Stev. 4 V Ljubljani, 22. januarja 1909. IL. leto. UČITELJSKI TOVARIŠ llasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva itL Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K pol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 ti. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Vse spise, v oceno poslane kajjge itd. je pošiljati samo na naštt»8r\ * C T» Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. „Regulacija" učiteljskih plač v kranjskem deželnem zboru. Deželni poslauec dr. Triller in tovariši so v zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega vložili nujni predlog glede regulacije plač kranjskega učiteljstva. Ta nujni predlog ja bil kar izročen finančnemu odseku, da poroča o njem v javni seji. Takrat bi prišlo do utemeljevanja. Bilo je pripravljenega mnogo gradiva, ki bi pokazalo naravnost grozno sliko materialnega položaja kranjskega učiteljstva. In zdravstvenega tudi, ker je to posledica prvega. Vršila se je pretekli petek v deželnem zboru, ko je bil na dnevnem redu proračunski provizorij, politiška debata. Tu bi bila prilika, da se govori tudi o gmotnem vprašanju učiteljstva, prav tako že v četrtek, ko je bil v razpravi nujni predlog glede reforme deželnih šolskih zakonov. A nihče ni izprožil takrat tega vprašanja, ker je pač vsakdo mislil, da pride v soboto na dnevni red dr. Trillerja in tovarišev nujni predlog. Prišla je sobota, zasedanja zadnji dan. Poslanci, ki so vložili omenjeni nujni predlog, so pregledali dnevni red, a nujnega predloga ni bilo na njem! V zbornici vpraša pred začetkom seje dr. Triller gospoda deželnega glavarja pl. Šukljeta, kaj je z njegovim nujnim predlogom. Poudarja, da je vprašanje o regulaciji učiteljskih plač pač vsaj jtako nujno in aktualno, kakor so druga vprašanja. Zahteval je precizne izjave, kaj misli s tem. — Deželni glavar odgovori približno tako: „Ker niso predlagatelji zahtevali, naj se razpravlja o nujnem predlogu v določenem času — v 24 ali 48 urah —' ampak še v tem zasedanju, nisem postavil nujnega predloga na dnevni red, ker ne bo danes konec zasedanja, temveč bo deželni zbor samo o d g o d e d. O predlogu bo mogoče razpravljati, kadar se zopet snide deželni zbor." — Oglasi se dr. K r e k. Pravi, da je finančni odsek njemu poveril poročilo o tem nujnem predlogu, a zapisnikar finančnega odseka — dr. Lampe — je pozabil o tem obvestiti g. deželnega glavarja. G. glavar vzame to izjavo v vednost ter pravi, da pride nujni predlog v razpravo še danes — v soboto — i e bo čas. — Vršila se je debata o aneksiji Bosne in Hercegovine. Ura je šla na 7. zvečer. Dr. Krek, ki naj bi poročal o tem predlogu, je šel iz dvorane, deželni predsednik baron Schwarz je naznanil odgodenje deželnega zbora, deželni glavar pl. Šuklje je zaključil sejo, in tako ni bilo časaza razpravo o regulaciji učiteljskih plač! Na tak čisto poseben in res nenavaden način se je rešilo to vprašanje kruha in eksistence učiteljstva v deželnem zboru kranjskem dne 16. januarja leta 1909. po Kristovem rojstvu 1 Vse kranjsko učiteljstvo je hrepeneče čakalo na to zasedanje. „Slomškova zveza" je na zborovanju o Božiču obljubljala vsaj ilraginjsko doklado. Zgodilo se ni nič, vse je padlo v vodo, in sicer po zaslugi večine deželnega zbora — poslancev S. L. S., med katerimi sta tudi dva ljudskošolska učitelja. Učiteljstvu ne kaže sedaj drugega, n^go do prihodnjega zasedanja — trpeti in stradati. Potem ?e to trpljenje in stradanje zopet lahko podaljša za nedoločen rok! Če je bilo sklenjeno v tem zasedanju posojilo 10,000.000 K v melioracijske namene je to prava figa. če bi vzeli še en milijon zraven, da bi rešili kranjsko učiteljstvo trpljenja in stradanja, bi deželo hudič vzel. Da ostane dežela naj pogine učiteljstvo, ker za oba ni obstanka. če poginemo mi — prava reč! Saj smo samo učitelji in učiteljice! * » * Škoda, da se je zgodilo tako! Zakaj razprava bi bila gotovo zanimiva, in deželnemu odboru bi bila začrtana pot, ki se naj /e drži, da pride regulacija učiteljskih plač do končne rešitve. Pokazalo bi se mu tudi, kam se naj obrne, da dobi za to regulacijo vsaj del potrebnega pokritja. Da ne ostane vse to prikrito in zamolčano, smo v položaju, da obvestimo tem potom javnost o nameravanih predlogih. Pooblaščeni smo tudi izjaviti, da se pripravlja na deželni odbor spomenica, ki obrazloži položaj kranjskega učiteljeva, ker ni bilo to ob danih in zgoraj navedenih razmerah mogoče storiti v deželnem zboru 1 Vsebina predlogov je: I. 1. Deželnemu odboru bodi nalogs: a) da izdela do prihodnjega zasedanja deželnega zbora zakonski načrt o regulaciji učiteljskih plač v tem sm slu, da bodo te plače enake plačam vsakokratnega XI.—VIII. činovnega razreda državnih uradnikov; b) da določi službeno dobo učiteljstva na 35 let v smislu § 56. drž. šol. zakona iz leta 1869; c) da določi učiteljicam enake plače kakor učiteljem. 2. da se opravilne doklade odmerijo za enorazrednice po 200 K, za vsako dvorazred-nico in večrazrednico pa tolikokrat po 50 K več, kolikor je razredov, oziroma paralelk; 3. da se provizorična in vojaška leta uštevajo v službeni čas. 4. Dokler se to ne zgodi, na, se da vsemu učiteljstvu — učiteljem in učiteljicam, oženjencem in samskim — 50% dra-ginske doklade, ki se računa od temeljne plače ! II. Deželni odbor naj do prihodnjeca zasedanja deželnega zbora prouči zakonski načrt o uvedbi kulturnega davka, ki se raztezaj na hranilnice, zadruge in banke ter obremenjuj njih rezervne fonde v šolske namene. HI. Deželni zbor prosi slovenske državne poslance, naj delujejo na to, da se sprejme Eppingerjev predlog: Država pomaga deželam sanirati deželne finance na ta način, da država prevzame polovico stroškov za vzdržavanje ljudskega šolstva in učiteljstva. IV. ' Deželni zbor prosi slovenske državne poslance, naj delajo na to, da se sklene k § 55 državnega šoNkfga zakona iz I. 1869. dodatek: Kot minimalni dohodki učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah imajo v ljati tisti do- Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ ...... trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). hodki, ki jih imajo pri plači in penziji državni uradniki vsakokratnega XI., X., IX. in VIII. činovnega razreda. * * * O sklepih deželnega zbora kranjskega, ki se tičejo šolstva in učiteljstva, poročamo prihodnjič. Še enkrat izpraševalne komisije.** Javna tajnost je sicer, da so usposoblje-nostne izkušnje, ki se vrše po naredbi nauč-nega ministrstva meseca maja in novembra vsakega leta kakor po drugih, tako tudi na c. kr. moškem učiteljišču v Kopru jako proble-matiške vrednosti ter so bile kot take predmet že marsikateremu zasebnemu razgovoru, vendar se ni še vzdigoval v javnosti prah zaradi njih. Da ni do tega prišlo, je vzrok ono izjemno in zasilno stanje, ki vlada že več let na učiteljišču in ga smatramo le za prehodno, prepričani, da se celotno vprašanje temeljito reši v najkrajšem času, a dalje je — razen indolence prizadetega učiteljstva samega — vzrok tudi to, da ni postopanje izpraševalne komisije izzvalo doslej še nikakršnega javnega razmotrivanja. Ako bi se kaj takega zgodilo, bi prišle na dan bržkone stvari, o katerih bi bilo bolje molčati, ako že ne iz splošnih, pa vsaj iz posebnih ozirov. Toda naj se nas ne razume napačno ! Nikakor nočemo s kakršnimikoli trditvami dolžiti ali sumničiti izpraševalne komisije. Krivda te je le dozdevna, navidezna in prav zaraditega poudarjamo, da je glavni krivec vlada, ki stremi za nizkim smotrom, da ustvarja deželi slabotno in svoji nalogi nedoraslo učiteljstvo. Vlada ve dobro, kaj dela. Kolikor je namreč njena taktika glede odrekanja šol nasilna in — dasi veliko računa na elastičnost ljudske volje — nevarna, toliko je njeno, drugo profilaktiško postopanje zanjo hvaležnejše, ker je zahrbtno in nenadzorovano ter dožene na ta način sigurneje, a zraven tega brez zaplet-ljajev in odpora svoj namen. Daje našim vladam veliko ležeče na tem, smo prepričani že davno, da pa jo naši zastopniki tako dobrodušno puste v njenih kalnih vodah in zahrbtnih računih, to nam je vsekakor težje umevno, ker je nenravno in kar kaže podcenjevanje ali bolje: nerazumevanje, kaj je ljudstvu dobro učiteljstvo. Ne grem dalje, ker bi moral sicer ostreje apostrofirati, a tudi ne morem, ker se pravkar napisano nanaša preveč na ustroj učiteljišča samega, ki mu daje visoko ministrstvo preko glav naših poslancev nesposobne učne osebe ali pa jim jemlje z disciplinarnim nameščenjem vsakršno veselje do dela. Tudi ni moj namen govoriti še dalje, kako občutno nas vlada, čeprav neopazno, oškoduje s tem, da je siste-matiško pri dflu napraviti naše ljudsko šolstvo sušičavo in brezmočno; trdim le, da nam še ne more in ne sme zadostovati, ako imamo sploh kaj, temveč, da smo vedno pozorni tudi na kvaliteto tega, kar nam vlada milostno prepušča. Obrniti tornj oči poklicanih tja, kjer sta njih vpliv in moč tisočkrat potrebn-jša kot pa pri velodromskih prireditvah in izposlovanju do- *) Članek pomotoma zakasnel. Uredn. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. voljenj za demonstracijske obhode, to je prvi povod dopisu, drugi pa leži v tem, da ima tudi učiteljstvo — oprostite! — svoj ponos, ki se sicer pusti upogniti, a le do gotovih mej in ne več. Molčali bi ter se uživeli docela v prepričanje, da morajo biti učiteljski usposoblje-nostni izpiti prav taki, kakršni so na zgoraj omenjenem učiteljišču, dasi smo še kdaj gotovi, da so gg. člani komisije, lahko tudi naj-izbomejši profesorji m akademiško temeljito izobražene osebe, a da ljudske šole (razen enega, ki je res šolnik) z vsemi njenimi težnjami niti teoretiško, toliko manj pa praktiško poznajo, da niti ne govorim o specialni metodiki posameznih učnih disciplin. Istotako ne bi omenjali, da so usposoblj. izkušnje predvsem praktiškega značaja ter se morejo raztezati na kandidatovo znanje le o ljudskošolski vzgoji, šolski disciplini in higieri, kakor tudi na me-todiško obravnavo ljudskošolskih učnih predmetov — kar se od strani nekaterih članov premalo, oziroma nič ne uvažuje — ako se ne bi primeril slučaj, spričo katerega je težko obraniti obzirnost in kar ne sme ostati neod-govorjeno. Pri zadnjem usposabljanju ljudskošolskih (in meščanskih) učiteljev je namreč izpraše-valna komisija — omenjam, da znatno reducirana v svojem prvotno določenem sestavu — kakor v zasmeh priznala enemu izprašanih učiteljev izpričevalo z neverjetnim dostavkom, da je dotični sicer usposobljen, toda nesposoben za službo ljud-skošolskega učitelja. Ker pa je delokrog izpraševalne komisije vsekakor natančno določen in menda ne sodi v njeno področje raziskovanje telesnega zdravja, je zaključek povsem naraven, da je v onem famoz-nem pristavku govora o metodiški in nikakršni drugi sposobnosti, oziroma nesposobnosti. Kolikega pomena pa je potem ves slučaj, je v prvem trenutku težko razvidno. — Komisija bi bila seveda le dosledna, ako bi postavila svojo pripombo v usposobljenostno izpričevalo dotičnega nesposobnega usposob-ljenca. Ker je pa kaj takega nemogoče in ker se je komisija čutila preslabotno odreči nesposobnemu (po njenem naziranju) učitelju kvalifikacijo, je jasno dokazala, da se docela zaveda o nezanesljivosti svojih lastnih uradnih sklepov ter da nima sposobnosti za poverjeni ji posel. Prepričana je torej kvečjemu, da fni njena naloga preiskovati (poudarjam : v neza-dostujočem času) znanje kandidatov, ampak edino le usposabljati, to je izdajati učiteljem izpričevala, dokument, s katerim imajo pravico zahtevati stalno službeno nameščenje i. dr. Vsi pogoji pa, ki naj odločajo, so pri tem postopanju potisnjeni v stran, in merodajna je le samovolja komisije, ki razpolaga s svojo močjo ne po predpisih, temveč popolnoma poljubno. O zakonitosti ni to.ej več govora. Toda čim si je dovolila komisija toliko svobode ter začela usposabljati nesposobne, v onem trenutku nima izdano izpričevalo več vrednosti izpričevala, a istotako ne more imeti zakonite vrednosti tudi vseh ostalih 11 izpričeval, ki jih je izdala izpraševalna komisija v enakem sestavu. Potemtakem je torej dvanajst neveljavnih dokumentov že v cirkulaciji, a za njimi pridejo se drugi, ako se komisija kakorkoli ae pre-Kstroji. Do tega časa pa je komisija nezakonita, ker si je sama odvzela zakonitost. — Naj zadostuje ! Nismo napisali teh vrstic z namenom, da bi komu kaj očitali ali pa da bi ga celo obdolževaii — ne ! — Pribiti smo hoteli le dejstvo, kako daleč je mogoče zaiti in kaj se vse lahko primeri, dokler je vladi naše šolstvo tako silno pri srcu. Trdimo sicer, da ne more nihče zahtevati od gg. komisarjev objektivnosti, ko pa ne poznajo zadostno metodike posameznih predmetov in da je vladi ta slaba stran učiteljiških profesorjev indiferentna, vso krivdo pa zvračamo na vlado, oziroma na one naše zastopnike, ki naj bi prvi izčistili račune, a nimajo — žalibog — smisla za to. Ako nam že nedostaje moči, da bi razpolagali poljubno s svojim lastnim šolstvom, bi pa lahko poskrbeli, da je to, kar se nam da, zdravo v svojem jedru. Gre, kakor vidimo, tudi v tem oziru na bolje, saj šteje novoimenovana kastavska komisija med osmerico članov kar 5 ljudskošolskih (vsaj bivših) učiteljev. Dokler pa ni preustro-jena v takem smislu tudi izpraševalna komisija za slovensko primorsko učiteljstvo na slovenskem moškem učiteljišču, pa naj ima sedež že kjer si koli bodi, dotlej so usposobljenostni izpiti za nas nonsene, dotlej so — humbug. Iz naše organizacije. Kranjsko. Posavski krožek je imel sestanek dne 13. prosinca pri Jermanu v Krškem. Sklicatelj g. nadzornik Stiasny je pozdravil navzoče in imenoval za starosto tovariša Humka. 'tudi za izpopolnitev resnega dela tega krožka je skrbel g. sklicatelj. Predaval nam je o računstvu v ponavljalni šoli. V svojih izvajanjih je poudarjal, da se je osobito pri računstvu držati gesla: „Iz življenja za življenje." Ker so v tem smislu naše sedanje račuuice nedostatne, je treba predvsem preosnove ra-čunic. G. nadzornik namerava to sam dejanski izvršiti. — Vsi slušatelji so z zanimanjem poslušali predavanje. Eazvila se je nato precej živahna debata. Tov. Hočevar je predlagal naj bi pri krožkih izostale pedagoške razprave, ki se jih naužijemo pri društenih zborovanjih. Na njih mesto naj stopijo poljudna znanstvena predavanja v svrho naše splošne naobrazbe in razgovori o socialnem delovanju. Krožki naj bi ne imeli značaja zborovanj, ampak prijateljskih sestankov. Večina tovarišev in tovarišic pa se je izreklo za pedagoška predavanja Nato se je oglasi! tov. starosta in je bodril k razširjanju lista „Domače ognjišče," poživljal je tovariše in tovarišice, naj vsak po svoji moči pripomore k resnemu iu zabavnemu delu krožkov. Pozdravil je tudi tov*, nadučitelja Cvirna iz Leskovea, ki je bil prvič v naši sredini. Razveselil nas je tudi z neko zanimivo sliko iz življenja učitelja „Teófila Kluke". Zlasti s sarkastičnimi opazkami v „oklepaju" je povzročil mnogo smeha. Potem pa smo se po stari navadi dobro imeli iu nabrali za uč. konvikt 5 N — da bo g. urednik zadovoljen z nami. če bode imela njegova opazka povsod takšen vpliv, potem bi bilo dobro, da jo naredi pri vsakem poročilu.*) Prihodnji krožek skliče tov. nadučitelj Jamšek. Štajersko. Slovenjebistriško učit. društvo je imelo svoj redni občni zbor dne 14. t. m. v Slov. Bistrici. Predsednik tov. Jos. Kokl pozdravi v svojem nagovoru zborovalce špeci-alno pa novo članico gdč. Milico Lendovškovo iz Črešnjevca. O okrožnici za volilni sklad je poročal tov. Krotky in obenem razpečal večje število med navzoče. V svojem letnem poročilu je omenil tov. Kolk, da je bilo društveno gibanje v minulem letu jako živahno in večina zborovanj prav dobro obiskanih. Zborovalo je naše društvo 1. 