Poštnina plačana v gotovini.
KRALJ EVI NA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
39. kos.
V LJUBLJANI. DNE 12. MARCA 1930.
Letnik I.
Vsebina:
176. Sporazum med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo o vzdrževanju dobrega reda in varnosti v državi.
177. Popravki k št. 156/34 Uradnega lista.
178. Odločba, s katero se priznava predmetom industrijske svojine na X. ljubljanskem mednarodnem vzorčnem velesejmu in na gozdarski in lovski razstavi v Ljubljani prvenstvena pravica.
179. Razpis o postopanju za oznamenovanje blagovnih ogledkov, vzetih za uradno analizo.
Razne objave iz »Službenih Novin*.
176.
Sporazum med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo
o vzdrževanju dobrega reda in varnosti na meji.'"
Kraljevina Jugoslavija in kraljevina Bolgarija, želeči, preprečiti vse obmejne incidente in zavarovati dober red na meji in v njeni okolici kakor tudi ustvariti najboljše pogoje za varnost in mirno življenje obmejnega prebivalstva; globoko uverjeni, da bi pomenilo to začetek dobe zaupanja in prijateljstva med obema sosednjima državama ter ustvarilo zanesljivo podstavo za njiju čim tesnejše in pre-srčnejše odnošaje, sta se odločili skleniti zategadelj sporazum ter sta imenovali v ta namen za svoje pooblaščence:
vlada kraljevine Jugoslavije: gospoda N e s i č a L j u b o m i r a, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Sofiji, in
gospoda Jankoviča Miroslava, doktorja prava, direktorja konzularno-trgovinskega oddelka v ministrstvu za zunanje posle;
vlada kraljevine Bolgarije; gospoda Burova D. Ata n as a, ministra za zunanje posle in vere, in
gospoda Ra z su kanova J osip a, pomočnika ministra za zunanje posle in narodno zdravje,
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z in e 24. februarja 1930.. št. 43/XV. — Sporazum je •azglašen v srbskohrvatskem in bolgarskem jeziku.
ki so sklenili po izmeni svojih pooblastil, spoznanih za polno veljavna, to-le:
Člen 1.
Vsaka obeh vlad, poznavajoča najbolje razmere na svojem ozemlju, odredi vse potrebne ukrepe učin-ljivega in trajnega značaja za vzdrževanje in zavarovanje dobrega reda na meji in v njeni okolici kakor tudi za odpravljanje vseh činjenic in vseh vzrokov eventualnih incidentov.
Člen 2.
Vsaka vlada odredi svojim obmejnim organom, da morajo vzdrževati z organi druge države dobre in lojalne odnošaje, ter jim naroči, da so morajo ravnati v izvrševanju svoje službe po odredbah pravilnika B o službi na meji z dne 26. septembra 1929.
Člen 3.
Če se dogode tudi vkljub odrejenim ukrepom, določenim v členili 1. in 2., incidenti, ki jih ne bi mogli likvidirati komandanti mest in načelniki uča-stokov po členu 6. pravilnika B, se sestane v najkrajšem roku na kraju incidenta na poziv ene obeh vlad mešana komisija, da izvrši potrebno anketo. Ta komisija je stalna ter je sestavljena za vsako državo in enega višjega uradnika ministrstva za zunanje posle, enega višjega častnika in enega višjega uradnika ministrstva za notranje posle.
Označitev članov te komisije kakor tudi vsako izpremembo v njeni osebni sestavi priobčita vladi takoj druga drugi.
Člen 4.
Za čuvanje sledov in dokazov o incidentu lo prihoda mešane komisije, ki naj izvrši anketo, veljajo odredbe pravilnika B.
Clen 5.
Da izpolni svojo nalogo, obhodi mešana komisija na obeh straneh mejo v obsegu dvovlastniškega okoliša (člen 2. konvencije o likvidaciji dvovlast-niških posestev), izvrši potrebne oglede ter ugotovi odgovornost in krivce. Ko ugotovi osebnost krivcev, se kaznujejo le-ti po notranjem zakonodajstvu svoje države.
Člen 6.
Nezavisno od incidentov se sestane ta mošaua komisija na zahtevo ene obeh vlad v obsegu dvovlastniškega okoliša vzdolž vse meje, da vodi anketo o delovanju poedinih mejnih organov, ki otežujejo ali komplicirajo izpolnjevanje odredb tega sporazuma, kakor tudi da proučuje in predlaga ukrepe, ki naj se odrede na danem kraju v gorenjem okolišu za preprečevanje in odvračanje eventualnih obmejnih incidentov.
Člen 7.
