jih večkrat omenja) in —
Kropa. Knjigo prepletajo izbrani verzi in
besede domačih pesnikov in pisateljev ter
tujih ljubiteljev gorenjskih lepotij. Slike niso
enako dobre: čmo-bele so na splošno boljše od
barvnih.
V knjigi Primorska in Notranjska (Ljub-
ljana 1966, 95 strani s 116 slikami) je prika-
zana raznovrstnost zemeljskih gmot, vegeta-
cije in podnebja ter mikavnosti kulturnozgo-
dovinske podobe od izvirov »hčere planin« in
vinorodne Goriške do Krasa, ki je »zaponka
na zemljepisnem in kulturnem plašču Slo-
venskega primorja«, do Koprske Istre, Po-
stojne in Cankarjevega »prečudnega kraja«,
Vrhnike. Lepo, elegantno teče beseda, vse je
razvrščeno v pravšnji meri: zgodovina, geo-
grafija, gospodarstvo in drugo v besedi in
sliki. Bravo! Zmoti le slika reklamnega
kova (stran 66) in ponekod prekričeča barva.
Slike pionirjev in sestanka delavcev v to-
varni ne sodijo ravno v to knjigo, saj niso za
te kraje nič bolj značilne kot za vso Slove-
nijo. Take in podobne shke bi mogli prihra-
niti za zbirno knjigo z naslovom Slovenija,
ki jo mishjo izdati na koncu. Zanimivejše bi
bilo videti primorsko hišo, vso popisano z
gesli kot: »Tu smo Slovenci« in podobnimi,
podobo iz časov bojev za zedinjenje z domo-
vino. Mimogrede recimo še besedo o piran-
skem mestnem grbu: na strani 76 je upodob-
ljen ptičji krempelj, simbol neke piranske
patricijske družine, kot mestni grb. Znano pa
je, da je bil v mestnem grbu nekoč križ sv.
Jurija, mestnega zavetnika.
Dolenjska (uredila Fr. Stele in Iv. Bratko,
Ljubljana 1967, 47 strani s 77 slikami). Be-
sedilo ima precej veci o kraiepisno vrednost
kot besedila drugih knjig v zbirki. Posebno je
poudarjena socialna in gospodarska podoba
dežele, s slikami pa dobro ujeta pojoča me-
lanholija gričev in dolin, skromnost in mir-
nost pokrajine, v kateri žive veseli ljudje,
nikakor pa ne leni in nemami, s čimer bi
nekateri »razlagalci« socialnih razmer hoteli
razložiti revnost Dolenjcev, po Cankarju
»najimenitnejših predstavnikov slovenskega
naroda, na obrazu in kretnji, v jeziku in slo-
gu«. Iz slik veje patriarhalnost kmečkega
podeželja, ki jo redko zmoti sodobno poslopje,
le elegantni asfaltni trak avtomobilske ceste
jo ostro preseka. Kljub skopo odmerjenemu
prostoru za besedilo se v njem nekatere stva-
ri ponavljajo. Zamerim, da ni niti z eno samo
shko predstavljena Dolenjska ob Mimi in
severno od nje do Kuma in Litije.
Janez Kos
Krajevni leksikon Slovenije
Repertorij z uradnimi, topografskimi, zem-
ljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospo-
darskimi in turističnimi podatki vseh krajev
Slovenije. I. knjiga: Zahodna Slovenija. S
sodelovanjem Franceta Planine in Zivka Sif-
rerja ter 36 drugimi sodelavci pripravil in
uredil Roman Savnik, založila Državna za-
ložba Slovenije, Ljubljana 1968, veliki 4°, 487
strani in mapa zemljevidov, platno.
Kdor je pričakoval, da bo Krajevni leksi-
kon Slovenije kaj bistveno drugačen in boljši
60
od svojega trideset let starejšega predhodnika
Krajevnega leksikona Dravske banovine
(Ljubljana 1937), je malce razočaran. V mno-
gočem ga posnema. Nov je seveda z opisi
krajev, ki prej niso bili zedinjeni s Slovenijo,
nov s podatki o stvareh, ki so se dogodile v
zadnjih tridesetih letih; dalje se razhkuje od
prvega po tem, da je opustil uvodna splošna
poglavja o upravi, gospodarstvu, šolstvu in
drugem, ki se tičejo Slovenije kot celote. Kar
takoj se loti splošnih in posameznih opisov
občin in krajev.
V prvi knjigi je opisanih 1448 krajev v
abecednem redu 18 občin zahodne Slovenije.
V splošnih opisih občin so podatki o mejah,
upravi, geografiji, klimi, favni, flori, koloni-
zaciji, zgodovini in drugem. Posebej omenimo
še tabele prebivalstva po krajih v letih od
1869 do 1966. Posamezni opisi krajev so na-
pravljeni po skoraj enaki zasnovi kot v Kra-
jevnem leksikonu Dravske banovine. Dodana
so imena v ljudski rabi (1., včasih 2., 5. sklon,
pridevnik, ime prebivalca — vse z naglasi).
Ne razumemo, zakaj je urednik tako dosledno
izpustil vse podatke o nekdanji in sedanji
cerkveni upravi: v leksikonu bomo zaman
iskali podatke o tem, ali je bila v nekem kra-
ju, recimo, prafara, škofija. Ni podatkov o
pokopališčih, ne o mnogih cerkvah ali pa so
premalo označene (piše npr. »stara cerkev«).
Prav tako so premalo označeni posamezni
gradovi. Večkrat so opuščene letnice, s kate-
rimi se neki kraj ali objekt prvikrat omenja-
ta v zgodovinskih virih. Vse to jemlje opisom
časovno plastičnost in vsebinsko bogastvo. Ce
ne bi bilo podatkov o italijanskih šolah v ob-
morskih mestih, bi bralec težko zaslutil, da
v njih živi znatna italijanska narodna manj-
šina. Zakaj so avtorji zakrili nacionalno me-
šani značaj ozemlja? V leksikonu ne najdemo
podatkov, koliko je Italijanov, koliko Sloven-
cev, ne, da so nekateri kraji dvojezični, če-
prav bomo za vsako naselje našli zapis o tem,
kje zajema vodo ali koliko korit ima, na ka-
terih se more napojiti živina^ V naslovu
knjige piše: repertcrij z uradnimi podatki,
torej, kje so potem uradna imena Kopra, Pi-
rana? AU nimata ta dva kraja in drugi tudi
italijanskih uradnih imen? Zakaj niso nave-
dena vsaj v oklepajih?
Na žalost moramo ugotoviti, da urednik
ni pritegnil k sodelovanju ncbenega pomemb-
nega zgodovinarja. Zamerimo mu, da je pre-
zrl tudi vrsto delavcev lokalnih kulturnih
institucij, ki so nedvomno dobri poznavalci
preteklosti krajev in njihovih kulturnih spo-
menikov ter razpolagajo tudi s številnimi po-
datki, ki jih zbirajo skozi vrsto let, da more
delo muzeja ali zavoda za spomeniško var-
stvo sploh teči. To je toliko bolj nerazumlji-
vo, ker vemo, da krajevnega leksikona zopet
zlepa ne bomo izdajah, morali pa bi okoli
njega zbrati vse najboljše sile, ki jih imamo.
Leksikon je in mora biti ekstrakt znanja o
nekem objektu, zato morajo biti podatki o
njem vsestranski, zanesljivi, sestavki pa delo
mojstrov, razgledanih poznavalcev. Nikakor
ne sme biti nobena stran opisa tretirana kot
manj pomembna. Prav čudno je, da so kraje
opisovali posamezni sodelavci v celoti in da
opisi niso bili deljeni po svojih vsebinskih de-
lih različnim avtorjem, kot je to npr. izpe-
ljano v Jugoslovanski enciklopediji. Vemo,
da en sam avtor ne more biti dovolj avtori-
tativni poznavalec vseh strani določenega
kraja.
Opisi gorenjskih krajev so skoraj v celoti
posneti po opisih iz starega leksikona, na
žalost nekritično ah vsaj premalo kritično,
zveriženo. V njih so nekateri avtorji premalo
upoštevali literaturo, ki je izšla po letu 1937.
Ko bi vsaj prebrali ustrezna gesla iz Jugoslo-
vanske enciklopedije! Gornje trditve moremo
ilustrirati z vrsto navedb, če bi le takole
mimogrede, brez leče v rokah, pregledali
opise blejsko-radovljiških in bohinjskih na-
sehj.
Delitev krajevnega leksikona v tri knjige
je nepraktična. Prav tako je nerodna mapa
zemljevidov. Želeli bi si drugačnih rešitev.
Na koncu še tole: moti, če v leksikonu neki
pisec kar naprej ponavlja: »smo zgradili, smo
postavih, naši so« in podobno, kot da ima
aktivističen nagovor.
Novi leksikon smo že nujno potrebovali. Ko
bodo vse tri knjige zagledale beli dan, bo
opravljeno vehko in koristno delo. Publicite-
ta, ki je spremljala izid prve knjige, ni bila
zgolj reklamni hrup; pohvale so bile opravi-
čene, čeprav se zdi, da so mu z oznako »epo-
halno delo« naložUi pretežko breme, ki ga ne
more nositi. Marsikdaj bomo radi še pogle-
dali v stari leksikon. ^„     ^
Janez Kos
Ars Sloveniae. — Emilijan Cevc, Gotsko ki-
parstvo, MK, 1967
V drugi knjigi zbirke Ars Sloveniae nam
dr. E. Cevc predočuje gotsko plastiko. Tradi-
cionalni ureditvi knjige z vsemi pozitivnimi
in negativnim stranmi, na katere smo opozo-
rili že pri baročnem kiparstvu, so dodah ime-
nik umetnikov in krajev za pričujočo knjigo
in nazaj za baročno kiparstvo.