1908. petkrat, trikrat v Slov. Bistrici, enkrat na črešnjevcu in enkrat na Zg. Pol-skavi. Blagajniško poročilo, ki nam ga je podala tov. Mila Schreinerjeva, izkazuje K 142 01 dohodkov, K 74 izdatkov, torej K 68 01 prebitka. Za vestno poslovanje ji izreče tov. predsednik zahvalo. Rač. preglednikom se izvolita tov. Krotky in Svetlin. Za tem so se v» šile volitve s sledečim izidom: Jos. Kokl. predsednik, Seb. Krotky, podpredsednik, Agica Kunejeva, tajnica, Mila Schreinerjeva, blagajničarka, odborniki: G. Polanec, I. Svetlin in M. Vršič. Na predlog gospe Vobičeve se izvoli še tov. Hribernik v soc. odsek. Končno izreče tov. Svetlin predsedniku Koklu v imenu učit. društva iskreno sožalje ob izgubi njegove blage in splošno priljubljene soproge; namesto vencu predi ga darovati 10 K za Ciril-Metodovo družbo. *) Naša opazka veljaj enkrat za vselej — za vse in za vsakogar ! C r e d n. Učiteljsko društvo za celjski okraj je imelo svoje glavno zborovanje v sredo dne 6. t. m. v Celju. Navzočih je bilo SO članov. Našemu društvu so na novo pristopili tovari-šica Bojnik iz Velike Pirešice, tovariša Dela-korda iz Petrovč in Hribernik iz Teharij. Tov. predsednik pozdravlja navzoče tovariše, novo vstople člane in tov. A. Peska ter kaže na prikazni, ki niso za nas v novem letu nadebudne. Učiteljstvo se povsod omalovažuje, nikjer nima prave opore. Navdušuje k sklopljenju v trdno zvezo ter poživlja opustiti letargijo, ki se je pokazala v minulem društvenem letu. Zahvalja se srčno za poverjenje zaupanja o priliki njegove izvolitve kot zastopnik v okrajni šolski svet ter obljublja storiti vse v dobrobit našega stanu, če bo njegova izvolitev potrjena. Omenja, da je s tov. Voglar-jem zastopal naše društvo pri „Zavezinem" zborovanju v Gorici; tu ga je osupnilo, da je vedno večji deficit v upravi „Zaveze", morala se bo na vsak način ustvariti remedura, zakaj dolžni smo to samemu sebi in svojemu ugledu. Priporoča nadalje podpirati stremljenja narodne stranke, propagatorico napredka, in njen na novo ustanovljeni list „Narodni Dnevnik", ker imamo v nji zaščitnico, ki jo mora imeti vsak stan. Tudi „Učit. Tov." se naj podpira vkljub temu, da zdaj nekako čudno nastopa.*) Izmed društvenih zadev omenja že znano okrožnico socialnega odseka in neko častno afero. Tov. predsednik Armin Gradišnik nato izjavlja odločno, da letos zadnjikrat sprejme častno mesto predsednika, ki ga je opravljal polnih dvanajst let, neče pa tudi sprejeti nobenega odborniškega mesta, ker ima drugega posla obilo; delal pa bo vedno zvesto za procvit društva. Nato je prišlo letno poročilo tajnikovo, ki ga podajamo v sledečem: Polagamo danes račun o društvenem delovanju našega društva za minulo leto. Z velikim navdušenjem smo stopili v društveno leto 1908, a naši upi in naše namere, izprožene pred letom osorej, sa niso obistinile v pričakovani meri. Golo navdušenje ne rodi uspehov, enako jih ni brez vztrajnega dela in trdne, jeklene volje. In če hočemo biti odkritosrčni, smelo trdimo, da marsikateremu izmed nas manjka volje do dela v naši organizaciji, ker se zanaša na delo drugih. Tako ne sme biti! Vsakomur od nas je stremiti, da za ukreplje-nje naše organizacije žrtvuje vse svoje razpoložljive sile, ki jih naloži kot mogočno glavnico za povzdigo svojega stanovskega ugleda in kot trden temelj za procvit naših zanamcev na polju napredka. Ne delo posameznikov, ampak smoterno delo skupnosti more dvigniti naš ugled. Vprašam pa: Jeli se krepi ugled društva, ako se od približno 100 društvenikov zbere k napovedanemu sestanku borih 12, reci dvanajst članov? Boko na srce in tihoma vzklikni; grešil sem! Kaj takega se ne sme zgoditi v društvu, ki je bito za zgled drugim! Dragi tovariši in drage tovarišice ! Tako ne sme dalje! Ne navalite le odboru bremena na rame, kažite vsaj s svojo navzočnostjo dobro voljo, da hočete, podpirati delo v društvu. In čim živahnejše bo to, tem več užitka bomo imeli sami, tem lepši naši uspehi in tem po-nosnejša naša zavest, da smo storili v okviru naše organizacije vsak po svojih močeh za napredek in procvit učiteljskega stanu. V minulem letu so bila le štiri zborovanja, eno se ni moglo vršiti zaradi prepičle udeležbe članov. Kaj enakega se v tem društvu še ni pripetilo! Na teh štirih zborovanjih je bilo skupaj 121, članov, tako da pride na vsako zborovanje povprečno po 30 članov; največ jih je bilo pri zborovanju meseca marca, namreč 33, zato je bil ta sestanek eden najvažnejših v pretečenem društvenem letu. Meseca maja je društvo tudi priredilo izlet na goro Oljko. Število članov se je v tem letu zdatno pomnožilo. Vsi tovariši in tovarišice. ki niso bili še dozdaj člani velike jugoslovanske učiteljske organizacije, so bili po odboru pismeno pozvani k pristopu. Uspeh je bil dober, zakaj pristopilo je Da novo 20 članov. Naše društvo torej šteje danes 1 častnega člana, 87 rednih in 8 podpornih članov. Naše društvo je z ozi-rom na veliko število članov eno najmočnejših pod okriljem „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic". Izmed odborovih sej je omeniti ono v Žalcu; pri tej se je sestavil poziv tovarišem nečlanom za pristop društvu, razpravljalo seje nadalje a premalem uvaževanju točke „Iz šolske prakse" in kako priti temu v okom. govorilo se je tudi o preosnovitvi društvene knjižnice. Take odborove seje so jako na mestu, ker razbremene delo, ki bi se moralo rešiti pri sestanku vseh društvenikov. Tudi predavanja so se vršila: tov. L. Cernej iz Griž je ravpravljal jako umestno temo „Razdelimo si delo in delajmo"; tov Brinar iz Jlotovelj o izpremembi „Zvezinih pravil": tov. Štukelj iz Fraukolovega pa „O dveh ekstremih". Pri točki „Iz šolske prakse" se je med drugim govorilo tudi o izključitvi otroka iz šole. Izreklo se je ogorčenje napram podli pisavi „Slov. Gospodarja" zoper učiteljstvo. Mnogo se je razpravljalo tudi o prireditvi „Zvezinega jubilejskega koncerta" v Celju. Storil se ie sklep, vposlati potom naše orga- *) Prosimo pojasnila, v čem obstoja to čudno nastopanje. Uredn. nizacije na deželni šol. svet štaj. spomenico, naj se pri rekurzih zaradi glob neopravičenih šol. zamnd ne postopa tako rahločutno, enako se je poslala spomenica, naj se tajništvo pri krajnih šolskih svetih poveri učiteljstvu. To smo storili v minulem letu. Odpira pa se nam novo društveno leto. S trdim korakom stopimo vanj, z železno vztrajnostjo se poprimimo dela za ugled svojega stanu in za ukrepitev našega naroda. Odgrinjajmo črni za-stor teme nevednosti, ki visi še razprostrt nad našim narodom, s krepko dlanjo pa odbijajmo črno tolpo, razširjajočo nazadnjaštvo med našimi rojaki. Neizprosen boj se bije med napredkom in reakcijonarstvom. Dolžnost vsakega izmed nas je, vstopiti v ta boj in prijeti za bakljo napredka, da se bo razlila svetloba prosvete v najzadnejši kotiček naše mile domovine I Poročilo blagajničarke tov. Nike Kosijeve je bilo jako ugodno, zakaj dohodkov je bilo v minulem letu 343-21 K, stroškov pa 206 20 K, torej je še preostanka 137.01 K (vkljub temu, da še 17 članov dolguje društvenino). Pregle-dovalcem računov se izvolijo tovariši Šah, Ki-slinger in Hribernik, Nato predlaga tov. Petriček v imenu društ. odbora, da se podeli tovarišu predsedniku Arminu Gradišniku za njegovo neumorno in uspešno 121 e t n o delovanje kot društveni predsednik častno članstvo. Ta predlog se enoglasno z velikim navdušenjem sprejme. Tov. Gradišnik se nad vse ginjen zahvali za podeljeno mu čast. Izvoli se potem sledeči odbor: Predsednik tov. Ludovik Cernej — Griže; podpredsednik tov. Fran Brinar — Gotovlje; tajnik tov. Budolf Wudler — Griže; blagajničarka tov. Nika K o s i j e v a — Teharje; knjižničar tov Josip Žagar — Celje; pevovodja tov. Bajko Vrečar; odbornika: tov. Brnest Slane — Petrovče in tov. Josip C u 1 e k — Št. Jurij ob južni železnici. Novo izvoljeni predsednik tov. Cernej prevzame predsedništvo ter obljublja delovati s pomočjo vseh članov za povzdigo društvenega življenja, za čast in ugled učiteljstva Naročiti se sklene „Slovensko Šolsko Matico" in „Slovensko Matico", tuintam pa kako dobro knjigo, članarina ostane kakor dozdaj namreč 4 K. Naroči se tudi nova tajniška knjiga. Navzočega tovariša A. Peska se naprosi za kako predavanje, kar tudi obljubi storiti. Na predlog tov. Petrička se sklene čestitati članu našega društva c. kr. nadzorniku g. Josipu Supanku na visokem odlikovanju naknadno pri tem občnem zboru (ker dozdaj ni bilo nobenega sestanka) kot izraz vsega organiziranega učiteljstva celjskega okraja. Na predlog tov. Culka se na novo oživo-tvori pevski zbor, ki bo imel prvo pevsko vajo pri prihodnjenm zborovanju dne 2. svečana ob 9. uri dopoldne. Učiteljsko društvo za laški okraj ie zborovalo dne 10. t. m. na Zidanem mostu