Vse odredbe pravilnika B, ki no nasprotujejo odredbam tega sporazuma, veljajo še nadalje.
Člen 8.
Vsi incidenti, ki so se dogodili do dne, ko je bil ta sporazum podpisan, se morajo smatrati za likvidirane.
Člen 9.
Ta sporazuta stopi v veljavo čez deset dni od dne, ko se podpiše; v tem roku se mora razglasiti v službenih novinah vsake države.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum in pritisnili nanj svoje pečate.
Sklenjeno v Sofiji in sestavljeno v po dveh enakoglasnih izvodih v srbskohrvatskem in bolgarskem jeziku.
Dne 14. februarja tisoč devet sto tridesetega leta.
A. Burov s. r.	Lj. Nešič s. r.
J. Razsukanov s. r.	Dr. Mir. S. Jankovič s. r.
*
Pravilnik B o službi na meji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bolgarijo za uvedbo boljšega reda na meji.
I. poglavje.
Namen in obči pogoji pravilnika.
Namen tega pravilnika, čigar odredbe se nanašajo na bolgarsko-srbsko-hrvatsko-slovensko mejno službo, je ta-le:
1.) dš naj se ob izvrševanju službe mejnih straž obeh držav možnost, da se kolikor mogoče 'odpravijo incidenti in nesporazumi;
2.) stori naj se vse, kar je mogoče, da se zmanjšajo vzroki obmejnih incidentov na minimum;
3.) učini naj se vse v najkrajšem roku, če se dogodi incident na moji. da se zmanjša njegov učinek.
Da se doseže ta namen, je pred vsem velikega pomena, obračati pozornost na odnošaje med osebami, ki opravljajo mejno službo na obeh straneh.
Vsak častnik, podčastnik, vojak ali uslužbenec na meji mora poj miti, da najbolje služi svoji državi, če pazi na njene koristi, pri čemer pa mora občevati spoštljivo in prijateljski s službenimi osebami na nasprotni strani. Kar so tičo krajevnega prebivalstva in dvovlastnikov, morajo biti odnošaji prav tako lojalni in dobri.
II.	p o g 1 a v j e.
Člen 1.
One, ki so na mejnih stražah na eni in na drugi strani, je treba imeti za sodelavce, ne pa za sovražnike.
Odnošaji med mejnimi službenimi osebami (častniki, podčastniki, vojaki in uslužbenci) morajo biti prijateljski. Prepoveduje se vsaka provokacija in vsak spor, ki zbuja nacionalni egoizem. Prepovedujejo se razgovori, ki jim je namen, demoralizirati graničarje na nasprotni strani. To kontrolirajo in za to odgovarjajo pristojni nadrejeni starejšine. Preden se postavijo graničarji — nižji čini straže, se morajo poučiti o dobrih, lojalnih, prijateljskih odnošajih z graničarji druge države.
Člen 2.
Vsaka mejna straža mora biti opremljena z zvezkom, v katerega se vpiše: a) vsak incident, celo tudi najneznatnejši; b) vsaka zahteva za sestanek mejnih častnikov, podana po straži in porjena s podpisom komandirja straže na nasprotni strani.
Izvršene sestanke med častniki ali nižjimi čini straže kakor tudi to, kar se je govorilo na sestanku, je vpisovati v poseben zvezek. Pri vsakem primeru je absolutno treba označiti datum (leto, mesec, dan in uro).
Zabeležke morajo pisati s tinto in čitno one osebe, ki so .se sestalo.
Člen 3.
Stražnik na straži ali patrola prihaja v službo vedno z nabito puško. Absolutno je prepovedano, streljati na nasprotno stran, celo takrat, kadar gre za izzivanje z besedami ali znaki. Orožje se mora uporabiti samo v primeru zakonite zaščite ali kadar osebe, ki nelegalno prestopijo mejo, ne obstoje po tretjem, čim močnejšem klicu: «Stoj! Streljal bom!»
Člen 4.
Vsak graničar mora dobro poznati mejno službo in ta pravilnik, preden se pošlje na mejno stražo.
Na mejo jo pošiljati samo osebo z dokazanim dobrim vedenjem.
Člen«5.
Želeti je, da bi bilo stražarnice (karaule) obeh držav, ki bi se postavile v bodoče, vsaj 40 do 50 metrov daleč od mejne črte. Kjer jo to nemogoče, smejo biti tudi bliže, toda za to je neizogibno treba, da so starejšine in moštvo teh stražarnic izbrani.
člen 6.