Avtor se v navedeni Uteraturi naslanja
predvsem na svoje prejšnje dosežke, upošteva
pa seveda tudi tujo hteraturo. Ker knjiga ni
strogo študijska, si dodatno hteraturo lahko
ogledamo v knjigi: E. Cevc, Srednjeveška
plastika na Slovenskem (Od začetkov do zad-
nje četrtine 15. stoletja), SM, Ljubljana 1963
— (glej poročilo v Kroniki XII./1., 1964, str.
61
79), kjer je avtor napovedal tudi nadaljeva-
nje, ki si ga želimo kljub temu, da bo nada-
ljeval 15. stoletje v novi knjigi v okviru Ars
Sloveniae.
Ta knjiga obsega razdobje od srede 13.
stol. dalje pa do prvih dveh desetletij 16.
stoletja. Ob odličnem poznavanju gotske
pla.stike nam avtor razprede nit razvoja. Zu-
nanje vplivana ali celo importirana plastika
si v 15. stoletju izoblikuje stil prostora in se
celo udomači v domačih delavnicah. Pregled
končuje avtor z nekaterimi spomeniki, ki go-
vore že renesančno govorico, a jim bistvo sega
še nazaj v gotiko. Zato bo tudi nadaljeva-
nje zelo zanimivo, saj do zadnjih let ni bilo
razčiščeno vprašanje, ali Slovenci imamo re-
nesanso. Razen čudovite preglednosti raz-
vojnih tokov je knjiga tudi jezikovno do-
gnana, kar je posledica temeljitega poznava-
nja spomenikov in dobe.
France Stukl
Štefka Cohelj, Baročni slikarji Straussi.
Obzorja, Maribor 1967
Delo je najnovejši in najpopolnejši izsledek
v proučevanju te znane slovenjegraške slikar-
ske rodbine treh rodov. Doslej sta jo razisko-
vala predvsem F. Šijanec (ZUZ, 1929, in CZN
1932) in Jakob Soklič, ki je znan poznavalec
Straussovih slik.
Obširna študija je nastala kot doktorska
disertacija, zato je temu primemo tudi
opremljena z vsem znanstvenim aparatom in
dmgimi podatki, ki dvigajo znanstveno vred-
nost knjige. Strani je 239, knjiga je bogato
ilustrirana s črno-belimi in barvnimi repro-
dukcijami. Izšla je tudi v nemškem jeziku v
Avstriji.
Slikarska rodbina Straussov je zastopana
med leti od 1650 do 1783. Najstarejši, Janez
Strauss, je bil doslej znan le po arhivskih
podatkih med leti 1650—1677. Avtorica pa
mu pripisuje štiri oltarne slike v cerkvi Sv.
Antona na Ravnah na Koroškem.
Njegov sin Franc Mihael (1674—1740) je
ustvarjal od 1715 naprej. Ustvarjalna doba je
razdeljena v dve obdobji: 1715—1719 in 1731
do 1738. Za vmesno obdobje pa arhivsko ni
izpričano, kje je deloval.
Janez Andrej Strauss (1721—1783), učenec
svojega očeta Franca Mihaela, je v dveh str-
njenih razvojnih fazah deloval skoraj štiri-
deset let: od leta 1743 do 1781. Ukvarjal se
je tudi s profano tematiko (tihožitje, portret)
ter sodeloval s kiparji kot pozlatar in slikar
oltarnih arhitektur.
Geografsko so dela Straussov omejena na
slovenjegraško okolico pa tudi na Koroško in
Zg. Štajersko, kar nam ponazarja zemljevid
na strani 230. Posamezna dela je avtorica
primerjalno obdelala in pokazala na zglede;
iz tujine (bogat seznam literature na strani
225). Ko govori o stilu J. A. Straussa, poudar-
ja, da je nesignirana dela mogoče ugotoviti
po tipih upodobljencev, po oblikovanju rok
in prstov, pa močno izraženih očeh, po nači-
nu gubanja obleke. Mogoče je pri teh raz-
poznavnih znakih premalo upoštevana kra-
jina, predvsem arhitektura v ozadju slik. Ce
sledimo reprodukcijam, opažamo v ozadju
okrogel stolp, ki sodi prav gotovo v šablono
tega mojstra.
Ko prebiramo objavljene doktorske diser-
tacije zadnjih let, nam pride na misel, da so
vse urejene po istem kopitu. Predvsem
osrednji del je včasih preveč podvržen opi-
sovanju. Predmet razprave naj bi bil obrav-
navan kot celota, predvsem razvojno (seveda
tudi kronološko), razne posebnosti pa bi se
specialno obravnavale. Tako bi bila vsaka
študija znanstveno prikladnejša, seveda pa
branje ne bi bilo tako prijetno. V našem pri-
meru pogrešamo več primerjalnega gradiva
(tudi med takratnimi baročnimi mojstri osta-
le Slovenije). Umetnostna pripadnost Straus-
sov še ni dokončno rešena. S. Vrišer je za
štajersko baročno kiparstvo ugotovil, da je
vplivano iz Gradca. Straussi niso tolikanj
provincialni, da jih v tem pogledu ne bi mogli
opredeliti. Vendar tako razglabljanje presega
okvir tega poročila. ^.^^„^^ g,„j^,
Geschichte, Kultur und Geisteswelt der
Slowenen. Begründet von Rudolf Trofenik. —
I. Band. ¦— Abhandlungen über die sloweni-
sche Reformation. Verlag Dr. Dr. Rudolf Tro-
fenik. München 1968.
Bivši docent pravne fakultete ljubljanske
univerze Rudolf Trofenik, doktor filozofije in
prava, se je uveljavil v Münchnu z dobro za-
loženim antikvariatom knjig iz jugovzhodne
Evrope, v zadnjih letih pa je začel izdajati
znanstvena dela s tega področja. V začetku
leta 1968 nas je presenetil z ustanovitvijo
zbirke znanstvenih del z naslovom Zgodovina,
kultura in duševno življenje Slovencev. Pri
izdaji te zbirke sodelujejo Anton Slodnjak in
Branko Berčič iz Ljubljane, Jože Pogačnik
iz Zagreba, Hans Joachim Kissling in Leopold
Kretzenbacher iz Münchna ter Linda Aitzen-
müller-Sadnik iz Saarbrückna. V uvodu pou-
darja založnik dr. Trofenik, da bo zbirka pri-
našala monografije, zbirke, tekste in ponatise.
Za sodelavce vabi vse resne znanstvenike, ki
žele kaj povedati o zgodovini, kulturi in
duševnem življenju Slovencev. Zbirka ima
namen gojiti razumevanje za slovenski narod
in podpirati ter širiti znanje o njem in o nje-
govi kulturi, izključuje pa vsako pohtiko.
Prva knjiga nosi naslov Razprave o sloven-
ski reformaciji (Abhandlungen über die slo- ^
62
wenische Reformation). Izšla je 1968, in je ob
petletnici smrti posvečena prof. dr. Mirku
Ruplu (1901—1963). Natisnila jo je na lepem
belem papirju tiskarna Družbe sv. Mohorja v
Celovcu. V formatu 24 X 16,5 obsega 268 stra-
ni besedila in 84 strani reprodukcij del slo-
venskih protestantov. Na prvem mestu je
tehtna in jedrnata razprava Antona Blodnja-
ka o narodnotvorni sili reformacije pri Slo-
vencih. Jakob Rigler obravnava jezik sloven-
skih protestantskih pisateljev 16. stoletja,
Dragotin Cvetko glasbo slovenskih protestan-
tov, Jože Pogačnik pa probleme stila v slo-
venski reformacijski književnosti. Jože Sta-
bej piše o začetkih slovenske leksikografije.
Več kot drugo polovico knjige zavzema pri-
spevek Branka Berčiča z naslovom Slovenska
beseda v tiskih 16. stoletja. Po preglednem
uvodu priobčuje Berčič bibliografijo, sezna-
me in hteraturo, na koncu pa na 84 straneh
posnetke obravnavanih del. France Kidrič in
njegov učenec Mirko Rupel sta se mnogo tru-
dila, da bi ugotovila, kje in v kakem številu
so se ohranili protestantski tiski. Poizvedo-
vanja Narodne in univerzitetne knjižnice v
Ljubljani v zvezi z založnikom dr. Trofeni-
kom leta 1966 so našla slovenske tiske iz 16.
stoletja v 60 krajih na 80 mestih. Poleg do-
slej znanih 203 izvodov je bilo na novo zabe-
leženo 79 izvodov, pogrešanih in napačno
evidentiranih pa 37 izvodov. Vse te tiske je
bibliografsko obdelal po najnovejši metodi
Branko Berčič.
Nekdanji profesor ljubljanske univerze
Balduin Saria iz Gradca razpravlja o sloven-
ski reformaciji in njenem pomenu za kulturni
razvoj Slovencev. Hans Joachim iz Münchna
pa opisuje turško ozadje za slovenske refor-
macije. Oskar Sakrausky z Dunaja obravna-
va teološka gibanja v reformacijski hteraturi
pri Slovencih in Hrvatih, ni pa izčrpal teme-
ljito in bi si želeli o tem predmetu še razpravo
kakega slavista teologa.
Omenjeno delo bo z veseljem vzel v roke
ne le slavist, ampak tudi zgodovinar. Naj ne
bi manjkalo v nobeni slovenski študijski in
srednješolski profesorski knjižnici! Založniku
smo dolžni hvaležnost, da seznanja široki svet
objektivno z našim narodom in njegovo kul-
Jan Sedivy
Stoletnica Slovenske čitalnice v Solkanu
1867—1967. Zbral in uredil Branko Marušič,
Nova Gorica. 1967. 48 str.