ob znatni udeležbi vzlic neprijetnemu zimskemu dnevu. Kot goste smo imeli radost pozdraviti gdč Juvaučičevo, g. jurista Gabra iz Rimskih toplic, tov. Košarja, popoldne pa je še došel iz Celja naš vrli tov. Gradišnik, prinašajoč pozdrave kolegov, ki so se dopoldne posvetovali v Celju. Nanovo sta pristopili ta dan dve tovarišici, namreč vrtnarici Ciril-Metodovih vrtcev v Hrastniku gdč. Kuster in gdč. Poglajen, svoj izstop pa je pismeno naznanila gdč. Alice Koschell iz Hrastnika. Ker se čuje mnenje, da je vzrok izstopu slaba vest zaradi nekolegialnega vedenja in ker se izrazi želja, pojasni predsednik zadevo nekako tako-le: Na hrastniški šoli so dolžile tri koleginje neopravičeno slovensko učiteljstvo, da piše o njih žaljivo v politiških listih. Nadalje je vrtnarica P., ki deluje na vrtcu v istem šolskem poslopju kot omenjena nemška gospica, izročila predkratkim nekaterim učenkam letake (pod kuverto), ki jih je izdala družba sv. Cirila in Metoda, da jih ponesejo domov staršem. Gdč. Koschell je tak letak pri eni učenki konfiseirala, poslala prepis nekemu udu okr. šol. sveta, original (ali morda tudi prepis) pa izročila neki osebi, ki je tiral zadevo tudi pred sodišče. Ali je ta zadeva ali katera druga vplivala na izstop gdč. Koschell, pač ne bo teško uganiti. Iz poročila tajnika tov. Lebarja smo ¡[za tem. povzeli, da je štelo naše društvo v preteklem letu 66 rednih članov, katerih se je udeležilo povprečno 31 štirih zborovanj, 9 izleta na Jurkovo Lisco, mnogo tudi zborovanja na velikonočni ponedeljek v Celju, primimo število odposlancev „Zavezinega" zborovanja v solnčni Gorici in trojica vseslovanskega učit. zleta v zlati Pragi. Blagajnikovo poročilo ni bilo zaradi raznih prispevkov, ki jih ima društvo plačevati posebno ugodno, in se je društvenina zvišala za prih. leto od 4 na 5 K, kar še vedno ni preveč, če se primerjamo n. pr. z demokraško organizacijo, kjer plačujejo sodrugi 2—3 krat večje prispevke. Glavna točka dnevnega reda pa je bilo vsekakor predavanje tov. Košarja — ki je pri-hitel med nas daleč sem od ogrske meje — o „Tajni kvalifikaciji". Njegov simpatičen nastop in temperamenten govor je izredno ugajal, a ker bo ta vsekakor prejalislej objavij«n v stanovskem listu, se ne spuščamo danes v podrobnosti. Izrednega pomena ne le za stanovsko učiteljstvo, temveč za vse Slovenstvo na Štajerskem pa utegne postati sklep našega društva glede imenovanja nemškega nadzornika in o našem postopanju v bodočnosti. Ta predlog je bil sprejet soglasno, in o njem se obvestijo v najkrajšem času pismeno vsa štajerska učiteljska društva. Ta dan so se vršile tudi volitve novega odbora, in sieer so bili izvoljeni tovariši : Gnus, predsednik, B. J u r k o , namestnik, L e b a r , in tovaričica Umberger, tajnika, I. S o r č a n , blagajnik, M. B • ft , knjižničar; O. Moli, pevovodja ter K uhar in Vole odbornika. Nadalje so se izvolili sledeči tovariši v socialni odsek:Gnus, B. Jurko, Kuhar, M. R o š in Z o r n ter sta se določila poročevalca za liste. Popoldne so se zbrali udeleženci v go-stilnici g. Juvančiča, mnogi smo pa pohiteli pozneje še v Badeče, kjer se je razvila prav prijateljska zabava. Med govori in pesmimi in plesom so bliskoma minile urice, in že je bilo hiteti proč od vrlih koleginj in kolegov. Na veselo snidenje pa v Laškem trg« dne 7. sušca! M. Učiteljsko društvo za 'mariborsko okolico je zborovalo due 14. prosinca 1909 v mali dvorani „Narodnega doma" v Mariboru. Zborovanja se je udeležilo 24 članov. V običajuem nagovoru pozdravi predsednik tov. Požegar navzoče tovariše in tovarišice, želeč vsem srečno novo leto. Prav iskreno tudi nazdravi potov, učitelja „Zadružne zveze v Celju", Miloša Štiblerja, ki je posetil naše zborovanje. Istotako čestita in se spominja odlikovanja ravnatelja Nerata in prof. Fr. Bobiča, deželnega odbornika in poslanca Obema vpošlje v imenu društva čestitko. Preide se k dnevnemu redu. Zapisnik zborovanja dne 5. novembra se zaradi velikega posla preloži na prihodnje zborovanje. Pretresujejo se dopisi. Dopis tov. Peska, predsednika socialnega odseka, se odlomkoma prerešetuje : okrožnica ps pride pri zborovanju meseca februarja na vrsto. Dopis zavarovalnega društva proti nezgodam se vzame na znanje in se bo primerno prejšnjim sklepom postopalo. Temu se pridruži poročilo o društvenem delovanju. Ti le kratki posnutki predsednikovega poročila nam pravijo: Društvo šteje 16 ženskih, 42 moških in 4 častne člane. Odštevši M. Nerata, ki je tudi izvrševalni član društva, ima skupno 61 članov. Leta 1908. so pristopili tovariši in tovarišice: Hren Anton, Kovačič Ferdo, Medved Janko, Majcen Pavlina. Izstopili so: Šel Hen rik, imenovan nadučiteljem v Žrečah, Medved Janko, službujoč kot enoletni prostovoljec, in Sprager Ferdinand, {.reselivši se na Bizeljsko. Društvenih zborovanj je bilo 5, od teh 3 sklepčna in 2 nesklepčni. Sklepi so: 1. povišanje udnine na 3 K, 2. volitev socialnega odseka, 3. volitev dvoje upravnih odbornikov za „Zvezo". Tovariša Lesjak in Mejovšek R, 4. preselitev društvenih zborovanj v „Narodni dom" v Mariboru, 5. poletna zborovanja na kmetih, 6. donesek 10 K za Jan Lego v spomenik, 7. donesek 10 K za knjižnico M. učit. v M., 8. pristop k zavarovalni družbi proti telesnim poškodbam, 9. resolucije glede uravnave plač na deželno zbornico in g. profesor Bobiča. Poročilo o denarnem stanju odpade na drugo zborovanje. Volitev novega odbora ostane nerešena. Sedanji po ožaj našega društva je klavern ia tem bolj. ko švigajo zahrbtni napadi na odbor iu predsedništvo. Nekolegialne izjave napram odborništvu in vodstvu rušijo društveno delovanje, tega zanos na tovarištvo in zagreni vsem, tudi iskrenim članom, vsako veselje do delovanja. Tisti skriti napadovalci: govoreč, dokler je ta in ta predsednik ali ta in ta v odboru, dotlej ne pristopimo k drnštvu ali izstopimo iz njega itd., ravnajo netaktno — recimo — če ne huje — in njim je 4. sveČna leta 1909. dana prilika, da izpregovore svoja mnenje o društvenem delovanju, jim dana potom nove volitve odbora in predsed-ništva izraziti svojo voljo in željo po volilnih listkih. Torej jasno, poglej svojem u tovarišu, oziroma tovarišici v oko in v sre«in stori svojo dolžnost. Stari odbor in predsedništvo pa odstopi brezpogojno. To vsem odkritim in neodkritim v presojevaoje. Če bomo le eden drugega pobijali — če, pa le sovražni duhovi nam lahko zakličejo: „Mrtvi te pozdravljajo". — A mi „Hitimo spet k vstajenju". Rado Mejovšek, bivši tajnik. Učiteljsko društvo za ptujski okraj je imello 14. t. m. v Ptuju svoj občni zbor. Udeležba je bila jako lepa, zbranih je bilo 36 učiteljev in učiteljie. In posebej še moram poudarjati, da so bile tokrat učiteljice prav častno zastopane. Udeležili so se zborovanja tudi taki, ki jih že dlje časa nismo videli med nami. Ker je dosedanji predsednik tov. Žiher zaradi bolezni odložil predsedništvo, je vodil zborovanje podpredsednik tov. Pesek. Ta je v svojem nagovoru vse iskreno pozdravil ter želel, da bi novo leto bilo ugodno za naš stan in naše težnje. Izrazil je tudi svoje veselje sad Priloga k 4. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 22. januarja 1909. tako obilno udeležbo ter govoril na srce vsem, da bi redno zahajali k društvenim zborovanjem, zakaj okrajna učiteljska društva so korenine in deblo naše stanovske organizacije. Če ne bodo okrajna učit. društva krepka, bo tudi „Zveza" in „Zaveza" hirala. — Spominja se potem odstopivšega predsednika tov. Žihra, nadučitelja v Vurbergu, ter omenja njegove zasluge za učiteljstvo sploh iu posebe še za ptujsko učit. društvo. Učiteljuje že 40 let in je bil vedno zaveden, vrl tovariš; mnogo let je bil zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu ter je s svojim neustrašenim nastopom mnogo storil v korist učiteljstva. Bil je ves čas zvest, delaven član učiteljskega društva in 13 let celo predsednik. Govornik predlaga, da učiteljsko društvo za ptujski okraj imenuje tov. Zihra za njegove velike zasluge, ki si jih je pridobil za učiteljstvo in našo stanovsko organizacijo, za častnega člana. Predi g je bil z velikim navdušenjem soglasno sprejet. Nadalje se je spominjal podpredsednik odlikovanja okr. šol. nadzornika Ivana Dreflaka in sklenilo se je soglasno, da mu naj društvo čestita. Izmed dopisov omenjam le enega, ki utegne tudi druge zanimati. Neki Karel Reidl, Werksbuchhalter, Dunaj XX., Steffleurgasse 4, naznanja, da je zaradi nesreče v rodovini prišel v stisko in bo zaraditega razprodal svojo veliko zbirko mineralij in prosi, da bi učiteljstvo blagovolilo za učila kupiti kake miue-ralije od njega. Navaja, da je zbirko ocenil dunajski vseučiliški prof. dr. I. Tschermak. Iz letnega poročila je bilo razvidno, da šteje društvo 54 rednih, 5 častnih in 3 podporne člane (Zupančič, Možina, Peteršič). Zbo rovanj je bilo v letu 1908. osem in pri njih 9 predavanj. Blagajničaria je navedla, da ima društvo v preteklem letu 39 K 17 h prebitka. Izvolila sta se dva pregledovalca računov, ki bosta pri prihodnjem zborovanju poročala o reviziji. Za predsednika je bil po listkih soglasno izvoljen tov. A. Pesek. Ta je dejal, da je sicer hotel odkloniti izvolitev, ker ima že drugega dela dovolj, a soglasni volji zboro-valcev se ukloni. Zahvali se za izkazano zaupanje ter pravil, da sprejme izvolitev le pod pogojem, da bodo društveniki redno zahajali k zborovanjem in če bodo danes navzoči draraili zaspance, ki so tokrat ostali doma za pečjo, da bodo i ti prihajali k zborovanjem. Ko so se zborovalci zavezali s svojo stanovsko besedo, da bodo to storili, izjavi tov. Pesek, da sprejme izvolitev, čemer je sledilo burno ploskanje. Ostali odbor je bil z vzklikom izvoljen, in sicer: Ivan Klemenčič, učitelj na Ptujski gori, podpredsednik; Anton Kožuh, učitelj v Manjšpergu, I. tajnik; Ivan Sel, učitelj pri Sv. Lovrencu na D. p., II. tajnik; Marija Luknar, učiteljica v Ptuju (okolica), blagajničarica; Valentin Kajnih, učitelj v Ptuju (okolica), knjižničar; Vinko Š e r o n a , učitelj v Ptuju (okolica), pevo-vodja: Angela Milčinski, učiteljica na Hajdini, odbornica in Anton O g o r e -1 e e , nadučitelj pri sv. Barbari v Halozah, odbornik. Na predlog tov. Pfska, se je določilo, da ima posle socialnega odseka vršiti odbor, pomnožen za tri člane, in sicer so se privzeli še: Ivan Kaukler, nadučitelj v Ptuju (okolica); Marija Duler, učiteljica pri Sv. Vidu in Josip Gorup, učitelj na Po-lenšaku. Nato jev predaval tov. M. S o t o š e k , nadučitelj v Žetalah v Rogatcu, v imenu soc. odseka „Zveze" o temi „Kako se uspešno prirejajo roditeljski sestanki." Zborovalci so pazno poslušali izborna izvajanja govornikova, ki je v jedernatih besedah kazal, kako si mora učiteljstvo pripraviti tla ter kako pričeti prirejati roditeljske sestanke, da bodo uspeli in obrodili zaželjeni sad. Že med predavanjem je kazalo pritrjevanje poslušalcev, posebno pa viharno ploskanje ob koncu govora, da je predavatelj pokazal pravo pot, po kateri nam je hoditi do vzvišenih smotrov. Predsednik se je zahvalil tov. predavatelju za njegovo izvrstno podavanje ter izrekel željo, naj bi nas tov. Sotošek še večkrat razveselil s kakim predavanjem. Tem besedam so vsi burno pritrjevali in ploskali. Čep rav smo zborovali že nad dve uri in je poldan že minil, vendar so zborovalci pokazali izredno vztrajnost ter prosili, naj poda še tov. Pesek svoje poročilo: „Naš položaj". Ta je nato v kratkih jedernatih besedah orisal položaj učiteljstva v Avstriji sploh in posebej še slov. na Štajerskem, Podal nam je marsikatero velezanimivo poročilo ter nas z navdušenimi besedami vnemal, da bi se čimbolj oklenili svoje organizacije in da bi čimbolj delovali za prosveto naroda, zakaj v zavednosti in delu je naš spas. Viharno ploskanje je svedo-čilo, da je govoril iz srca in v srce. Katere knjige in časopise si društvo v letu 1909 nabavi i. dr., se je preložilo na prihodnje zborovanje, ki bo 4. februarja. In razšli smo se ob pol eni uri, vsi zadovoljni, da je današnje zborovanje tako vrlo uspelo. Odbor je imel na to istotam kratko sejo. K obedu smo se zbrali pri Zupančiču, kjer so nas pevci razveselili s svojim krasnim petjem in kjer smo se prav dobro zabavali. A le prehitro je potekel čas zabave, zakaj ob dveh se je začelo zopet resno delo. Socialni odsek ptujskega učiteljskega društva je imel v posebni sobi pri Zupančiču sejo, ki je trajala poldrugo uro. Socialni odsek se je konstituiral takole: predsednik Anton Ogorelec, nadučitelj pri Sv. Barbari v Halozah, tajnika: I v a n Sel učitelj v Št. Lovrencu in Marija Duler, učiteljica pri Sv. Vidu, blagajnik pa: Josip Gor i up, učitelj na Polenšaku, ki je pri zborovauju in obedu nabral z listki za učiteljski sklad 28 K, kar jasno priča ozavednosti in požrtvovalnosti učiteljstva v ptujskem okraju. V seji se je razpravljalo o položaju učiteljstva na Štajerskem ter se je napravil načrt za izvenšolsko delovanje učiteljstva v ptujskem okraju za 1. 1909. Dne 14. t. m. je bil torej lep dan za učiteljstvo ptujskega okraja in upam, da vsi, ki so se udeležili ta dan zborovanja, piidejo tudi 4. februarja ter da privedejo še one, ki jih takrat ni bilo. Na veselo snidenje 4. februurja. Kdor ostane doma za pečjo, kogar k zborovanju ne bo — — Politiški pregled. * Za slovensko vseučilišče r Ljubljani. Kranjski deželni zbor se je bavil obširno s tem vprašanjem. Glasovalo se je za vseučilišče v Ljubljani in za slovensko vseučilišče tam. Prvi predlog je bil sprejet soglasno, drugi s slovenskimi glasovi. — Poslanec Hribar je bil v Pragi, kjer se je pogajal s profesorji češkega vseučilišča, da bi se vzgajali tam profesorji za slovensko vseučilišče tako, da bi postali docentje na češkem vseučilišču. * Nemški krščanski soeialci, to so tisti, ki sanjajo o nekakem „Großösterreich", so sprejeli v nižjeavstrijskem deželnem zboru predlog poslanca Axmanna, da mora biti v šolah v tej pokrajini učni jezik le nemščina. Tak predlog je bil že večkrat sprejet, pa nobena vlada ga ni še predložila v najvišje potrjenje. češke stranke so kar vzkipele ogorčenja zaradi takega narodnega nasilja nemških krščanskih socialcev, in vsi: Mladočehi, realisti, katoliška stranka, narodni soeialci in socialni demokratje so se združili v močen odpor proti Axman-novemu zakonu. Narod češki ne dopušča, da bi se kar stotisoče Cehov na Nižjeavstrijskem zaklalo nemškim krščanskim socialcem na ljubo. * Preoroževanje avstroogrskih top-ničarskih polkov. Z Dunaja javljajo, da se topničarski polki preorožijo in da so zaraditega za mesec januar in februar pozvani na strelne vaje vsi v inozemstvu živeči topniški reservni častniki. * Stavka čeških šolskih otrok na Nižje Avstrijskem. V češkem „Narodnem domu" se je vršil v nedeljo shod dunajskih čehov proti lex Axmann. Zborovalci so grozili, da v slučaju sankcioniranja te predloge izbruhne štrajk 25.000 čeških šolskih otrok na Nižje-Avstrijskem. Resolucija bo izročena raznim ministrom. * Bodoči bosanski deželni zbor. Bodoči bosanski deželni zbor bo imel 90 do 100 poslancev. Aktivno in pasivno volilno pravico bedo približno imeli tisti kakor v deželnih zborih avstrijskih. Volitve se bodo vršile po kurijah in po konfesijah. Po dosedanjem načrtu bi bilo razmerje mandatov, ki imajo pripasti katolikom, oziroma mohamedancem in pravoslavnim, kakor 4 : 6 : 7. Če bi kurije volile 68 poslancev, bi jih katoliki po tem razmerju imeli 16, mohamedanci 24, pravoslavni pa 28. V predsedstvu imajo biti zastopane vse konfesije. Poslovnik za bosanski deželni zbor bo sestavljen po vzorcu opravilnika dunajskega občinskega sveta. Vanj se ima sprejeti tudi določba, podobna § 14. v avstrijskem državno-zborskem poslovniku. Deželni zbor bo sklican s cesarskim svojeročnim pismom, otvori ga pa šef deželne vlade. * Kazenska razprava proti srbskim „velelzdnjnikom". V Zagrebu se je začela razprava proti Srbom, obtoženim veleizdaje. Ko je došel v dvorano dr. Frank, voditelj čiste stranke prava, so obtoženci vzklikali: Na polje! Van s njim! Abzug! Srbi in Hrvati, pripadajoči srbsko-hrvaški koaliciji, pravijo, da jih je obtožnica razočarala, ker ne navaja pozitivnih dejstev. * Črno gora. Iz Cetinja javljajo, da je knez Nikola zaradi sporazuma med Avstro-Ogrsko in Turčijo opustil misel na vojno. Vse čete, ki so bile ua meji, so baje odpoklicane. Jubilejski dar. Učiteljstvo — gebl! Belokranjsko učiteljsko društvo 80 K 20 v kot čisti dohodek jubilejskega koncerta; tov. Julij S 1 a p š a k in tov. Angela T r o š t iz Vodic 4 K; tov. Miloš R o š iz Hrastnika 1 K: J. Zirovnikove „Narodne pesmi" v decembru 1. I. 113-56 K. Skupaj 198-76 K; zadnjič izkazanih 16 K; letos darovanih 214*76 K. Bog plati! Vestnik. Na mnoga vprašanja, ki nam dohajajo iz učiteljskih krogov glede zaupništva pri narodno-napredni stranki, odgovarjamo, da ostane v „Zavezi" združeno učiteljstvo tudi v bodoče narodno in napredno, da pa učitelji z ozirom na znane dogodke ne morejo sodelovati kot zaupniki v narodno-napredni stranki. Slovenec" z dne 13. t. m. piše: „Slovenci brez razlike mišljenja ne smemo več trpeti, da bi naša publicistika zopet okuževala z osebnim sramotenjem v strankarske namene!" — Dobro! Kako pa imenuje „Slovenec" svojo pisavo v listu z dne 11. t. m. (prva idrijska novica) in v listu z dne 16. t. m. (poročilo o deželnem zboru kranjskem)?! Naj nam to pojasni ! Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovalij: si. ž u p a n s t v o na V i č u pri Ljubljani, na račun pokrovitelnjine 50 K (2. rok) tov. Karel H u m e k iz Krškega, nabral na Božični večer 6 K; tov. Štefan Tom šič iz Ribnice, nabral na občnem zboru čitalnice 13 K; g. Albina Kocijančič nabrala v Bušeči vasi 4'22 K. Bog plati! Letnino za nčiteljski konvikt so plačali: tov. Josip Ledenik od Sv. Duha na Ostrem vrhu ; tov. Fran Jereb iz Ospega (4 K); tov. Josip R e i c h iz Dola pri Ljubljani : tov. Alojzij Majcen od Sv. Duha na Ostrem vrhu ; tov. I. Ž a g a r [iz Celja; tov. Ivan Spritzei iz Sv. Marjete ob Pesnici (3 K). Bog plati! Prošnja do slovenskega učiteljstva. Prvo številko „Domačega ognjišča" bi radi poslali v obilnem številu ljudem na ogled. Ker pa nimamo primernih naslovov, prosimo s tem slavno slovensko učiteljetvo po vsem slovenskem svetu, da nam blagovolijo poslati kakor hitro mogoče naslovov oseb, ki bi se utegnile naročiti na ,.Domače ognjišče", čim več naslovov dobimo, tem ljubše nam bo. Do- -sedaj razpošiljamo „Domačega ognjišča" nad 1300 izvodov; dal Bog, da spravimo letos število naročnikov na 2000. V ta namen pa je treba nabirati naročnikov za naš list. Zato prosimo častite tovariše in tovarišice, da blagovolijo vplivati pri svojih znancih na to, da se jih kolikor mogoče naroči na „Domače ognjišče". V zgled nam bodi tovariš Poljšak Albert, učitelj v Avberu, ki nam je nabral nad 40 naročnikov in pa tov. Baša Anton, učitelj v Kazljah, ki nam je prijavil tudi precejšnje število novih naročnikov. Bodi tem potom izrečena obema najsrčnejša hvala aa njihovem uspešnem delovanju. — Uprav-ništvo „Domačega ognjišča". Za učiteljski sklad se je nabralo dne 14. januarja pri zborovanju učiteljskega društva za ptujski okraj 28 K po listkih. Hvala! Živeli nasledniki! Fran V oglar, blagajnik. O politiki avstrijskih Slovanov. Dokler se ne združijo slovanski poslanci državnega zbora v celoto, ki potem tvori s katerokoli stranko večino v zbornici; toliko časa ostane Nemec naš neusmiljen gospodar in mi smo — podlaga tujčevi peti, torej — hlapci. Prvi sestanek obrtnih in trgovskih vajencev je priredilo učiteljstvo meščanske šole v Krškem v nedeljo, dne 17. t. m. ob pol drugi uri popoldne. V prostorni risalni dvorani so se zbrali domalega vsi vajenci, našteli smo pa tudi lepo število pomočnikov in mojstrov. Med zadnjimi sta bila tudi zastopnika deželnega odbora in obrtne zadruge. Ravnatelj dr. Romih pozdravlja v imenu učiteljstva učence in obrtnike ter razloži pomen takih sestankov. Poudarja med drugim posebno tri točke: 1. Zlati čas moramo uporabiti kolikormoči dobro, saj je čas neprecenljive vrednosti in izgubljene ure ne pokličemo nikdar več nazaj. 2. Taki sestanki so potrebni v naaaljno izobrazbo, ker obrtnonadaljevalna šola ne zadostuje vsem zahtevam. Morala bi biti triraz-redna, kar bi bilo pa le mogoče, ako bi imela za podlago meščansko šolo. 3. Ker pa človeško telo potrebuje odmora in ne more opravljati dela venomer, potrebno je, da se tuintam zabavamo. Najlepša zabava je lepo narodno petje, časih si pa priredimo veselo igro ali nekoliko telovadimo, kar nam ohrani telo čilo in zdravo ter povzdiga samozavest. — Strokovni učitelj Makso Hočevar je nato v svojem vele-poljudnem predavanju o elektriki poudarjal, kolikega pomena je poznavanje naprav, kakršne so: hišni zvonec, brzojav itd. Razložil je lastnosti magnetov, povedal, kako napravimo železo magnetno s trenjem ali z galvanskim tokom in pokazal poslušalcem najprimitivnejše priprave za proizvajanje galvanskega toka. Nato je opisal hišni zvonec in Morzejev brzojav. Pri vseh izvajanjih se je predavatelj pridno posluževal raznih aparatov, s katerimi je meščanska šola v Krškem bogato založena. Končno je pokazal še vpliv galvanskega toka na človeško telo, kar je tvorilo zanimivi razpravici vesel zaključek. Predavanju je sledilo nato petje in čitanje, ob 4. uri pa se je mlada družba razšla z zavestjo, da je preživela prijeten popoldan in s trdnim sklepom, da pridno poseča vse nadaljne sestanke. O teh bom poročal redno, če mi gospod urednik dovoli v ta namen potrebnega prostora v svojem listu.* H. * Prav rad! Uredništvo. Osebne vesti na Kranjskem. Zaradi bolezni je dobil dopust Leopold A r m i č , vodja III. mestne deške lj. šole v Ljubljani. Na njegovo mesto pride izprašana učiteljica Julija Toplakov a, Suplent na salezijanski šoli v Rakovniku Leopold Kopač pride kot prov. učitelj na petrazrednico v Postojno. Zaradi bolezni je dobila dopust učiteljica Marija Mohoričeva v Šturjah in pride na njeno mesto kot suplentka absolv. učit. kandidatinja Pavla Ž e n k o v a, Šolska debata v kranjskem deželnem zboru je pokazala, da je slovenski narod največji trpin med avstrijskimi narodi, ker še do sedaj nima niti ene popolne slovenske srednje šole; pokazala je pa tudi, da je kranjski učitelj največji trpin med avstrijskimi učitelji. — Zaželene izpremembe učnega načrta se pa ne bo dalo doseči z deželnim zakonom, ampak le z državnim. Jagič se pravzaprav v svoji zadnji razpravi o Slovencih glede Koroške ni veliko zmotil, ko je rekel: „Nur noch in einigen Tälern wohnenden Slowenen". Slovenci na Koroškem bivajo sedaj kompaktno v Ziljski, Rožni in Junski dolini; te doline pa znašajo tudi celo tretjino dežele. Seveda v srednjem veku je bila cela Koroška slovenska. Lastnosti pravega renegata. Pravi renegat sovraži svoje rojake bolj kakor tujec. Ker ga vest večkrat peče, si prizadeva z vsemi močmi in sredstvi pridobiti^ kolikor mogoče enakih Uskokov. To se mu tudi pogostoma posreči, posebno pri siromašnih Slovencih, ker star pregovor pravi: „Armut verdirbt den Charakter", časih je pa tudi „Habsucht" vzrok. Roditeljski sestanek. V nedeljo, dne 24. t. m., bo v Poljčanah prvi roditeljski sestanek. Glavni govor ima nadučitelj č e h od Sv. Jerneja. Povabljeni so na ta sestanek vsi ljubitelji šole in mladine ob 3. popoldne. V Št. Ilju v Slovenskih goricah je razpisana služba učitelja v def. nameščenje. Prošnje je vposlati na krajni šolski svet v Št. Ilju. Nemški naval se je z vso silo vsul na to postojanko. Obilo dela dobi tovariš, ki bi bil toli navdušen in kremenit, da bi prosil za to učit. mesto. Lep kraj, dobri ljudje in ugodna leža ob železnici. Lahko se pripeti, da zasede to učit. mesto kakšen Nemec ali nemškutar. Oglasijo se naj do 31. prosinca 1909 le starejši kompetenti. Naše upravništvo v Ljubljani, Rimska cesta štev. 7, ima v zalogi: „Zvonček", III., IV., V, VI., VII., VIII., IX., letnik, vezan 5 K, v navadni vezbi 5 K 70 h, eleg. vezan 6 K 40 h. „Zvonček" I. in II. letnik sta pošla. Dobite samo še posamezne številke za skupno ceno 3 K. Nemški otroški vrtec v Vojniku. Kakor se je svoj čas pisalo po slovenskih listih, je ustanovil nemški „Schulverein" otroški vrtec v Vojniku pri Celju. Ondotna trška nemška šola namreč potrebuje naraščaja, drugače bi se morala sčasoma zapreti zaradi pomanjkanja otrok. V novo ustanovljeni vrtec pa je vpisalo, kakor se nam poroča 3 8 slovenskih staršev svoje otroke ; nemška sta 2, beri : dva. To je jasna in žalostna slika nemškega „obrambnega" dela. Kot vrtnaricaje nastavljena soproga nadučitelja Sernetza. Razpisan štipendij. Razpisan je štipendij iz ustanove škofa dr. Marija Dobrile 200 kron za sinove slovanskih staršev, rojenih v zedinjeni škofiji tržaško-koprski, ki obiskujejo kako državno gimnazijo avstro-ogrske monar hije. Prošnje je vložiti do 15. februarja 1909 na škofijskem ordinarijatu v Trstu. Listnica uredništva. A. P.: Drugo prihodnjič. Rokopis za „Zv." prosim takoj! Drugo uredim! Pozdrav! — Vse, ki so mi zadnje dni pisali pisma, prosim malo potrpljenja. Odgovorim jim takoj, ko pridem do potrebnega ¿asa. — E. G a n g 1. Uradni razpisi učiteljskih služb. Št. 3132/08. Kranjsko. 