Če se dogodi na meji tudi najmanjši incident, mora najbližji starejšina straže, v čigar okolišu -e je incident primeril, to takoj sporočiti prvemu svojemu nadrejericu in prvemu najbližjemu starejšini straže sosednje države. Ta dva obvestita o tem na bolgarski strani načelnika učastoka, na strani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pa najbližjega komandanta mesta.
Komandant mesta na strani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in načelnik učastoka na strani Bolgarije (ali njiju namestnika, če teh ni na mestu), se morata v 24 urah od trenutka, ko sta prejela poročilo, sestati na licu mesta ter preiskati incident. Uspeh svojega sestanka sporočita pismeno svojima pristojnima starejšinama.
Komandir straže, ki je prijavil incident, mora po potrebi, dokler ne prideta označena komandanta, ohraniti s tem, da postavi stražarje na kraj incidenta, brez izpremembe sledove, dokaze in ostala dejstva, kar jih je treba, da se incident pojasni.
Člen 7.
Poleg'spredaj omenjenih sestankov — zvanih «in-cidentni* — med častniki mejne šlužbe, se morajo vršiti tudi drugi, zvani «običajni». Ti poslednji se morajo vršiti, kadar vrše starejšine obhode ob meji, da kontrolirajo službo. Če starejšine na teh običajnih sestankih* urede kakšna vprašanja, raporti-rajo to pismeno višjim starejšinam, pri čemer jim navedejo primere, katere so pretresli.
Vsak sestanek se zahteva vedno pismeno.
Člen 8.
Anketam, ki jih vrše mejni častniki, mora biti namen, da se pojasni pravni razvoj incidenta, celo takrat, kadar vidijo, da je krivda na njih strani.
Člen 9.
Vsaka prekršitev gorenjih odredb se smatra za prekršitev, storjeno v izpolnjevanju najneposrednejše dolžnosti, in pristojno oblastvo jo mora kaznovati.
Člen 10.
Častnike in vojake — graničarje, ki ne delujejo iskreno po spredaj navedenih odredbah s tovariši na nasprotni strani kakor tudi one, ki se pregreše zoper odredbe tega pravilnika, je treba odstraniti iz mejne službe.
Člen 11.
Želeti je, da se pošiljajo po možnosti na mejo izbrani častniki in zlasti taki, ki so taktni in uslužni.
Člen 12.
če se primerijo na meji večji incidenti, ki jih ne moreta likvidirati komandant mesta in načelnik učastoka, se skliče na poziv ene vlade takoj anketna mešana komisija, ki je stalna, ki pa nima stalne
osebne sestave (t. j. istih oseb). Ta komisija mora biti sestavljena za vsako državo iz enega višjega častnika, enega višjega policijskega uradnika in enega uradnika ministrstva za zunanje posle, ki morajo priti v najkrajšem času na kraj incidenta. Kraj in trenutek sestanka se odredi na predlog eno države, pri čemer se vpošteva pot, o lkazana komisiji, do tega kraja.
Dokler ne pride komisija, morajo odrediti obmejna oblastva vse ukrepe, da ohranijo dokazna dejstva.
Člen 13.
Manjše incidente glede dvovlastniških vprašanj rešujejo mejni častniki tako kakor vse ostale, manjše mejne incidente. Nerešene dvovlastniške incidente rešuje anketna komisija, določena po členu 12.
Člen 14.
Delo komisije se mora izvršiti v čim krajšem roku tako, da se predloži dotičnima vladama sestavljeni zapisnik o ugotovitvi činjenic glede tega primera (t. j. objektivna razložitev primera), pristojno podpisan od članov komisije.
Ta zapisnik mora biti Sestavljen v obeh jezikih v po dveh enakoglasnih izvodih.
• Člen 15.
Na fronti vsake čete (podučastoka) morata imeti najmanj dve lastni in nasprotni stražarnici telefonsko zvezo z dotičnimi komandirji.
Člen 16.
»
Popravila piramid se morajo vršiti na obeh straneh. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev popravlja piramide z lihimi, Bolgarija pa s sodimi številkami. Razen tega popravlja kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi piramide pod številkami 226 a, 244 a, 246 a, 256 a, 283 a, 285 b in 304 a, Bolgarija pa piramide pod številkami 1 a, 228 a, 244 b, 253 a, 278 a, 285 a in 300 a.
Poškodbe piramid popravlja ona stran, po katere krivdi se je poškodba storila. V ta namen rešujejo mejne straže to vprašanje sporazumno in prijateljski.
Člen 17.
Mejno črto in mejnike popravljajo mejna oblastva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker so njena lastnina.
Člen 18.