Ob stoletnici razgibanega čitahiiškega in
taborskega življenja v vsej današnji Sloveniji
in torej tudi na Goriškem so bili Primorci, še
zlasti prizadevni. Izšlo je dosti priložnostnih
člankov, razprav in brošur, ki posegajo v te-
danji čas. Ena takih je tudi pričujoča knji-_
žica, ki jo je izdal pripravljalni odbor pri
krajevni organizaciji SZDL Solkan, uredil pa
prizadevni direktor Goriškega muzeja Branko
Marušič. Knjižica je solidno opremljena in
pomeni lep prispevek k naši krajevni zgodo-
vini. Sestavljena je iz več krajših c'ankov
raznih avtorjev. Začenja se s Solkansko pes-
mijo Miroslava Vilharja, ki ji sledi ponatis
članka iz Bleiweisovih Novic o ustanovitvi
solkanske čitalnice 14. julija 1867. Naslednji
članek je izpod peresa Branka Marušiča;
spremlja razvoj čitalnice ter njeno plodno
narodno-buditeljsko in prosvetno delovanje
vse do ukinitve čitalnice 1926, kar pomeni
dvajsetletno prekinitev javnega in kulturne-
ga delovanja Solkancev, ki je bila posledica
italijanske okupacije. Josip Gerbic je prispe-
val spominski članek o proslavi 40-letnice
čitalnice 1907. Jože Srebmič piše o zaslu.žnem
solkanskem nadučitelju Josipu Srebmiču, o
nadebudnem filozofu in znanem planincu dr.
Klementu Jugu pa je dr. Peter Zavrtnik na-
pisal članek, ki ga je objavil že v tržaški Edi-
nosti 1924 ob njegovi tragični smrti. B. Maru-
šič je napisal prispevek o kulturnoprosvet-
nem življenju Solkana po osvoboditvi. Ob
110-letnici solkanske šole je objavljen govor
dr. Franca Marušiča, ki ga je imel ob 100-
letnici šole in ki podaja kratko zgodovino te
šole. Brošura se ko-nčuje z Gradnikovo pes-
mijo Solkan. Knjiga je tiskana na brezles-
nem papirju in jo poživljajo številne fotogra-
fije primorskih javnih in kulturnih delavcev
ter reprodukcije solkanskih slikarjev in ki-
parjev Klemenčiča, Makuca, Borisa in Zden-
ka Kahiia.
Ivan Regent. Spomini, Ljubljana 1967.
341 str.
Tako rekoč prav do svoje smrti je Ivan
Regent pisal in nazadnje narekoval svoje spo-
mine, ki so zdaj v kar zajetni knjigi prišli na
naš, s spomini tako borni trg.
Regentovi spomini segajo od njegove mla-
dosti pa do leta 1947, ko se je za stalno nase-
lil v Ljubljani. V tem več kot šestdesetletnem
razdobju je pa nekaj prelomnic, ki so bistveno
t^plivale na Regentovo življenjsko pot in gle-
ie na to je avtor razdelil poglavja knjige.
Tu se srečujemo z njim kot vajencem v trža-
ških žganjamah, kjer je v stalnem stiku z
najrazličnejšimi ljudmi dobival prve življenj-
ske napotke in se spoznal z nauki socializma,
od koder je bil samo še korak do pristopa k
Jugoslovanski socialno-demokratični stranki
v Trstu, ki ga je zaradi delovne vneme in
organizatorskih sposobnosti sprejela z odprti-
mi rokami. To zelo zanimivo obdobje iz de-
lavske zgodovine, ki je pri nas še primeroma
malo raziskano, je prekinila prva svetovna
vojna in Regent je oblekel vojaško suknjo.
63
Po razsulu avstro-ogrske monarhije in bist-
veno drugačni politični karti v srednji Evropi
in še posebej za Slovence boleči razdelitvi
našega etničnega ozemlja je Regent prišel v
direkcijo socialistične stranke Italije in je po
livornskem razcepu stopil v komunistično
stranko Itahje. Mussolinijev fašizem je potis-
nil italijanske komuniste v ilegalo in Regent
je moral emigrirati najprej v Ljubljano, nato
pa v Pariz in končno v Moskvo, kjer je ostal
in deloval pri Rdeči pomoči, komunistični
univerzi za narodne manjšine zahoda in pri
Založbi marksističnih knjig v tujih jezikih.
Po končani drugi svetovni vojni se je vrnil
domov in ostal še do 1947 v Trstu, ko se je za
stalno naselil v Ljubljani.
To so v zelo grobih in shematičnih črtah
prikazane glavne smeri Regentovega delova-
nja. Spominom so nato dodana še poglavja
spominov na ženo Malko, na Etbina Kristana,
Ivana Cankarja in Henrika Tumo ter na pro-
svetno društvo Ljudski oder in pa na narodno
vprašanje in delavsko gibanje. Poudariti je
treba, da so spomini napisani tekoče in se kar
prijetno berejo. V svoji dolgoletni publici-
stični praksi si je Regent pridobil in se naučil
potrebnih prijemov za pisanje. Gotovo je Re-
gentu uspelo dovolj plastično prikazati de-
lavsko gibanje v Trstu in njegovem zaledju;
po mojem mnenju velja to še posebej za čas
pred prvo svetovno vojno. Za posamezna do-
gajanja in nastope raznih politikov velja, da
bi bilo treba vse skupaj še preveriti, ker Re-
gent tega spričo bolezni ni več mogel opraviti
in je v tem smislu knjiga še nedodelana.
Za kaj več kot informativno branje bi bilo
potrebno tudi preveriti, koliko so to novi spo-
mini in koliko niso bili že prej objavljeni v
Regentovih Poglavjih iz boja za socializem.
Nesporno pa je nekaj povsem novih ocen in
vrednotenj narodnopolitičnega delovanja na
Primorskem in v Trstu pred prvo svetovno
vojno in med obema vojnama. Zelo zanimiva
so tudi Regentova pričevanja o njegovem
bivanju v sovjetski Rusiji. Se več je takih in
podobnih zanimivih mest, ki seveda zaslu-
žijo, da se bolj natančno in kritično obdelajo,
moj namen pa je le opozoriti na knjigo.
Franc Rozman     «
SOMMAIRE !
Ferdo Gestrin, Professsur a la Faculté des Let-
tres, Ljubljana: Aper?u de l'economie slovene
au debut des temps modernes. — UDK 33
(497.12) »15/16« — p. 1
Carlo Guido Mor, Professeur a la Faculté de
droit, Padova (Italie): La marche du roi Alboin
(568—570), /traduction abrégée de l'article »La
marcia di re Alboino», paru dans Problemi
della civilta e dell'economia Longobarda, Bi-
blioteca della Rivista »Economia e storia«,
n. 12, Milano 1964./ — UDK 940 »568/570« —
p. 9
Sergij Vilfan, Directeur des Archives municipa-
les de Ljubljana: Quelques résultats des re-
cherches récentes sur la formation des capi-
taux bourgeois en Slovénie centrale. — UDK
330.148 (497.12) »15/16« — p. 15
Pavle Blaznik, Conseiller scientifique de l'Acadé-
mie slovene des sciences et beaux-arts, Ljub-
ljana: La structure des redevances d'une fer-
me en 1630 — UDK 347.236 (497.12) «1630« —
p. 20
Jože Zontar, Archiviste-conseiller aux Archives
de Slovénie, Ljubljana: Les projets relatifs a
l'établissement des Archives d'Etat a Ljubljana
antérieurs a 1914. — UDK 930.25 (497.12) »1910/
1914« — p. 24
Tone Zorn, Associé d'étude a l'Institut pour
l'étude des nationalités, Ljubljana- Quelques
details sur les pourparlers entre fonctionnaires
autrichiens et yougoslaves ayant eu lieu en
mai 1919 a Klagenfurt (Autriche). — UDK
341.222 (497.1:436) »191« — p. 28
Maja Vetrih, Conservateur a la Galerie da l'Art
a Maribor: La peinture et la sculpture a Mari-
bor et les expositions du cercle artistique de
cette ville de 1918 a 1941. — UDK 73/76 (497.12
Maribor) »1918 1941« — p. 30
Katarina Kobe-Arzenšek, Conservateur, Ljublja-
na: Le Musée slovene de l'histoire des techni-
ques. — UDK 069.02 : 6 (497.12) — p. 38
Janez Kos, Archiviste adjoint aux Archives de
Slovénie, Ljubljana: Un coup d'oeil dans les
collections photographiques Slovenes. — UDK
930.253 : 779 (497.12) — p. 44
Branko Reisp, Bibliothécaire au Musée National
de Slovénie, Ljubljana: Une brochure en lan-
gue slovene de 1728, inconnue jusqu'a present.
UDK 094 (497/12) «16,17» — p. 48
Informations sur l'activité de nos établissements
et de nos sociétés. — UDK 061.055 — p. 50
Publications nouvelles. — UDK 930 (048) — p. 55 .
64
GOSPODARSKO
ZGODOVINSKI
SPOMINSKI ZBORNIK
jubilejnih, slavnostnih
in informativnih člankov
ter člankov s kulturnozgodovinskega področja
Socialistične republike Slovenije
ZA OBLETNICO OF
SLOVENSKEGA NARODA
in
ZA PRAZNIK DELA
1. MA
čestitajo
gospodarske organizacije, zavodi in ustanove
vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
ter se priporočajo za nadaljnje
sodelovanje na gospodarskem
in kulturnem področju
Obenem pa želijo
v majskih praznikih mnogo prijetnega
razvedrila in oddiha
Uspešna razvojna pot
zivilskega kombinata žITO Ljubljana
Leta 1958 se je kombinat izoblikoval iz vrste
manjših mlinskih podjetij, ki so životarila na
ljubljanskem in gorenjskem območju.
Ze ob ustanovitvi novega podjetja smo ugo-
tovili, da so obrati majhni, tehnično zastareli z
nesodobno tehnologijo. Da bi predvsem na pod-
ročju Ljubljane in njene širše okolice zagotovili
nemoteno in kvalitetno preskrbo z žitaricami in
mlevskimi izdelki, je DS kombinata že v letu
1958 sprejel dolgoročni program za izgradnjo Ži-
vilskega kombinata »Žito« za Ljubljano in oko-
lico ob istočasni ureditvi skladiščne službe tudi
v drugih območjih republike.
Kmalu pa je postalo jasno, da je treba pro-
gramu razvoja mlinske industrije z velikimi
modernimi obrati dodati tudi nadaljnje faze pre-
delave predvsem pekarstvo in testeninarstvo, ki
v največji meri trosita proizvode mlinske in-
dustrije.
Po ustanovitvi podjetja 1958 so se integracijska
gibanja intenzivno dalje razvijala, predvsem na
področju pekarstva. Vrsta manjših pekam v
ljubljanskem, gorenjskem in dolenjskem območ-
ju se je priključila kombinatu.
Z združevanjem sredstev vseh obratov je pri-
šlo do integracije finančnih sredstev, odprle so
se možnosti za formiranje strokovnih služb in
začelo se je nadaljnje načrtovanje razvoja.
Ob izvajanju programa za koncentracijo in mo-
dernizacijo svoje proizvodnje je kombinat pre-
raščal iz obrtne proizvodnje v industrijsko de-
javnost, tako na področju mlinarstva in teste-
ninarstva, kakor tudi pekarstva.
Razvijamo predvsem tri osnovne dejavnosti, ki
se notranje vse močneje delijo in reorganizirajo.
To so mlinarstvo, testeninarstvo in pekarstvo s
konditorstvom. Delež naših osnovnih dejavnosti
v slovenski proizvodnji je naslednji:
pri mlevskih izdelkih.......50«/o
pri testeninah     .........30 */o
pri pekarskih izdelkih......30 "/o
Celotni dohodek kombinata se je od 5,3 mili-
jard S din v letu 1958 in 9,1 milijard v letu 1964
povzpel na 14,5 milijard v letu 1968.
Število zaposlenih se je povečalo od 330 v letu
1958 na 920 v letu 1968.
Danes ima kombinat 64 obratov v 13 občinah.
Obrati so združeni v 14 delovnih enotah, vsaka
enota ima svoj svet. Na ravni podjetja imamo
delavski svet in upravni odbor kombinata. Pra-
vice in dolžnosti samoupravnih organov, tako
na ravni celotnega podjetja kot delovnih enot,
so usklajene s cilji, ki jih podjetje zasleduje v
svojem dolgoročnem razvoju.
Kombinat je osnovne cilje, postavljene v letu
1958, že realiziral, sedaj z razvojem nadaljujemo.
Da leta 1970 bomo realizirali plan za izgradnjo
področnih pekarn v Novem mestu, Trbovljah in
Krškem, istočasno opravljamo rekonstrukcije v
obstoječih pekarnah. V letu 1970 bo pekarstvo na
tisti ravni, ki jo moderni tehnološki proces pro-
izvodnje kmha zahteva.
V obdobju do leta 1975 bomo realizirali že
novi program, ki vključuje predvsem:
— razvoj konditorstva z mehkim pecivom,
— specialne artikle na bazi testenin,
— specialne mlevske izdelke za gospodinjstva,
— otroško prehrano na bazi žitaric.
Realizacija tega programa pomeni nadaljnji
razvoj posameznih faz predelave, kjer je delež
vloženega dela vse večji. Analiza trga kaže, da
je potrošnja sposobna trositi nove, še kvalitet-
nejše proizvode, kombinat pa bo s tem povečal
svoj dohodek.
Prav tako bo treba vložiti sredstva za aktivi-
ranje notranjih rezerv predvsem v internem
transportu, skladiščenju in podobno. Vse racio-
nalizacije bodo dale pozitivne rezultate, če si
bomo zagotovili istočasno tudi rast z novimi
proizvodi. Računamo, da mora kombinat povečati
v obdobju do leta 1975 svoj celotni dohodek
najmanj za 60 "/o.
Z vrsto novih artiklov se bo kombinat vključil
v širše jugoslovansko tržišče, obstajajo pa mož-
nosti za vključevanje v mednarodno delitev
dela. Torej cilji so postavljeni, treba jih je le
doseči. Preteklo obdobje nam kaže, da smo za
to tudi sposobni.
Moderna pekarska mešalnica testa
Toplarna Ljubljana
Po večletni intenzivni gradnji in montaži je
začela TO Ljubljana poskusno obratovati že ko-
nec leta 1966, začetek rednega obratovanja pa se
je zaradi popravil dela uvožene kotlovske opre-
me zavlekel preko celega leta 1967 tako, da
lahko štejemo časovno kot začetek rednega ob-
ratovanja marec 1968.
Priprave za gradnjo tega edinega tovrstnega
energetskega objekta v Sloveniji so se pričele
že leta 1959, na odločitev o izgradnji pa so vpli-
vala predvsem naslednja dejstva:
— stalen primanjkljaj el. energije v SRS in
SFRJ,
— velika deficitarnost centralnega področja
Slovenije na lastnih električnih proizvodnih vi-
rih ob istočasnem hitrem naraščanju potrošnje
el. energije na tem področju,
— nezadovoljiva povezava tega ožjega pod-
ročja z daljnovodno prenosno mrežo visoke na-
petosti z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi
elektroenergetskimi področji,
— potreba po sodobnejšem načinu preskrbe
Ljubljane s toplotno energijo,
— dolgoročni program za izgradnjo industrije
v Ljubljani, ki bi bila potrošnik tehnološke pare.
Za takratno stanje tehnike in tehnologije pri
gradnji in obratovanju tovrstnih energetskih ob-
jektov so bile programirane proizvodne zmoglji-
vosti TO Ljubljana primerne.
Toplarna ima dva kotla maksimalne trajne
zmogljivosti 180 t/h sveže pare in dva konden-
zacijsko odvzemna agregata po 32 MW el. ener-
gije z dvema regulirnima odvzemoma za tehno-
loško paro in toploto za ogrevanje.
Kot energetsko gorivo uporablja Toplarna pre-
mogov prah in zdrob iz slovenskih premogovni-
kov, letna poraba pa znaša 50O—600 tisoč ton.
Po potrebi je možno naprave preurediti tudi na
tekoča goriva.
Predvidena letna proizvodnja znaša:
— 367 milijonov KWh el. energije pri 6300
obrat, urah,
— 212.000 Gcal toplote za ogrevanje,
— 400.0001 tehnološke pare.
Sočasnost proizvodnje treh oblik energije, tj.
elektrike, toplote za ogrevanje in tehnološke
pare pogojuje rentabilno poslovanje pri konku-
renčnih cenah proizvodov.
Za izgradnjo Toplarne in za dobavo in mon-
tažo opreme so bili angažirani tako domači kot
tuji izvajalci in dobavitelji.
Dobavitelj turboagregatov je podjetje Jugo-
turbina v kooperaciji s podjetjem Rade Končar
in nemško firmo AEG. Transformatorje je do-
bavilo podjetje Rade Končar, ostalo elektro-
opremo in termično pripravo vode pa podjetje
Energoinvest.
Kotlovske naprave je dobavilo madžarsko pod-
jetje Komplex - Transelektro, naprave za kemič-
no pripravo vode pa podjetje Duro Dakovič.
Vsa gredbena dela je uspešno opravilo pod-
jetje Gradiš, montažo opreme pa je s sodelova-
njem dobaviteljev prav tako uspešno opravilo
podjetje Elektromontaža iz Maribora.
Potrebna sredstva za izgradnjo je kreditirala
Splošna gospodarska banka SRS (ca. 70 "/c) ob
soudeležbi Jugoslovanske investicijske banke (ca.
30'»/c). Kreditni pogoji so za Toplarno kot ener-
getski objekt zelo ostri in hudi, karakterizirajo
jih kratki vračilni roki in visoka obrestna mera.
S centralnim ogrevanjem in preskrbovanjem
industrije s tehnološko paro razbremenjuje To-
plarna v veliki meri transport premoga in pepela
v mestu, zlasti pa vpliva tudi na izboljšanje
razmer pri onesnaženju zraka, saj gre zaradi
vgrajenih čistilnih naprav — elektrofiltrov v zrak
le nekaj vei kot 1 »/o tiste količine saj in pepela,
ki bi jo pošiljali v zrak posamezni potrošniki
toplote.
V jeseni 1968 se je TO Ljubljana konstituirala;
s tem je bilo gospodarjenje izročeno v vseh ob-
likah v skrb delovnega kolektiva in njegovih
samoupravnih organov.
Po konstituiranju je nekaj mesecev podjetje
poslovalo kot samostojno proizvodno elektrogo-
spodarsko podjetje, ki opravlja tudi komunalno
dejavnost (preskrba potrošnikov s toploto za
ogrevanje), s 1. januarjem 1969 pa se je s prak-
tično 100-odstotno odločitvijo kolektiva na refe-
rendumu vključilo v novo nastajajoče enotno
slovensko elektrogospodarsko podjetje kot sa-
mostojna organizacija združenega dela.
Prvo leto rednega obratovanja je pokazalo,
da so vse naprave obratovalno sposobne in za-
nesljive in da bo ta novi — za slovenske raz-
mere specifičen energetski objekt — lahko izpol-
nil programirane naloge.
Izkoristek električnih kapacitet je optimalen,
prav tako so praktično že razprodane zmoglji-
vosti za toploto za ogrevanje, medtem ko so
zmogljivosti za dobavo tehnološke pare izkori-
ščene trenutno le delno.
Toplarna Ljubljana ima jasno začrtan pro-
gram za nadaljnji razvoj, ki kot osnovno nalogo
vključuje preskrbo s toploto za celotno mesto
Ljubljana. Že sedaj pa je jasno, da sedanje pro-
izvodne zmogljivosti ne bodo zadoščale in da
bo treba v bližnji bodočnosti zgraditi dodatne
proizvodne objekte, ki bodo omogočali preskrbo
s toploto na področju Šiška-Bežigrad in Vič. Po-
leg že obstoječega magistralnega in razdelilnega
vročevodnega omrežja je v izdelavi program
za nadaljnji razvoj tega omrežja, z nastopom
novih potrošnikov tehnološke pare pa bo treba
še znatno razširiti parno omrežje.
Pri financiranju gradenj vročevodnega in par-
nega omrežja sodelujejo v največji meri potroš-
niki z dolgoročnim kreditiranjem.
Iz kratkega orisa je razvidno, kako koristno se
Toplarna Ljubljana kot energetski objekt vklju-
čuje v elektriško gospodarstvo Slovenije, v ko-
munalno gospodarstvo ter industrializacijo Ljub-
ljane.
Cestni sklad SRS
Zelena luč za postopno izgradnjo hitrih cest
v Sloveniji
v KRONIKI št. 2 1968 smo poročali o pripra-
vah za izgradnjo hitrih cest v SR Sloveniji, v
prvi etapi Šentilj—Ljubljana—Gorica. Priprave
so se v tem času premaknile in danes že lahko
poročamo o temeljnih pravnih aktih, ki jih je
sprejela Skupščina SR Slovenije na seji repu-
bliškega in gospodarskega zbora dne 10. marca
1969. Upravičeno ocenjujemo tak ukrep kot te-
melj za bodočo izgradnjo omrežja hitrih cest pri
nas, ki je izredno pomembna akcija. Samo tako
se bomo navezali na mednarodni promet tudi s
širšim evropskim prostorom in se izognili pro-
metni izolaciji, ki bi bila neizbežna posledica ne-
ustreznih cest pri nas.
Ta akta sta Zakon o modernizaciji ceste na
trasi državna meja pri Šentilju—Maribor—Celje
—Ljubljana—Postojna—državna meja pri Novi
Gorici, ki je priobčen v Uradnem listu SRS pod
št. 9-63/69, in Odlok o modernizaciji cestnih od-
sekov Vrhnika—Postojna—Razdrto in Hoče—Le-
več v Uradnem listu SRS pod št. 9-64 69. Skup-
ščina SR Slovenije je razen tega sprejela še
spremljajoči odlok o finančnem programu za
projektiranje novih cestnih odsekov v SR Slo-
veniji, priobčen v Uradnem listu SRS pod št.
9-65 69. S tem aktom je urejeno projektiranje
hitrih cest do konca leta 1970.
V povzetku bomo na kratko zabeležili vsebino
teh aktov, ki pomenijo zeleno luč za pričetek
izgradnje omrežja hitrih cest pri nas.
I.
Zakon o modernizaciji ceste državna meja pri
Šentilju—Maribor—Celje—Ljubljana—Postojna—
državna meja pri Novi Gorici vsebuje temeljna
načela za modernizacijo te cestne smeri. Moder-
nizacija se bo izvajala postopoma po odsekih in
bo Skupščina SR Slovenije določala te ukrepe s
posebnimi odloki, ki morajo temeljiti na investi-
cijskem programu. Tak program potrdi Izvršni
svet Skupščine SR Slovenije. Odloki bodo za-
jemali glavne elemente za izdelavo projektov,
potrebna sredstva ter način financiranja.
Trasa in tehnični elementi bodo izbrani na
podlagi programov, utemeljenih v tehničnem,
prometnem in ekonomskem oziru. Vrstni red ali,
kot to imenujemo, prioriteta se določi z objektiv-
nimi kazalci, kot so promet glede na obremenitev
in gostoto, tehnično stanje vozišča na obstoječi
cesti in podobno.
Posebno poglavje v zakonu je posvečeno finan-
ciranju. Našteti so viri sredstev, na primer sred-
stva Cestnega sklada SRS, republiški proračun,
domači in tuji krediti, posebej pa je vnesena še
možnost za vpeljavo pobiranja posebne pristojbi-
ne za uporabo modernizirane ceste ali na kratko
cestnine. Omenjena so še druga sredstva in pa
možnost, da se razpiše javno posojilo. Tak način
zaračuna pri uporabi cest dovoljuje Temeljni za-
kon o javnih cestah; poseben predpis o vpeljavi
cestnine se vnese v odlok o modernizaciji odse-
kov te ceste, višino tarife za tako cestnino bo
predpisal Izvršni svet Skupščine SRS.
Skrb za priprave ter izgradnjo te ceste je v
zakonu poverjena Cestnemu skladu SRS, ki bo
v bodoče opravljal vse posle investitorja tega
sorazmerno zelo zahtevnega prometnega objekta.
Zakon prepušča ureditev podrobnosti glede na
financiranje posebni pogodbi, ki jo bosta skle-
nila republiški sekretar za finance in predsednik
upravnega odbora Cestnega sklada SRS. Sociali-
stična republika Slovenija prevzema nasproti po-
slovnim bankam poroštvo za vse obveznosti Cest-
nega sklada SRS. Določeno je, da Cestni sklad
SRS vsako leto poroča Izvršnemu svetu Skup-
ščine SRS o izvajanju modernizacije, ob dovrši-
tvi vsakega odseka posebej pa tudi Skupščini
SR Slovenije.
S tem zakonom je omogočeno investitorju, da
predloži dokaz o pravici do uporabe zemljišč, ki
so potrebna za modernizacijo ceste, šele v po-
stopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po-
membno je tudi določilo, da bo investitor Cestni
sklad SRS dajal tudi dovoljenja za graditev ob-
jektov v varovalnem pasu in za napravo dovoz-
nih priključkov k novi cesti.
Zakon je pričel veljati 28. marca 1969.
II. i
Na podlagi tega zakona je bil izdan tudi prvi !
odlok o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnilia— !
Postojna—Razdrto in Hoče—Leveč. j
Odlok predvideva dovršitev južnega odseka do
konca leta 1971, severnega pa dve leti kasneje,
tj. do konca leta 1973.
Poleg podrobnejšega opisa o poteku trase obeh
odsekov s pomočjo krajev so navedeni tudi glav-
ni tehnični elementi za modernizacijo ceste v
posebni tabeli.
Za oba odseka so stroški ocenjeni z 1.477,000.000
dinarjev.
Sredstva bodo zagotovljena takole:
— iz kreditov, ki jih najame
Cestni sklad SRS..... 636,000.000 din
— iz republiškega proračuna .   . 313,000.000 din
— iz dodatnega davka od pro-
meta z blagom na drobno .   . 50,000.000 din
— iz mednarodnega kredita   .   . 478,000.000 din
V odloku so določene letne transe sredstev iz
republiškega proračuna; Cestnemu skladu SRS
je dovoljeno, da najame kredite v breme sred-
stev SR Slovenije, kar bi začasno izpolnilo vrzeli
med dotokom sredstev, ki bi bil počasnejši od
potreb glede na odvijanje gradnje ter izpolnitve
roka za dovršitev obeh odsekov.
V poglavje o financiranju je vstavljena tudi
pripK)mba, da se na predlog Izvršnega sveta
Skupščine SR Slovenije ali investitorja spreme-
nita standard in obseg del na odseku Hoče—Le-
več, če sredstva ne bodo dosežena v predvideni
višini.
Po odloku se na obeh odsekih vpelje cestnina,
višino predpiše Izvršni svet Skupščine SRS, upo-
rablja pa se predvsem za odplačevanje posojil.
Podobno kot zakon vsebuje tudi ta odlok do-
ločila o posebni pogodbi, ki jo skleneta republi-
ški sekretar za finance in predsednik upravnega
odbora Cestnega sklada SRS in o poroštvu SR
Slovenije nasproti poslovnim bankam.
Tudi ta odlok je stopil v veljavo 28. marca
1969.
III.
Odlok o finančnem programu za projektiranje
novih cestnih odsekov v SR Sloveniji ureja fi-
nanciranje projektnih elaboratov za nove cestne
odseke v obdobju do konca leta 1970.
Poleg študij za preučevanje prometa, študij o
razvoju cest, elaboratov o ekonomskih in tehnič-
nih načelih za graditev novih cest so vključene
zlasti tele naloge:
V skladu s prej opisanima aktoma je treba
izdelati po tem odloku investicijski program in
idejne projekte za vso cesto od Šentilja do Nove
Gorice ter glavne projekte za oba odseka Vrh-
nika—Postojna—Razdrto in Hoče—Leveč.
Razen tega so vključeni investicijski programi
za cesto Postojna—Rupa, investicijski program
in idejni projekt za cesto Škofije—Sečovlje in za
cesto od državne meje pri Podkorenu—Kranj—
Ljubljana—Bregana in celotna dokumentacija za
predor skozi Karavanke.
Potrebna sredstva so ocenjena v višini
43,440.000 din.
Cestni sklad SRS skrbi za izvajanje tega od-
loka, poroča vsako leto Izvršnemu svetu Skup-
ščine SR Slovenije, ob izvršitvi celotnega pro-
grama pa predloži poročilo Skupščini SR Slo-
venije.
EDINO IZGRADNJA HITRIH CEST BO OMOGOČILA
NADALJNJI RAZVOJ CESTNEGA PROMETA PRI NAS
VLAGAJMO SKUPNE NAPORE ZA DOSEGO TEGA CILJA
Ceslni sklad SRS vabi v okviru priprav za izgradnjo omrežja hiirih cest
k sodelovanju strokovne organizacije in strokovnjake. Podrobnosti o od-
daji del v zvezi s projektiranjem in s kasnejšo oddajo gradnje ter o
prostih delovnih mestih so razvidne v objavah, ki jih Cestni sklad SRS
priobčuje v Uradnem listu, strokovnih publikacijah ter dnevnem časopisju.
CESTNI SKLAD SRS
tovarna aparatov in instrumentov, Ljubljana
vega  Ob pomembnem jubileju
Ljubljanska tovarna aparatov in instrumentov
VEGA, letos praznuje dvajsetletnico obstoja.
Skromni začetki, ki segajo v leto 1949, ko je te-
danja slovenska vlada osnovala Tehnični inšti-
tut za optiko in steklopihaštvo, da bi zadostila
vse večjim potrebam mlade domače industrije,
laboratorijev, zdravstva, šol in znanstveno raz-
iskovalnih institucij po preciznih optičnih instru-
mentih in laboratorijski opremi, pomenijo hkrati
tudi prve zametke slovenske in jugoslovanske
optične in steklopihaške industrije.
Inštitut je že po dveh letih prerasel v gospo-
darsko podjetje TOS, razširjeni in zahtevnejši
proizvodni program tovarne pa je ob pomanj-
kanju potrebnih strokovnih kadrov narekoval
organizacijo lastne industrijske šole. Leta 1955
je Tovarna optičnih in steklopihaških izdelkov
zaposlovala že nad 230 delavcev, pet let kasneje
pa se je število zaposlenih podvojilo. Istočasno
se je začela gradnja novega, 8-etažnega objekta
s približno 10.000 m^^ površine. Po instaliranju
nove opreme je prišlo leta 1964 do selitve večine
obratov v dograjeno poslopje, tovarna pa je
prevzela novo ime po svetovno znanem sloven-
skem matematiku in fiziku Juriju Vegi (1754 do
1802) ter spremenila naziv v Tovarno aparatov
in instrumentov VEGA, Ljubljana.
Leto 1966 pomeni za podjetje dokončno konsti-
tuiranje. V tem času formira svoj razvojni od-
delek, ki je do tedaj deloval kot samostojen
znanstveni zavod. Realizacija proizvodnje pa že
močno presega dve milijardi starih dinarjev.
V svojem dvajsetletnem razvoju je tovarna
VEGA orala ledino na področju optične in
steklopihaške industrije. Z osvajanjem moderne
tehnologije, prilagajanjem zahtevam trga, spe-
cializacijo in selekcijo asortimana ter kontroli-
rano in priznano kvaliteto pa je oblikovala v
zadnjem času proizvodnjo, ki jo danes postavlja
na pomembno mesto v svetovni optični indu-
striji.
Pri tem je treba poudariti, da tovarna že pet
let ni zviševala cen svojim izdelkom, nasprotno,
v letu 1968 je z boljšo tehnologijo celo znižala
cene za 10 «/o do 15 "/o. Izdelki, s katerimi nastopa
tovarna na tujih trgih, pa so cenejši do 25 »/o
od konkurenčnih. ' ^
Iz proizvodne optike
S široko kadrovsko osnovo, ki jo daje indu-
strijska šola, je sedaj omogočeno visoko produk-
tivno in kvalitetno delo v velikih serijah, ki
odseva tudi v večanju proizvodnje. Od druge
polovice leta 1966 dalje raste proizvodnja vsako
leto za pribUžno 18 0/0, prodaja pa za okrog 25 "/o,
medtem ko bodo letošnjo proizvodnjo in prodajo
najmanj podvojili v primerjavi z lanskimi rezul-
tati. Ta izredni vzpon je uspel s stalnim veča-
njem kvalitete izdelkov, zaposlovanjem strokov-
njakov, izpopolnjevanjem tehnologije — delno
z lastnim razvojem v sodelovanju z univerzi-
tetnimi institucijami, delno z vključevanjem v
mednarodno delitev dela, — predvsem pa s skle-
nitvijo novih kooperacijskih pogodb z renomira-
nimi firmami v svetu, kot so Reichert, American
Optical Corporation, Regula, Buhl, Liesegang,
Kindermann ter še nekaj drugimi proizvajalci
optike v Italiji in Nemčiji. V letošnjem letu je
predviden izvoz nad milijon dolarjev in to pred-
vsem na zahodni trg. Tu gre seveda največ za
izdelke s področja optike in steklopihaštva:
optične sisteme za daljnoglede, objektive za dia-
projektorje in kinoprojektorje, episkope, pisalne
projektorje ter kompletne projekcijske aparate,
laboratorijsko steklenino in živosrebma stikala,
saj VEGA izdeluje za domači trg poleg našte-
tega tudi najzahtevnejše neonske svetlobne na-
pise, cestno in železniško signalizacijo, alkoskope,
reklamne krožeče napise, prav v letošnjem jubi-
lejnem letu je pričela z izdelavo oljnih regula-
torjev za peči na gospodinjsko olje, ki so se
doslej izključno uvažali.
Po kadrovski strukturi je VEGA med indu-
strijskimi podjetji na enem prvih mest. Tre-
nutno zaposluje 16 delavcev s fakultetno iz-
obrazbo, 15 z višjo šolo, srednjo strokovno iz-
obrazbo ima 48 zaposlenih, visokokvalificiranih
delavcev je 22, kvalificiranih delavcev je 22,
kvalificiranih moči pa je četrtino več kot leta
1966. Napredek tovarne pa ni očiten samo v po-
slovnem in kadrovskem smislu, temveč tudi na
drugih področjih. Od uvedbe samoupravljanja
je bilo vključenih v njegove organe vsako leto
po 80 delavcev, katerih pobuda je prišla še po-
sebej do izraza v letih sanacije podjetja in se-
daj ob prehodu v ekspanzijo na svetovnih trži-
ščih.
Velike možnosti za nadaljnji razvoj tovarne
temelje predvsem na priznani, strokovni uspo-
sobljenosti kolektiva in tesnem prilagajanju do-
sežkom znanosti doma in v svetu. Program pod-
jetja zajema razvoj vseh vrst objektivov, od
enostavnih do izredno kompliciranih ZOOM in
teleobjektivov za snemalne in projekcijske apa-
rate, razširjeni razvoj oljnih regulatorjev, nitne
optike, zahtevnih steklopihaških aparatur za la-
boratorijsko-medicinsko opremo, izdelkov iz
kvarčnega stekla, nadaljnji razvoj izdelkov za
svetlobno reklamo in signalizacijo za varnost
v prometu in podobno. Zelo pomembna pa je
tudi ustanovitev jugoslovansko-japonske mešane
družbe VEMA s sedežem v Ljubljani za proiz-
vodnjo plinskih vžigalnikov.
Dokončna afirmacija in ugled, ki si ju je to-
varna VEGA pridobila doma in v svetu, je ob
dvajsetletnici ustanovitve torej dovolj močno po-
roštvo za uspešno nadaljevanje jasno začrtane
poti kolektiva ljubljanske tovarne aparatov in
instrumentov.
GRADBENO
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
GRADIS
LJUBLJANA
Gradi vse vrste visokih gradenj,
energetskih objektov,
nizkih gradenj,
ter stanovanjske, industrijske
in poslovne objekte za tržišče
Urbanistični zavod
Projektivni atelje
Ljubljana, Kersnikova 9
Izdeluje
urbanistične programe, urbanistične in zazidalne
načrte, loltacijslce dokumentacije in opravlja ur-
banistično službo za potrebe občinskih skupščin,
opravlja vse vrste geodetskih meritev,
izdeluje investicijsko-tehnlcno dokumentacijo z
ekonomskimi programi in proračuni za:
? objekte družbenega standarda,
? industrijske zgradbe,
? bencinske črpalke,
? za cestna omrežja (v krajih in zunaj njih)
? za kanalizacije ln čistilne naprave (za naselja
in industrijo),
? za vodovode,
? za centralno ogrevanje ln prezračevanje,
? statlko za vse vrste konstrukcij visokih in
nizkih gradenj.
Zavod razpolaga tudi s tipskimi načrti enodru-
žinskih in vrstnih hiš, vzgojnovarstvenlh ustanov
in šol.
Priporočamo se za naročila. — Delamo tudi ob
sredah popoldne.
Delovni kolektiv Urbanističnega zavoda čestita
vsem svojim poslovnim partnerjem, prijateljem
in znancem za obletnico ustanovitve OF sloven-
skega naroda in za mednarodni praznik dela —
1. maj.
KOMUNALNO PODJETJE
Kanalizacija
Ljubljana, Ambrožev trg 7
Telefon 315 572, 317 867
projektira,
gradi
in vzdržuje
javno
kanalizacijsko
omrežje
ter naprave
Delovna skupnost Kanalizacije
čestita vsem delovnim ljudem
in poslovnim znancem
za obletnico ustanovitve OF
slovenskega naroda in
za praznik dela — 1. maj
TRGOVSKO GROSISTICNO IN UVOZNO
PODJETJE ^
TEKSTU
Ljubljana, Mose Pijadejeva cesta 3
Telefon 311122
ima na zalogi kvalitetno domače
in uvoženo blago v specializiranih
oddelkih za bombažno, volneno blago
in tekstilno galanterijo
Vsem našim odjemalcem, poslovnim prija-
teljem in znancem ter vsem delovnim lju-
dem čestitamo
za obletnico ustanovitve OF slovenskega
naroda in
za mednarodni praznik dela — 1. maj
INDUSTRIJA NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA-LJUBLJANA
Poleg lastnih proizvodov: marmorni bloki,
marmorne in granitne plošče, izdelki
Iz marmora, teraco plošče. Izdelki iz betona
in umetnega kamna ter peska za teraco in
peska za malte nudi naročnikom tudi druge
gradbene materiale kot: cement, keramične
plošče, salonitne Izdelke ipd.
IlOLIRKA
LJUBLJANA-MOSTE
Telefon 313 557
Proizvaja Izdelke:
ZA HIDROIZOLACIJE, ZA GRADNJO CEST,
ZA ELEKTROIZOLACIJE,
ZA ANTIKOROZIJO,
ZA TERMO-AKUSTICNE IZOLACIJE
»IZOLIRKA« opozarja potrošnike, da dobijo v
industrijski prodajalni na drobno v Ljubljani-
Moste, Ob železnici 18, vse omenjene izolacijske
materiale.
V zvezi s problemi uporabe izolacijskih mate-
rialov se obračajte na tehnično Informativno
službo »IZOLIRKE«, kjer boste solidno postre-
ženl. Tudi kolektiv »IZOLIRKA« se pridružuje
čestitkam za 27. april in 1. maj
KOMUNALNO  PODJETJE
LJUBLJANA
Telefon h. c. 316 961 — direktor 316 365
Vrtnarija 312 082
Uprava in oskrbništvo pokopališča
Lastna vrtnarija in cvetličarna
Vse potrebno za pogreb ln prevoz doma in v
tujini opravi naše podjetje
Tudi naš kolektiv se pridružuje  čestitkam
za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda
in za mednarodni praznik dela — 1. maj
UPRAVA IN EN GROS
PRODAJNA SKLADIŠČA
LJUBLJANA, Masarykova 17
tekstilno blago vseh vrst — kemično obdela-
ne tkanine — linolej — trikotaža in pletenine
— tekstilna in druga galanterija — moško,
žensko in otroško perilo — splošna konfek-
cija.
POSLOVALNICE NADROBNE TRGOVINE:
SVILA — Kresija 1,
Adamlč-Lundrovo nabrežje
SVILA — Kresija 2,
Adamlč-Lundrovo nabrežje
CVETA — Stritarjeva 6
PERLON — Čopova 12
AJDOVŠČINA — Gosposvetska 1
CVETA — Miklošičeva 22
MOŠKA IN ŽENSKA MODA — Trubarjeva 27
MODNA KONFEKCIJA — Tavčarjeva 1
VELETEKSTIL — Celovška 99
VELETEKSTIL — Zalog
VELETEKSTIL — Črnomelj
VELETEKSTIL — Tržaška cesta 37
óLektc&m&ntaka
elektrolnstalaclje, strelovodi,
izdelava razvodnih omar itd.
LJUBLJANA, Rožna dolina. Cesta VI, št. 36
Telefon 61 441 — direktor 61 622
OBRAT NA BORŠTNIKOVEM TRGU 1
Telefon 20 704
Za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda
in za praznik dela — 1. maj
čestitamo
vsem našim partnerjem in strankam, vsem de-
lovnim kolektivom, prijateljem in znancem
Aurodent
zlatarstvo — čiščenje in predelava
dragih kovin
LJUBLJANA
Ilirska ulica 6
Telefon 312 620
Svojim poslovnim partnerjem, prijateljem in
znancem čestitamo za mednarodni praznik dela
— 1. maj
Trgovsko podjetje z barvami, laki
in kemikalijami na debelo in drobno
MAVRICA
LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA 1
priporoča v nakup vse vrste premaznega ma-
teriala,   kemikalije,   industrijska  zaščitna   sred-
stva, motvoz, čopiče, gumi in bitumenske izdel-
ke, plastične mase, ultrapas plošče, gospodinjska
sredstva in ves v to stroko spadajoči materlEil
po najnižjih dnevnih cenah v svojih skladiščih
v Ljubljani, Smartlnska cesta 110
v Beogradu, Bulevar JNA — Jajlncl 4
v Nišu, ul. Alekse Nenadoviča 24
ln v detajllstičnlh trgovinah v Ljubljani in Novi
Gorici, in sicer:
»KARMIN«, Resljeva cesta 1
»ORIENT«, Titova cesta 22
»PLAVICA«,  Wollova 12
»MURKA«, Šentvid 91
»COLOR«, Celovška 99 a
»KOLIZEJ«, Gosposvetska cesta 13
»HELIOS«, Nova Gorica, Kidričeva 20
TRGOVSKO PODJETJE
Import
Export
LJUBLJANA, Miklošičeva 13
MEDEX
ima stalno na zalogi naravne
vrste priznanih medov, kot so:
cvetlični, ajdov, lipov, žajbljev,
kostanjev in dr. — Potrošniki:
Zahtevajte med znamke ME-
DEX! — SE PRIPOROČAMO!
Tovarna kovinskega okovja
Telefon 51 244, 51 146
KOT
TACEN 38, LJUBLJANA-SENTVID
Izdeluje okvire za damske torbice, razno-
vrstne ključavnice in okovje za kovčke, aktovke,
razne športne rekvizite, konservne nožke, ščit-
nike in žebljičke za obutveno industrijo v nik-
Ijani, antičnem srebru, rumeni in barvani izved-
bi prvovrstne kvalitete, ki jUi konsumira poleg
domačega tudi inozemsko tržišče.
Čestitamo za mednarodni praznik dela — 1. maj
VäRCDJTGPRI
TEŽMER
servis za popravilo tehtnic,
težnih in merilnih naprav
LJUBLJANA, Gornji trg 44 — Telefon 20 844
in Hrenova ulica 19 a — Telefon 20 171
Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam
za obletnico ustanovitve OF slovenskega
naroda In
za praznik dela — 1, maj
ZIMA
LJUBLJANA — FUŽINE 21
proizvaja
sortirano ščetino, tapetniško
žimo, ščetke in čopiče.
Čestitamo  za praznik dela — 1, maj
tovarna ščetarskih
in žimarsklh izdelkov
BOMBOMI[RA
TRGOVSKO PODJETJE
LJUBLJANA Mestni trg 25/1
Uprava : telefon 23 023
postreže cenjenim odjemalcem v poslovalnicah:
na TITOVI CESTI 14, tel, 21 231
na CELOVŠKI CESTI 127, tel, 55 523
na MESTNEM TRGU 3, tel, 21 880
s prvovrstno kavo »KAVINA MEŠANICA« v
zrnju, mleto In ekspres, z vsemi vrstami keksov,
čokolade in čokoladnih proizvodov ter s toplimi
in hladnimi osvežujočimi pijačami. Obiščite nas!
Komunalno podjetje
UAST
LJUBLJANA, Rimska cesta 24
čestita delovnim kolektivom in poslovnim
prijateljem za obletnico ustanovitve OF sloven-
skega naroda in za mednarodni praznik dela —
1. maj.
nOMUXALXO
POBJETJE
VIČ
LJUBLJANA
UPRAVA,    TEHNIČNI   SEKTOR,    SEKTOR   ZA
UREJANJE IN ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ,
Ljubljana, Vrhovnikova ulica 2
Telefon 61 286, 61 932, 61 780, 61 279
Stranski   obrati:
Ljubljana, Viška 65 in Viška 58
Telefon 61 328, 61 424
— gradi in vzdržuje ceste,
— gradi manjše objekte, mostove,
kanalizacije itd.,
— ureja mestna zemljišča,
— izdeluje in prodaja betonske izdelke,
— strojne in transportne storitve po konku-
renčnih cenah.
Tehnične Informacije dajemo brezplačno.
Tudi naš kolektiv se pridružuje   čestitkam
za obletnico ustanovitve OF in
za mednarodni praznik dela — 1. maj.
Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner-
jem in znancem pa želimo v majskih praznikih
mnogo prijetnega razvedrila.
KOMUNALNO PODJETJE
MESTNI
VODOVOD
LJUBLJANA
Krekov Irg 10
čestita vsem delavnim ljudem
in našim poslovnim prijateljem
za obletnico uslanovllve
OF
slovenskega naroda
in
za mednarodni praznik
________________ „   dela
1. maj
INDUSTRIJA PLUTOVINASTIH IZDELKOV
LJUBLJANA
Celovška cesta 32
Telefoni: centrala 311 266 — komerciala 310 778 —
p. p. 78-n — telegram PLUTA Ljubljana
izdeluje :
1. zamaške Iz plute, cilindrične in konusne;
lista serijskih proizvodov obsega 68 različnih
tipov zamaškov;
2. kocke, plavače ter druge Izdelke iz plute;
3. vložke Iz stisnjene plute različnih dimenzij.
4. kronske zaporke
— navadne bele, znotraj zlato lakirane,
— obojestransko zlato lakirane,
— lltografirane v različnih barvah po želji
kupca,
— vložki iz stisnjene plute so po želji pre-
vlečeni z aluminijevo ali plastično folijo;
5. aluminijske navojne zaporke
— zlato lakirane,
— lltografirane;
6. aluminijske zaporke z jezičkom
— 0 26,5 mm,
— 0 29,5 mm plutove izolacije.
Iz ekspandlrane plute Izdelujemo
— plošče različnih debelin za toplotno ln
zvočno izolacijo,
— žlebake ln segmente po specifikaciji kupca,
— plutov zdrob.
Kvaliteten izdelek ln redna dobava
je naša najboljša reklama!
Svojim poslovnim prijateljem in dobaviteljem
ter vsem delovnim ljudem čestitamo za praz-
nik dela 1. maj
Ljubljanski investicijski zavod
INŽENIRING ORGANIZACIJA
ZA VSA INVESTICIJSKA DELA
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11/VI
opravlja inženiring, projektantske
in druge investltorske posle
pri gradnji poslovnih, stanovanjskih,
prosvetnih. Industrijskih, komunalnih
in drugih objektov
Čestitamo
za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda
ln za mednarodni praznik dela — 1. maj
Projektira in izdeluje namakalne naprave z
umetnim dežjem v stabilnih, polstabllnlh in
prevoznih sistemih.
Servis  kmetijske  mehanizacije in avtomobilov
škoda, simca, saab ln Land Rover.
Z lastno težko mehanizacijo opravlja vsa melio-
racijska dela.
Izdeluje hipoksl smole in kite.
OBRTNO   PECARSKO
IN  MONTAŽNO  PODJETJE
OBLOGA.
LJUBLJANA-POLJE 20
Telefon 48 101
opravlja vsa pečarska, keramična ln tera-
cerska dela solidno ln strokovno.
obloge sten, polaganje podov Iz keramič-
nih plošč, teraco, montiranje peči in ka-
minov. _
Čestitamo vsem delovnim kolektivom in
našim poslovnim prijateljem za obletnico ustano-
vitve OF slovenskega naroda ln za mednarodni
praznik dela — 1. maj.
COMMERCE
ZASTOPSTVO INOZEMSKIH FIRM
LJUBLJANA, Titova cesta 81
Telefon 310 024
Zastopamo priznane tuje firme, ki oskrbujejo
našo kemično, tekstilno, papirno, gradbeno ln
druge industrije s surovinami, stroji ln orodji
ter kmetijstvo z zaščitnimi sredstvi za rastlin-
stvo ln gnojili. Spremljevalne službe (servisne,
, tehnično posvetovalne ln druge službe) dopol-
njujejo našo dejavnost.
Svojim poslovnim partnerjem, prijateljem in
znancem čestitamo za praznika 27. april ln 1. maj
GALIS
LJUBLJANA
Lepodvorska ulica 23 a
trgovsko podjetje z igračami,
galanterijskimi izdelki
in otroško konfekcijo
na debelo
Telefoni: direktor 310 061
komerciala 311314
oddelek pletenin
— blagajna 311 315
skladišče 311306
Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim
poslovnim prijateljem za obletnico ustano-
vitve OF slovenskega naroda in za medna-
rodni praznik dela — 1. maj
preko svojih obratov proizvaja
in prodaja vse vrste gozdnih
sortimentov, opravlja gozdno
gojitvena dela, gradi ceste ter
osnavlja gozdne  plantaže
in intenzivne nasade
Čestitamo vsem našim poslovnim prijateljem in
delovnim ljudem
ZA OBLETNICO USTANOVITVE OF
SLOVENSKEGA NARODA  in
ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA —
1, MAJ
OBRTNIK
LJUBLJANA, Masarykova 34
Telefon 311 040
Izdeluje : vsa moška in ženska konfekcijska
oblačila, delovne zaščitne obleke, vse vrste
uniform in čepic ter žensko perilo.
Poslužujte se naših trgovin v Ljubljani, Kranju,
Mariboru, Celju, Novem mestu, Brežicah, Po-
stojni, Ajdovščini in Piranu,
Čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim
poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve
OF slovenskega naroda in za mednarodni praz-
nik dela — 1, maj
IKDOS
industrija transportnih
hidravličnih strojev
LJUBLJANA-MOSTE
Telefon: h, c. 313 822
komercialni oddelek : 311 090
Kolektiv podjetja čestita vsem svojim
poslovnim prijateljem ter delovnim
ljudem
ZA OBLETNICO USTANOVITVE
OSVOBODILNE FRONTE in
ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA
1, MAJ!
Obenem obvešča poslovne prijatelje, da nudi za
mehanizacijo notranjega transporta:
baterijske viličarje VE 600, VE 1000,
VE 1500, dieselske viličarje VD 1502,
VD 2002 in VD 2502
Hidravlične stiskalnice HS 60 in 150 ton.
Točnejši komercialni kakor tudi tehnični podatki
so vam na razpolago v našem komercialnem
oddelku
Priporočamo se!
TOVARNA VIJAKOV
LJUBLJANA
TOMAŽIČEVA 2
J UGOSLAVIJA
Tovarna vijakov, Ljubljana, je največji jugoslovanski proizvajalec vijakov drobnega asortimenta od 0 2 do 6 mm
PROIZVODNI PROGRAM:   vijaki za kovine, vijaki za les, vijaki za pločevino,
specialni vijaki po načrtih ali vzorcih, kovice železne, bakrene In aluminijaste
Ob stodvajsetletnlci slovenskih železnic
cestita
ZDRUŽEMO ŽELEZNIŠKO
TRMSPORTUO PODJETJE
EJllREJAIVfl
ZA OBLETIICO
CSTMOVITVE OSVOBODILNE FROIHTE
SLOVEIVSKEGA MRODA
m
m MEDMRODIVI PRdZlVIR DEM 1. MM
vsem uporabnikom železniških storitev, gospodarskim
organizacijam, poslovnim prijateljem
in vsem delovnim ljudem
ELEKTROTEHNA
Po osvoboditvi in zmagi socialistične revolu-
cije leta 1945 je morala narodna vlada Slovenije
v kratliem času rešiti dolgo vrsto zelo pomemb-
nih nalog. Ena izmed njih je bila tudi organiza-
cija trgovine na debelo. V ta namen sta takratni
predsednik vlade Boris Kidrič in njen minister
za industrijo in rudarstvo Franc Leskovšek-Luka
podpisala 4. oktobra 1945 uredbo o ustanovitvi
podjetja z naslovom »ELEKTROTEHNA«. Prvi
člen te uredbe je ELEKTROTEHNO deklariral
kot državno elektrotehnično podjetje federalne
Slovenije, ki je bilo pod nadzorstvom ministr-
stva za industrijo in rudarstvo v Ljubljani. Le-to
je tudi razpolagalo s čistim dobičkom nanovo
ustanovljenega podjetja (5. člen uredbe).
Predmet poslovanja, ki je bil ob vpisu firme
v register gospodarskih organizacij vpisan z be-
sedami »nabava in distribucija elektrotehničnega
materiala ter projektiranje in vzdrževanje vseh
vrst elektrotehničnih naprav«, je bil spremenjen
šele po desetih letih (leta 1956) v »trgovanje na
debelo: v notranjetrgovinski stroki z elektroteh-
niškim materialom, z opravljanjem uvoza v svo-
jem imenu in na svoj račun, v zunanjetrgovin-
ski stroki z električnimi stroji, napravami in ma-
terialom, s konstrukcijami in deli; trgovanje na
drobno: prodaja električnega materiala«. S tem
je bilo podjetju omogočeno, da se je bistveno
razširilo in povečalo, da se je razvilo v firmo
mednarodnega slovesa. Veliki razmah firme naj
ilustriramo s pregledom realizacije (v starih di-
narjih) in zaposlenosti:
Tako veliko realizacijo je ELEKTROTEHNA
mogla doseči z zelo dobro organizacijo dela, s
pripojitvijo manjših podjetij in z ustanavljanjem
svojih predstavništev, filial ter prodajaln. Danes
ima podjetje naslednjih pet organizacijskih enot:
upravo s splošnim in finančnim sektorjem, no-
tranjo trgovino na debelo, trgovsko omrežje, zu-
nanjo trgovino, servis. Elektrotehniški material
prodaja prek 13 prodajaln; v Ljubljani ima 7
enot, po eno pa v Novem mestu, Kranju, Murski
Soboti, Celju, Kopru, Krškem in Slovenjem
Gradcu. Filiale so v Beogradu, Zagrebu in Kopru.
Predstavništev je več: v Mariboru, Celju, Splitu
in Sarajevu; v inozemstvu pa predstavništvo v
Pragi. ELETROTEHNA je pripojila 4 podjetja:
leta 1961 Elektropromet v Ljubljani in Radio-
elektro v Novem mestu, leta 1962 Radio-televizij-
ski servis v Ljubljani, leta 1965 Stadion, elektro-
tehnično delavnico v Ljubljani. Leta 1967 je
ELEKTROTEHNA prevzela tudi zastopstvo tujih
firm ter posredovanje v mednarodni trgovini.
Organizacija dela in delo samo slonita seveda
na ljudeh, na uslužbencih in delavcih. Zato je
prav, da podamo strukturo personala kar v ob-
liki razpredelnice, ki je bila sestavljena 31. de-
cembra 1965:
visokokvalificiranih
delavcev...... 25
uslužbencev z visokošolsko
izobrazbo...... 13
Skupaj 38 ali   9,76 «/o vseh
kvalificiranih delavcev .   . 122
uslužbencev z višjo
izobrazbo   ...... 18
Skupaj 140 ali 35,98 Vo vseh
polkvalificiranih delavcev 24
uslužbencev s srednjo
izobrazbo...... 100
Skupaj 124 ali 31,87 »/o vseh
nekvalificiranih    delavcev 11
uslužbencev z nižjo
izobrazbo...... 76
Skupaj 87 ali 22,36 0/0 vseh
Vodstvo podjetja je stalno težilo za tem, da
pridobi v svoje vrste čimveč sposobnih delavcev.
To mu je tudi uspelo in 31. decembra 1968 je že
bila struktura zaposlenih naslednja:
visokokvalificiranih
delavcev...... 29
uslužbencev z visokošolsko
izobrazbo...... 19
Skupaj 48 ali 10,23 «/o vseh
kvalificiranih delavcev .   . 127
uslužbencev z višjo
izobrazbo...... 25
Skupaj 152 ali 32,40 «/o vseh
polkvalificiranih delavcev 16
uslužbencev s srednjo
izobrazbo...... 136
Skupaj 152 aU 32,40 «/o vseh
nekvalificiranih delavcev . 41
uslužbencev z nižjo
izobrazbo...... 76
Skupaj 117 ali 24,94 »/o vseh
Podjetje upravljajo delavski svet, upravni od-
bor, sveti delovnih enot, glavni direktor. Zani-
miva je struktura 25-članskega delavskega sveta
glede kvalifikacije njegovih članov. V posled-
njih treh letih je bila takale:
M65       1967       1968
Uslužbenci z visoko izobrazbo    '°       '*       ^°
in visokokvalificirani delavci   18      25        28
Uslužbenci s srednjo izobrazbo
in kvalificirani delavci   .   .   64      62,5      60
Uslužbenci z nižjo izobrazbo in
polkvalificirani delavci   .   .   14      12,5       8
Priučeni in nekvalificirani de-
lavci    .........4       —        4
Pri podjetju s takim in tolikšnim obsegom dela
je povsem razumljivo, da sloni teža dela na vi-
sokokvalificiranem in srednjekvalificiranem ka-
dru. V 9-članskem upravnem odboru pa imajo
absolutno večino delavci s srednjo izobrazbo in
kvalificirani delavci. Še posebej imajo svoje sve-
te delovne enote: notranja trgovina na debelo,
trgovinska mreža, zunanja trgovina, uprava pod-
jetja, servis. Glavni direktor Marjan Križaj
opravlja svojo dolžnost neprekinjeno že od leta
1950 dalje.
Razen teh glavnih organov ima podjetje še
zbor delovne skupnosti, referendum, pet stalnih
komisij in kolegij kot posvetovalni organ glav-
nega direktorja.
Da je firma dovršeno organizirana in da uživa
doma in v tujini sloves solidnega partnerja in
dobro vpeljanega podjetja, spoznamo iz dejstva,
da je ELEKTROTEHNA za letos planirala rea-
lizacijo v višini 59 milijard starih dinarjev (590
milijonov novih dinarjev). Vse kaže, da bo ta
plan dosežen, morda pa celo presežen.
ELEKTROTEHNA
TRGOVSKO UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM
LJUBLJANA, TITOVA 52
elektromotorji
telefonija
kabli
izolirani prevodniki
elektroinstalacijski material
akustični aparati
oprema za gostinstvo, trgovine
investicijski ingeneering
POHIŠTVO
mrnrn
ZA TOPLI DOM
mei DRUŽINI