35 1—1 V krškem okraju se razpisuje s tem učiteljska služba na trirazredni ljudski šoli v St. Rupertu in učiteljska služba na dvorazredni šoli v Sv. Križu pri Kostanjevici v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 12. februarja 1909. I Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-žavno-zdravniškim izpričevalo® dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 12. januarja 1909. Sisiišiiiisižsiifšiis Prošnja do učiteljstva. Uradna učiteljska konferenca v Tolminu je sklenila ustanovitev potovalne ljudske knjižnice za tolminski okraj. Da se ta sklep izvrši, se obrača tozadevni odsek na vse slov. učiteljstvo s prošnjo, da mu po možnosti podpre to podjetje s tem. da daruje primerne knjige, ki se naj dopošljejo Josipu R a k o v š č e k u pri Sv. Luciji. Imena p. n. darovalcev se svoječasno objavijo. Pri Sv. Luciji, dne 15. januarja 1909. Odsek potovalne ljudske knjižnice. o en O CL JÉ so cn > ca >o CO CU « tO CL CS en O C WH CO > c 3 CA C 2 TJ co CO c N ._ O o 'S -o «M 3 CO •Í3 c •O > 'éñ co CX S 4> O •a J2 01 co O 3 03 O co a. E •Si 'ET tj v CO iß t»- iß X * ' T CO Tf (Û - O ÍN (O Iß 00 S t (N C R R E E JÉ O CS * 05 -cd > O jé o 00 00 CD Ö Ö Iß —' CS CO CD f^ 00 O iß O Iß iß o f- Iß S K C K C C CD ^t" CO CS CS — s n s ifl ai ai ^ —i (M CO ""fr Iß CD 00 4> CJ JÉ O >CJ o. a. CSoO"fOOCD©Oiß •—ir-I C^ CO "t <Û S «i >N Ol ■a /MS C OJ > ' " JÉ cs ^^ 3 OI » , ca en > OJ E 0 ra 0 E oT >N OI OI •a 41 3 cs en 'S. T3 O ex ra 3 E 41 3 •a V ■ 1— ex E ■Si CS 'ET E TJ 0 L- 01 W. ex 'Ñ O CO O" E 0 t— 'Ö1 'Ñ en 0 O ex ó es N O en O 0 CL en 0 ra w >en Cl co '2, C N O J2 be Ol "S 3 >N 3 v« c' •0 eo S? N El •o a xj 01 > JÉ •fc* ra o > oi XJ ca c CS N a» 1= •S. 4J ÜO Ä Is » Ñ 'o < 3 c O C u Cj CQ 00 o 05 O 'S cd >o S cd m E C/5 a> KJ PS CS O l— o eu • CM eu E o u O. rt C (Z) ai E •a a> >c/3 CS — 05 O ^ O CO CD O ■t m ai o a> co a> t^Or-H-ef^fOOOißOiß onnsntoooinoicnc ■^•OJCO — —iCOlß--^CD>— CO C» 05 f< CD x: _co Ü) bo 0 3 >N aj 41 b£ 0 O "S "> en > TJ O 01 3 CL en ai _3 CO >N ■S '5 3 L- ra CO "ä! X Q Q O C bc jo > X J3 'E C0 j= C0 — 01 'X -r-O en O a; en o bc x O N Z > 8 o "S" « CD co CS CD iß 00 CO 00 CO 00 jo co JÉ xn O > JÉ CO Q. co D Q ce .. S2 c « • E TJ N 'E •Si, 'E TJ O X • o JÉ ai >cj CO Iß 00 Iß CT5 o CS o «m-fintoNMffio-iM CO CD —i t-» t-H T)" O CD CS iß CD CS s « m m oo o o iß - m s o 00 05 CD 00 -«f CO m oi m N CO Iß Iß CS t-- 00 CT. CO CD o Cl ■ ~ ai 'S So w> g¡ o ° •S > > « ë Ü c £ S. « C £¡03 2 a Q X co C ai •a ro bc ai C ai >N O o 8 V—* CD o> 00 CS r Tj« 00 O «—1 t^. ■f 00 « K > o co C O [/3 « ai ° fc Jïï O JÉ E Si« co ._ JÉ C . > 'S co - „ S -o O. s. H s > O o. a. JÉ E .ï» Q. 4» E o «m CL 'S > o JÉ OJ XJ ai E 15 S Ô CL JÉ JÉ E ai 'ST Vm a. '3d 3 i-•a çf -sv ^ CO o en > 00 O C5 JÉ (J CO 01 TJ TJ N *** «MM cO b c 3 eo H C TJ > «1 O co co iß 00 lß C5 O O en > II CO Tf lß lß 0 lß 00 CO TT lß co oí t^ 0 0 1 1—1 CS 4» E o c a. 3 JÉ en ai ■ -2 ai E o w CL S ai 3 E ai c > Un O CL _ai ' S î? > CL i_ O :> 2. O H C JÉ "" tí •r? co y -a j= x: ai ai en en > > CM w s « ó c xa a E o > o je ai -CJ 3 s— O N y E aj c >o u •o o X! aj c aJ > C3 C^) C >N 3 u, -o C3 N CO X5 O ai o a> es 'cr 03 u Xi a» CN CL» C -TD > a> >cn u Oí u. a ca -Q ZT > à -a 3 « co c a" t -o 0J C > o 'û .E, S3 •O co « N ! E O ai JÉ >0 en O u. O CL eo en O ex E ai c >N 3 i-•a cd N -t. > Ä ai >o co c o '5* — co >u > o o Q- o a (N O > u Z o > en ht O N « « C c o S? ¿ ai en >o ■>o g ž > Î3 ai ai > •a .t; N — co o ai > Tf iß 3 JÉ >U •E, 5 co N E ai JÉ en C 3 >CJ CQ E] 0C ai >c_i co O C QJ O — C0 >0 N O S cd > o E a> C S ed ed > J£ o cd {= >u o © Cu ai JÉ ai "5 •tí -a ^ = 3 QJ — > C JÉ CO co b£ 00 Xi 8 - ai co .tí XJ v- C0 XI C ai _ n oo tï (LI a> c C c •a 1 en C JO > Q © -2 > o X. ¿Í Jä CO (LI -5 >CJ c c o "re en 01 'I £ 3 « ■tí c S2 > § á 'E Si 'S >CJ Oí co en C 00 —< O ü a> -ti ^ K-l 3 X C - o a-g V- 5 ^ 2 ¿ ■S ^ e s g v čn •—■ ai v E c - -o JÉ CO w - >N 3 a> 0* 'E >CM s -o 3 ■ "2 S o eo > cs 2 N 3 E J JÉ > en — C çn co > f g S I > O X CO _3 •iT "bb o > co N S eo en T3 O O >en > co v." N S « y ai = C > o _ J > «J ca « 'o. •o v CL o o JÉ CS N .Si o 3 > M cs a> X 3 E -Si 3 " CL ai en > 0 'S CO w. CL 3 4) N CS LH CJ 3 TJ CS WH D ■+J xn 4) >u >en •5 CS O WH Ol > XJ Ol > N H-S Ol xn w. 3 * 3 t^ es O b£ TJ 41 JÉ CD (M OJ C ai E Ä — Ž c E o 5 e <« < 3 ra " 2 'E ¡3 es ai ^ S c ..3 .2. « 12 U «u w o ai "m > > N Ji ai o C C >N > 3 -r v- U) •O u m E c ai 5 c •o S i > £ ~ ai >o O cs a Z T! co X Ü C 3 '>! O J 3 JÉ — O C to « 01 ..__ 3 CS HJ >3 ai ^ >o CJ >ČJ £ U C en ^ g- E :=r>N c .ä, _ es O 5 "O •z 'C « << > V2 CO ^ tsl >55 bc — C 2 2 E o I O. CL a» co en bc . is E O co jé bio > O O JÉ .•2 'E c >N 3 v- T3 ■O co CO N N « lß 00 al § o § - X 'E CO ca •o N CL 2 ° C en N O — 2- > O ai « S. « ra >N CJ •a 00 CD •«f 2 « O CO o X o en 4É cs VJ . > 2 ca a 8 c co TJ O O O. r3 O X TJ « C js __( "S o» TJ 3 O es N g C (L) 01 1 —' O —• > 4-» co en b£ i; 3 ° 2 es «2 N Z •Si Ol en O > CS en S S - Z CL o T) co O « ■o E o ö jé g OJ o S ^ "S3 >o ra X E OI (J CJ TJ E ra OI 0 Jü C JÉ £-01 _ o c >N o 01 JÉ cs C c ra ra c XJ OJ cx > o CL cs , >en co C N O > o C eo C CN 00 OI > o CL TJ O ra c > ra ai > O > CO >N L. OI « -a co o en O 3 T5 O) O) (j> TT CS CO eo O E TJ V C CL 3 JÉ en O o CS JÉ 00 3 0 Ü 01 TJ —i cs N 3 -s O X O) CD en X O ra OJ JU Ä OI TJ ra ex TJ OI > o ex TJ o cs 3 > 41 C TJ 41 > 41 JÉ en OI C N ra N cS TJ "E TJ ra 3 ■o > ü C/3 U CT3 s c ra E o u. 'Ñ O o JÉ CS 0 --n 01 >CJ cs "B. N "X c es E ° (LI o CL en O en O ex N ra E ■Si čš1 C cs *a c o «*H ra bio 4) C oí E o iß 0 CL 01 en '5" en 4) X O c >N 3 WH TJ cs N g lf 3 " OI O ' 'ÖT OI 1/5 So 5 ô s "o O ._ en O CL - . oo co lß CS Ó JÉ s = >N O ô CS o TJ 41 co > ._ . o oí eo bX) J- "73(2 ■o a en TJ OI 3 3 •.— co >CJ OI > o ex o cs 2 bi ai es cs _ en co > be c¿ ai ^-c ^ co C 18 > ra w ex x: O > en LO en > TJ 2 2 O cs o o > CO « «' 3 SEH Ol Ol ^ rt TJ (ó '-<9"- I o S CL 4» 41 JÉ S > 8 « 2 tj Ï OI ">Ñ c JÉ O o cs O T3 S- s 00 ra be o o bJ5 u 2 > TJ 2 OI cs •3 E >u — es O. a JÉ 5 01 -o ä « ra N co cs en o en .ü 'Su jé - § I M Ol > e -X Ol S ö -i Ii 3 g ô 2 V §■ > CL O J£ cs 3 ~ >N 3 ° ^ S T3 2 es ex N O) cs —• o co .Si'S . 3 © ^ N 05 3 — 3 4) Oí C CS Ol V- X 0 01 en m eo iS CD O) 3 E" 3 O OJ JÉ c 'S ž g T» es N o> CD 00 05 CO JÉ 4> t- CL > O ex Oî Tt- eb C5 cs 00 -o-M- iß B E 0 j« !A CJ E '"O "E O -a CJ CS cn > X O CJ h a. 3 r- O IM s > ca S >0 s ca X C «S CJ Š !Si C 0 CA E 00 'E 0 CT3 TO -ii *J v* ca * 2 * " s s >0 >ČJ -T H TO Ji CA O O. ca ei JS CJ >0 3 CC N je 05 C 3 >CJ CO & CJ co 03 X C X E —s _CJ > ca 'p1 t. co a. to 0 CL E 15 O KA , x E S « 2 -Si JŠ" aiui cj ca co > c CJ CO C Ji •o S S rs > O a. tt o Ni "O iC >o o oo c? j= co re — c Ji 'o - E > „ co u. u. > cu "O O •§ ^ . LO CJ •5 o o C E a cj .2 Cu "C 3 O > co V- '3 S _ O o ^ č « aj oo £ O E o • •M o >Tj « 3 CA 3 a> x C/3 CJ ~ o M •a ca 2 O. ca x cj S s CJ _ —t ■>C Ji = C/) '5 CO CJ CJ C $0 E U. iS (O w ¿•o E _ o £ cj O """ O 0J a. «i Si o o. OJ o o ."H g ? a" > £ o ¿3 CL ^ O C > o > S CE S "> C 0 L— O ca 3 b£ O CJ co JC X co a "ČJ 3 >G > CA D "ČJ oo o a> o C > _o CA o cl es N o •o ~ kj so « g M O « E 2 * o 0 -a 1 a* O o cj 00 a> u M X Ji OJ KJ _3 so N JS CA C XJ C0 XI O •o o o M 00 o o ->-o> o C KJ .. X co o 'Otl TO .-j "O -3 N (J CJ E CJ C1 6 CO 3 3 > O "čo O 'G a. 3 3 cO N E E "E >N 0 3 > t. co XI E ca N C5 so E = c •Z OJ cu 'č? M o o > N C O "C o bc •< cu ._r cs" — S x s o m f i i i —< oo oo I I I oo A- lO — 00 W cn — o > o •o TO C ,«. N 3 .. o = 5; eo CS o • «M O •a c3 fcuo a» .22 >3 > 4> O) T3 (S C« GC a c ■a 3 al a > c > C •S, S 3 .»—» -J > HI >N CJ ~ -a > SO a. '5 . co ^ CS a. > a; ■ 00 x« — 3 T3 O TO a^ > w to c X? (5 u o .52, n •S »C "H 3 3 C ■ ■—i J £ _ ca X/1 C0 ¿C, ai >«j 5 o XI C CJ C0 3 ca bC co ■O a. ^ > S o O. g 3 O •a o. 3 ° V. o C« - 3 C0 > £ £ a. > % 3 O o bo Ji .3 -S CJ « m bti o T5 CJ O o. E CJ TO 3 'ČJ a> CJ co bJD CJ a) •a O XI o . N i aj KJ > D « = N s O X 3 •a "a C0 3 O N 3 N E aj S S Š ^ S N ^ E TO CJ 3 3 xj ^ ^ O CT> ™ s. S _ co « •O O C _ T3 3 •>0 « (0 TO 3 > CJ TO «J TO TO 9. 3 g ° x -a o m -o N CJ o OH m > E X« CJ 3 N C CJ Q 0£ 3 «M 3 k— •a ca N ° Jd 2 £ &D « CO C/5 z o 3 XI 3 O •M 3 E CJ 3 > V NJ V >N! CJ CJ X! X O <3 -Si' O "«s CJ E U •E oj co 0G 1X1 CO o > «J -t— C« t— O N *o «a o c« 0 e« o» > O > 10 0 > CA U« 0 0 N > X CA 2 Im O Ni B -a C0 3 O > _3 CA 0J O KJ > ca C SA "ČJ > KJ C0 co 3 JS > "E C/5 CO a> 3 CO E TO >u 3 as ca > > X) X 0 O D- CL CJ 4> c/> CA co M -iJ* • 0 O > > 00 g jo E «j CJ UJ S, j ž O £ UJ c Qm ° n cs >u CS N a c/> 3 3 CJ E o >> o. o a J: O^Ol-TifJ SNlOOM C v O! « 146 651 1892 3113 4842 za dobre namene določeno X 1 1 1 1 1 « ' 10 250 150 150 150 CJ *c COCOCSf~Q O) CS CC f- 00 CC M 58 1619 2655 3006 3921 C X 00 CS 00 10 Ol wo CS *f O CA O cn O C. 11051 65046 101920 120750 154293 O a. A05JIU?|Op oafMs Cs cs co O ac — cs co co E SJ u C 0 X c> — aics 10 c^ cs 00 cn vlog 9595 58045 90388 104311 133249 X A3[|3)B8E|A cs — t^ cs — «f coocc deležev ■e rr CS 01 —1 10 cd lo co 00 d <7i O} — iO t-^ LO 0 CS CS (M ao CSlO — t--cNccoi^rs A0>|!UznipBZ ooicno: co co 10 cm cr. — CSCOCO __, - $3 111 c c 5 c * 11120 63738 54780 45472 69497 AOSjIU? -[Op UIA0U OCl 00^00 CS — — O -T CJ C X a> co 00 0 10 O O CT> — CJ >N O 5«i 9595 62065 58415 26508 52478 CJ A3[[3}BS -B)A IJTA0U cs 0 -r —■ co — co co »0 t-- > vplačanih deležev X ■rj- 00 r^ CS co 00 — — — 2859 3349 3312 4604 3852 AOfiujnjp -BZ L[IA0U 0 g? s— c— — co 0 00 co 00 0}31 OUAOJSOJ 1904 1905 1906 1907 1908 rt-J5 ac N 0J -X! So N «J >0 S o -3 3 >0 ai j: sj >0 O a XI v >C/2 CJ E X3 CJ w Cl, >c/) cs ic N 00 10 m o v 00 s -t N o> CO 00 t t o e (C « (D O OJ r)- N 10 " m 00 — LO O IX m — o cs CD CT: CO bO O ¡30 O > X ca i—■ X X o CJ C co >CJ JO a. N X -3, •3 O — C/3 •e a ca ti — CJ t-§•§ "S- ca cj CC co O CO -cf CD ČM cb -it" co — X C 'o* £ CA O O. ca •p CT1 CA ca 3 CJ > V< C X CJ CJ O > NI CJ ca 3 LO CO CO t ^. LC CO cp ^f cb cc CD CO •— CN tr ca IS N iS o •5.2 ca J CJ —' 3 « 2 co 3 KJ D. G- co -a .. "a. o cxj<: •iT 0j « ° S o o CO D. m m D x o 73 o. "e1 CJ C X 'o 'ZZ cx (U .. ■o S ^j >cfl co Si 2 ca i: O CA a. 3^3 m 2 co iS M s CJ O CC rj — - 3 g a. c t»-a # D Q ca bJ5 3 (M O 00 > O joo o Q o CA > 01 n * w (O s 00 — o h- CD 00 t^ CS 10 m " co m — cr> cs co co o cn — o CA O G. CO 05 O O t>» N. 00 00 CN '■if O ao CS -1- 00 '—1 CO «"H K i CA CJ X C 0 CJ 13, O X O co CJ CA O c co O a. ca bc c- >CJ CJ •p C0 E #CJ '57 co CJ M CA aj w X CL X CJ S ca 3 X O O CJ w> Cl *čo B cL 3 KA 0 CJ -2 r^ 0 cA 'c > CL 1- OJ CD r}< CS CO C0 ai o co 00 CS CS CT) CO CO ^ CD LO f ib iO CT> CD LO f^ lO CS • • 'o CA • • O Cl. CA ._, CJ • CA X CJ bc CJ 3 aj 3 cj 2 Q X, | >Q CD I cb OJ cb « to m co ~ X * * x o CA 'C = C. CJ O cj X bJO ■> N O XI CS O > CJ "Č0 CJ 3 3 O M— _aj _3 •c "J5 ca ČA CJ 3 co CJ. ca >0 JO 'E jo 'S. CA ji > CA > ■ ™ Cl )- a> 00 m h-co 00 m o CA > « 1-> CS tn N V O . ^ ^ - C J CA C S C • ■ s? o o j* a> e w c ai j£ CO m .N 'o < —\ "O <3 cj CJ N _ CJ CL CC Ji CJ >0 « s-^ CO Tf IX CJ E -a CJ a> — i ^ o 1 cb —< o 01 ro o CS O CD IX 1 cr> ty> 00 m a> cs cs lo o — LO 00 co 10 CS T}« ¿5 cb cs cs LO o CA O O- C« S OJ «S w 3 X CJ O X 00 LO co 00 LO O CA > co 3 O CA o CA o — CL N Z cO • 00 O 3 3". KJ 4 ^^ CS l— _3 CA "o. Ji aj CA O CJ X "s TO X CJ r* O N CO CA 0 • M O 0 C 3 CL LO X 0 > —s X O «3 CJ CL 0 0 00 O o X E (SJ o CJ XJ CJ 3 X C ca x 3 J > O S C >u «j ž «= C CS > co > XJ H« — >CJ u C « ™ c CJ. c iS o: [Ni W> CS ■a cs C/5 CJ ■a c CJ > č ^ 1 C E E CC c e "j — CC O z £ CS « 1/5 ž ^ iS o CJ ^ «3 C CC a KJ CS ^ u = n -o C zj ^ iS «J s.«1- •a — a. o ca LO' CD CS X CJ > OJ OJ p a. co be c o g o a. > JO t» K 3 >CJ c« H . . M ! 3 55 O 0 ' »- M 3 -o « tO S C C cs >u ~ cs s 15 w w O •a S cj CL C CS U U. u cd CA > cn •—1 O 3 N "O J: C/l ' C u B CC C >u cs IM ti. > "K f L- CJ = t; « «j 'J i= Naprednemu uciteljslvu ! Vsakdo bodi naročnik »Zavezinih' listov, ki so: Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče. veronika kenda v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20 priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo veliko zalogo pisalnih in risalnih, potrebščin. Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov. 10 34—4 Postrežba točna in solidna. _ G-lavna zaloga A. Slatnarjevih zvezkov. Anton Sare Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, brisalce, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd. ftajnovegse modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine. Strogo solidno blago. Nizke stalne cene. &g. učiteljem in njih rodbinam 57o popusta. Svetlolikalnica: = 23 42—4 Kolodvorske ulice št. 8. Prodam takoj novo hišo t Krškem zraven meščanske šole in cerkve. Josip Strgar 27 3—2 klepar v Krškem. JA9i BASTA v SchOnbachn pri Hebu (Češko), sloveča tvrdba za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gosle, viole, čele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa godala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko. Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-njaško preizkusi. Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod,! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost vsakega zavednega Ceha, da naroči» svoje potrebščine pri Vaši cenj. firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnogo uspeha in ostajam prijateljsko vdani Pr. V. M o h a p 1, ravnatelj. L. 29./XII. 1906. Ne kupujte pod roko od prekupeev, obrnite se najprej in naravnost na našo tvrdko! P. T. Jan Bašta, Schonbach! 33 10—1 Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Pošiljam Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešnice, 2./I. 1908. A. Zimmermann, ravnatelj. Na tisoče pohvalnih pisem svedoči gg. učiteljem in zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrnmentov. Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu. Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambitjev Anton Černe Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, moli nogrami itd. itd. 4 4 Ceniki gratis in franko. Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno knjigoveznico Jos. Dežman Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7. Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjlgoveško stroko. Cene sigurno najnižje. Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov. 3 6—2 RETTIG-ova SOLSKA KLOP je klop prihodnosti! 2 Temeljito snaženje šolskih tal in ; prahu, učenčevemu zdravju ' * najprikladneje sedenje. Pravico za izdelovanje EETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje I Fran Burger2i? mizarski mojster v Spod. Šiški. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina v Celju Rotovška ulica št. 2 priporoča kaucelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, kraj ne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago in točna postrežba. 6 42—4 Krojašk a v Goric vpisana zadruga z omejeno zavezo. P. n. Lansko leto smo že naznanili slavnemu občinstvu, da smo prevzeli vsled vedno večjega prometa bolj obširne prostore v Gosposki ulici štev. 6. Letos smo te prostore primerno preuredili, da nam sedaj omogočajo, imeti mnogo večjo in lepšo zalogo blaga nego prej. Dejstvo pa, da pri nas promet od dne do dne bolj raste, nam omogoča, da so tudi cene pri nas čudovito nizke. Vabim vse p. n. odjemalce najspoštljivejše v našo trgovino. Prepričali se bodo, da je naša tvrdka prva ne le po kakovosti blaga, ampak da smo tudi neprekosljivi glede dobrega okusa. Zagotavljam Vas točne in solidne postrežbe in nizkih cen. Zato prosim, da si ogledate našo trgovino in zalogo. Z odličnim spoštovanjem vdani TEODOR HRIBAR. Od skupička daje tvrdka 5°|0 za učiteljsko organizacijo.