Da se olajšuje življenje'na meji, dovoljujejo obmejna oblastva, in sicer samo podnevi, uporabljati vodnjake, cisterne in studence, omenjene v opisu meje neuillyjske pogodbe.
Člen 19.
Ta pravilnik velja enako za obe državi ter se mora poslati v prepisu vsem mejnim oblastvom kakor tudi vsem obmejnim stražam.
Sestavljeno v Pirotu dno 26. septembra tisoč devet sto devet in dvajsetega leta.
Bolgarska delegacija:
Predsednik: polkovnik Cv. Popov s. r.
Člana: dr. D. Karadžov s. r.
N. Manolov s. r.
Tajnik: Kuzunov s. r.
Srbsko-hrvatsko-sloven-ska delegacija:
Predsednik:
R. Vintrovič s. r.
Člana:
general
Bogoljub S. Ilič s. r. Mil. K. Jovanovič s. r.
Tajnik:
Nik. J. Šuica s. r.
Zakoni in kraljevske uredbe.
177.
Popravki k št. 156/34 Uradnega lista.
Zakon, priobčen v Uradnem listu z dne 26. februarja 1930. pod št. 156/34, naj se glasi:
Zakon o nadzorstva nad živili.
Nadalje naj se nadomestita povsod v zakonu besedi: «življenske potrebščine* z besedo: «živila».
Uredbe osrednje vlade.
178.
Odločba, s katero se priznava predmetom industrijske svojine na X. ljubljanskem mednarodnem vzorčnem velesejmu in na gozdarski in lovski razstavi v Ljubljani prvenstvena pravica."1
Na podstavi referata predsednika uprave za zaščito industrijske svojine z dne 5. marca 1930. odločam po § 94. pravilnika z dne 17. novembra 1920. in odločbi št. 34.590 z dne 10. februarja 1930.:.
Prodmetom, razstavljenim na X. mednarodnem vzorčnem velesejmu, ki se bo vršil v Ljubljani od dne 29. maja do dne 9. junija 1930., in na vsedržavni gozdarski in lovski razstavi, ki se bo vršila od dne
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 8. marca 1930., št. 54/XIX.
31. avgusta do dne 15. septembra 1930., kot uradno priznanih razstavah gre prvenstvena pravica po § 160. zakona o zaščiti industrijske svojine, določena s §§ 90., 107. in 113. omenjenega zakona in §§ 95. do 99. zgoraj omenjenega pravilnika.
To odločbo je razglasiti v »Službenih Novinah* in v «Glasniku uprave za zaštitu industriske svojine* ter priobčiti prosilcu, predsedništvu ljubljanskega vzorčnega velesejma.
V Beogradu, dne 5. marca 1930.; Pr. br. 423 Minister za trgovino in industrijo:
Juraj Demetrovič s. r.
\
179.
Razpis o postopanju za oznamenovanje blagovnih ogledkov, vzetih za uradno
analizo."1
Na podstavi člena 273. carinskega zakona odrejam, da je treba postopati, ko so jemljejo ogledki za carinsko analizo iz pošiljk, v katerih je istovrstno blago, glede oznamenovanja vzetih ogledkov tako-le:
Ogledki, vzeti iz tovorkov, vreč, sodov, cistern itd., se polože v posebne vrečice, steklenice itd., to pa v skupen omot (vrečo, zaboj), ki se oznamenujo z zalivko. Tako oznamonovani omot (vreča, žab;] itd.) ima isto veljavo, kakor bi bila vsaka poedina vrečica, steklenica itd. oznamenovana zase. Ce. je odrejeno s predpisi, da se jemljejo ogledki v dveh ali več izvodih iz istega tovorka, soda, iste vreče, cisterne itd., se mora položiti vsak izvod takih ogledkov v svoj.posebni omot in ta se mora uradno ozna-menovati. Kjer je predpisano, da pritisne svoj pečat tudi stranka, je postopati tako, da se postavi na omot tudi strankin pečat (zalivka).
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah*; takrat prestanejo veljati vse druge obstoječe naredbe, kolikor ji nasprotujejo.
V Beogradu, dne 26. februarja 1930.; št. 7505/IV.
Pomočnik ministra za finance: dr. Frano Gospodnetič s. r.
* »Službene Novine kraljevine dne 1. marca 1930., št. 48/XVII.
Jugoslavije* z
Razne objave iz »Službenih Novin*.
Številka 51 z dne 5. marca 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. februarja 1930.: Pomaknjen je iz 3. skupine I. kategorije v 3. a) skupino I. kategorije R e i s n e r Josip, direktor srednje tehnične šole v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani