STROKA Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 5-15 5 What am i training: Hockey or Reading? Both Would Be Best! Presentation of cooperation between the Maribor Public library and the HDk Maribor Hockey and skating club Sabina Fras Popović Kaj treniram: hokej ali branje? Najbolje kar oboje! Predstavitev sodelovanja med Mariborsko knjižnico in Hokejsko drsalnim klubom Maribor Izvleček Članek predstavlja primer sodelovanja knjižnice in športnega društva pri razvoju bralne kulture ter način, kako lahko knjižničar vključi razvoj bralne zmožnosti v prostočasne dejavnosti otrok, hkrati pa predstavi branje kot zahtevno dejavnost, za odlično obvladanje katere je posameznik pripravljen nameniti veliko truda in časa. Namen članka je spodbuditi razmišljanje o možnostih, ki se nam ponujajo, ko razvoj bralne kulture prenesemo zunaj prostorov knjižnice ali učilnice. Predstavljeni primer prinaša naslednja ključna spoznanja: otroci se pozitivno odzovejo na skupinsko glasno branje, na koncept branja kot družabnega dogajanja ter na primerjavo treniranja branja in izbrane športne panoge. Ugotovili smo tudi, da se otroci na branje odzovejo drugače, če v tej dejavnosti uvidijo smisel. Rezultati predstavljenega primera lahko služijo šolskim in splošnim knjižničarjem ter trenerjem in staršem kot pomoč pri oblikovanju programov sodelovanja z društ- vi in pri premikanju knjižnične dejavnosti iz ustaljenih knjižničnih prostorov v življenjski prostor posameznika. S pomočjo prispevka tudi ugotovimo, da predstavljajo ključni element starši. Veliko težavo pri razvoju bralne kulture in bralne pismenosti v nestandardnih okolišči- nah predstavljajo starši, ki dojemajo branje zunaj šolskih obveznosti kot nasilje nad otroki. Tako tudi na tem primeru pokažemo, da je problem (ne)pismenosti in (ne)ustrezne bralne kulture sistemski problem, pri reševanju katerega ne smemo zaobiti družine. Ključne besede branje, spodbujanje branja, fantje, bralna kultura, sodelovanje, splošna knjižnica, hokej, trening, hokejski klub UDK 028.4-053.5:796.966 6 sabina Fras Popović: k aj treniram: hokej ali branje? n ajbolje kar oboje! 6 Mariborska knjižnica je splošna, javna knjiž- nica, ki v zadnjih letih medijski prostor polni tako z izjemnimi strokovnimi dogodki, kot so npr. Pravljični dan s pravljično šolo, in stro- kovnimi nagradami, kot je npr. prva nagrada Združenje splošnih knjižnic za inovativne projekte, kot tudi z novicami o brezplodni bitki z mlini na veter v obliki mestne oblasti, ki ne prepozna nujnosti po umešenosti sodob- ne knjižnične stavbe v središče mesta, ki bo za vedno zapisano v evropskem prostoru kot Evropska prestolnica kulture 2012. Knjižnice in bibliobus s 47 postajališči pokriva- jo široko razvejeno območje štirinajstih občin (Maribor, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Šentilj in na širšem območju še Slovenska Bistrica in Oplotnica). Bibliobus na vsaka dva tedna obiskuje kraje, kjer v nepos- redni bližini ni stacionarnih knjižnic. V Mari- borski knjižnici si prizadevamo, da prebivalci knjižnico v svojem okolju prepoznavajo kot živahno in dinamično središče, kjer se počutijo vredne in varne, središče, ki povezuje lokalne skupnosti, navdihuje in prinaša spremembe v njihovo življenje, ki omogoča njihovo osebno rast, vseživljenjsko učenje, aktivno državljanst- vo, demokratično vključevanje v procese odlo- čanja v družbi, prijetno in koristno preživljanje prostega časa in druženja. Vse bolj pa uresni- čujemo tudi sodobno paradigmo knjižnične javne službe, ki usmerja prenos knjižničnih vsebin iz knjižničnega prostora v življenjski prostor posameznega prebivalca. Temeljna naloga splošne knjižnice je razvoj bralne kulture in bralne pismenosti pri različ- nih skupinah prebivalcev. Mnoge mednarodne in domače raziskave v zadnjih petih letih pred nas postavljajo izjemno slabe rezultate o bralni pismenosti in bralni kulturi. Rezultati so zas- krbljujoči tako pri odraslih kot mladih ter tako v domačem kot v mednarodnem merilu. Do- mača in tuja literatura opozarjata na problem sprejemanja branja kot prostočasne dejavnos- ti, sposobnost obvladanja zahtevne tehnike STROKA Abstract The article presents an example of cooperation between a library and a sport society in developing reading culture, and how a librarian can incorporate the development of reading ability into children’s free-time activities; simultaneously, it presents reading as a demanding activity, to which an individual is willing to devote a great deal of time and effort to master it. The purpose of the article is to promote thinking about the possibilities we are offered when shifting the development of reading culture outside of the physical premises of a library or classroom. The example presented has led to the following key findings: children react positively to reading aloud in groups, to the concept of reading as a social event, and to the comparison between training reading and a select sport discipline. It has also been established that children react to reading differently if they see the purpose of it. The results of the presented example can aid school and general librarians, coaches and parents in shaping programmes for coope- ration with societies, and in shifting library activities from the established library pre- mises to an individual’s living space. The paper has also revealed that parents are a key element. Parents who perceive reading outside of the scope of school requirements as violence against children present a great obstacle to the development of reading culture and reading literacy under non-standard circumstances. This example shows that the problem of (il)literacy and (im)proper reading culture is a systemic problem, one which cannot be solved without involving the family. Key words reading, promoting reading, boys, reading culture, cooperation, public library, hockey, training, hockey club 7 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 5-15 branja in s tem povezano boljšo ali slabšo funkcionalno pismenost pri specifični skupini prebivalcev, in sicer pri dečkih v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju (v nadaljevanju VIO), če jih starostno umestimo po slovenskem šolskem sistemu. V Mariborski knjižnici smo želeli oblikovati storitev, s katero bi prav tej populaciji branje predstavili kot dogodivščino na eni strani, na drugi strani pa kot tehniko, ki potrebuje visoko stopnjo lastne zavzetosti za odlično obvladanje. Ob tem smo želeli izpostaviti še dvoje: predstaviti branje kot dejavnost, ki ni nujno in vedno vezana na šolsko obvezo, in hkrati izpostaviti prednosti in koristi, ki jih branje prinese v vsakdanje življenje. Iskali smo povezavo med razvijanjem določenih posameznikovih sposobnosti (npr. sposobnost osredotočenosti, vživljanja v dru- ge) in branjem kot tehniko, ki nas pripelje do novih znanj in bogati besedišče. Šport in branje imata veliko več skupnega, kot je videti na prvi pogled. Za oboje so potrebni koncentracija, predanost in predvsem oseb- no zanimanje. Vsi, ki se ukvarjamo s spod- bujanjem branja med različnimi skupinami uporabnikov, se v knjižnici vse bolj zavedamo pomembnosti osebnega pristopa, ki pa pravi- loma pelje stran od utečenih in že začrtanih poti delovanja. Osnovna ideja sodelovanja med Mariborsko knjižnico in Hokejsko drsalnim klubom Maribor je bila predstaviti družabno dimenzijo branja in osmisliti čas, ki ga mla- dostniki preživijo na potovanjih na tekme, in jih ob tem umakniti od elektronskih naprav, ki po navadi zapolnjujejo neorganiziran čas, mo- tijo koncentracijo, ne povezujejo ter vplivajo tudi na razvoj in delovanje kognitivnih spo- sobnosti. Osnovni namen je bil, da jim branje predstavimo kot izbiro, kot zabavno potovan- je in ne kot nujnost, ki jo v življenju moraš početi, ker jo od tebe zahtevajo in pričakujejo drugi, hkrati pa osmislimo tudi vloženi čas, ki ga namenijo razvoju tehnike branja. Pri projektu sodelujeta Mariborska knjižni- ca in Hokejsko drsalni klub Maribor. Ob zaključku sezone 2014/2015 so v klubu želeli otrokom ponuditi nekaj več. Predstavniki Mariborske knjižnice smo predlagali branje na avtobusu med potovanjem na tekme, saj so se otroci pred tremi leti neorganizirano in spon- tano na poti na tekmo na Bled srečali s knjigo Banda, ki jo je napisal Esad Babačić. Avtor je želel s tem delom postaviti spomenik slovenski hokejski reprezentanci. Takrat smo na avtobu- su prvič izvedli uro glasnega branja literarnega besedila, ki je namenjeno odrasli populaciji, a je bila vsebina precej privlačna tudi za dolo- čeno skupino mladih fantov, ki jim trening hokeja napolni večino prostega čas in počasi postaja način življenja. Vožnja je takrat minila v pogovoru o razlikah med reprezentanco in klubom, fantje so pripovedovali o vzgibih, ki so jih privedli do začetkov igranja hokeja, ter o posameznikih, ki so jih je pri tem usmerjali ali navduševali. Tako je tudi zdaj v projektu poudarek na času, ki ga otroci preživijo na av- tobusu. Povprečno gre za 4 ure na tekmovalni dan, to sta praviloma dve soboti na mesec. Na teh temeljih smo zasnovali projekt Hokejska bralna postava in sodelovanje med knjižnico in športnim društvom. KAKO lAHKO S POMOčjO KOleDAR j A UgOTOVIMO , KAj IMATA SKUPNeg A HOKej IN bRANje? Ljudje smo naravnani tako, da potrebujemo pri razumevanju posameznih stvari v življenju smisel. Knjižničarji ta smisel iščemo v vsakem elementu dejavnosti, ki jo izvajamo. In pogos- to, ko mi najdemo smisel v stvareh, ki jih izva- jamo, imamo na drugi strani tiste, ki sploh ne vidijo smisla v tem, kar knjižničarji tako radi počnemo. Sistematično postavljamo znanje v smiselne sklope povezanih zgodb. Hokej in branje sta že na prvi pogled tako zelo različna, da njuna povezava res nima nobenega smisla. Če ga ne najdemo drugače, si lahko pomagamo z zgodovinskimi dogodki in koledarjem. Na dan pred slovenskim kulturnim praznikom leta 2014, torej 7. februarja 2014, je v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport potekala okrogla miza na temo dvig bralne pismenosti. Njen namen je bil posvet ministra s strokovnjaki, v bistvu je šlo za tematski pogo- vor ministra o možnih ukrepih za dvig bralne pismenosti. Med deležniki in strokovnjaki ni bilo predstavnikov splošnih ali šolskih knjiž- 8 STROKA sabina Fras Popović: k aj treniram: hokej ali branje? n ajbolje kar oboje! nic. Dan manj kot leto dni pred omenjenim dogodkom, 8. februarja 2013, se je slovenska hokejska reprezentanca z zmago nad dansko reprezentanco prvič uvrstila na najpomemb- nejše športno tekmovanje, olimpijske igre. 8. september je mednarodni dan pismenosti in vsako leto znova ta dan strokovnjaki opozarja- jo na bralno pismenost kot na ključno kom- petenco za razvoj in uporabo preostalih oblik pismenosti. Med temi strokovnjaki so tudi šolski in splošni knjižničarji. 4. septembra 2016 je slovenska hokejska reprezentanca z zmago nad reprezentanco Belorusije na turnirju za olimpijske kvalifikacije dosegla uvrstitev na olimpijske igre. Tako močno prepleteni dnevi, meseci in leta nam lahko prinesejo zanimivo sporočilnost. Bralna pismenost zahteva od nas dolgoročno zavezo, je na posvetu z ministrom leta 2014 izpostavil dr. Gašper Cankar (Za, 2014, str. 13). Z dolgoročno zavezo je imel verjetno v mislih deset, petnajst let rednega ukvarjanja. Člani slovenske hokejske reprezentance, ki so septembra 2016 v Minsku osvojili turnir za olimpijske kvalifikacije, glede na njihovo sta- rost povprečno trenirajo hokej že dvajset let po uro na dan, če ure razpršimo na dneve, tedne in mesece. Vsekakor lahko v tem prime- ru prepoznamo značilnosti dolgoročne zaveze. Branje je tehnika, ki je osnova za razvoj bralne pismenosti, bralna pismenost pa je temelj, na katerem posameznik v dolgotrajnem življenjs- kem procesu razvije in nadgradi še druge oblike pismenosti, kot so npr. informacijska, finančna in v zadnjih letih tudi vse bolj izpostavljena digitalna pismenost. Branje je tehnika, podobno kot drsanje, ki jo posamez- nik lahko usvoji samo, če ji nameni dovolj časa. Prvi pogoj pa je, da k učenju te tehnike pristopi z zanimanjem, predanostjo, zavzetostjo in radovednostjo, kot jih lahko zaznamo pri otro- cih, ko se želijo učiti drsanja. KAj NAS lAHKO DRSANje IN HOKej NAUčITA O bRANjU? Drsanje je osnovna tehnika gibanja na ledni ploskvi, ki jo posameznik potrebuje za igranje hokeja na ledu. Burnik (2006, str. 57) poudarja povezavo med učenjem in zabavo pri drsanju, saj uspešnost učenja drsanja in hokeja pri najmlajših pogojuje prav z učenjem skozi igro, ki predstavlja vzgojno sredstvo. Branje in drsanje imata še eno pomembno skupno komponento, in to so starši. Tako pri učenju branja kot pri učenju drsanja so v primeru predšolskih otok starši tisti, ki otroka usmerijo v učenje teh dveh tehnik. Starši igrajo vidno vlogo pri otrokovem dojemanju hokeja in športa na sploh, izpostavi Burnik (2006, str. 55). Podobno velja tudi za branje. Starši torej igrajo pomembno vlogo tako pri hokeju kot pri branju, kreirajo otrokov odnos do specifične aktivnosti, ki oblikuje razvoj njegove oseb- nost in sposobnosti. Razlika pri učenju teh dveh tehnik nastane ob vstopu otrok v šolski sistem. Za učenje tehnike branja pri otrocih je v šolskem programu sistemsko poskrbljeno, medtem ko je učenje tehnike drsanja v domeni prostočasnih dejavnosti in kot takšno jo opre- deljuje možnost izbire. Nekateri otroci imajo v okviru šolskega programa možnost spoznati drsanje kot enega od športov in se v okviru šolskih tečajev naučiti osnov tehnike drsanja, vendar tega znanja v okviru šolskih obveznosti sistematično ne nadgrajujejo. Če izrazijo zani- manje za tehniko drsanja, jo starši na (pravilo- ma) otrokovo željo vključijo v okvir prostega časa in s tem ji dodajo posebno dimenzijo, ki je ključna za uspeh: lastno zanimanje. Učenje tehnike branja v sklopu šolskega programa je šolska obveza, ki jo prevzema glagol morati in odsotnost možnosti izbire. Kljub temu da se vsi vpleteni v proces zavedamo nujnosti branja, je tudi pri tej tehniki pomembno naše zavedanje, tako kot pri vseh drugih stvareh v življenju, da znanje in sposobnost izpuhti, če tega ne treniramo redno in ne spodbuja- mo prehoda na višji nivo: od enostavnega do zahtevnega. Od tečaja drsanja do uvrstitve v hokejsko ekipo. Od slikopisa do romana. Dveinpolletni otrok ima besedišče dvesto- tih do tristotih besed, pri šestih letih pa jih pozna že več tisoč (Montessori, 2006, str. 143). Otroci v tem starostnem obdobju so izjemno dojemljivi za razvoj jezika in znanje vsrkavajo skozi igro in iz okolja, ki jih obdaja. Tisti, ki stopijo na led v tej starosti, tehniko drsanja 9 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 5-15 s posameznimi elementi usvojijo ob rednem treningu, ki je zasnovan kot igra, do starosti šestih let. Če stopijo na led kasneje, se njiho- va sposobnost usvajanja drsanja ne ustavi, le večjo spodbudo potrebuje. Branje je eden od najpogostejših načinov širjenja besedišča, zato je tako pomembno glasno branje v otrokovem predšolskem razvojnem obdobju. Besedišče odraslih v pogovornem odnosu med seboj ali v pogovornem odnosu do otrok težko doseže takšno jezikovno bogastvo, kot ga prinese literarno ali strokovno poljudno delo. Brez znanstvenih raziskav, a če bi se potrudi- li, bi jih verjetno tudi našli, lahko na osnovi opazovanja družbene dinamike zapišemo, da branje velja za manj priljubljeno dejavnost med otroki in starši, da pa je to način ravnan- ja, ki je družbeno bolj sprejemljivo. Gibanje, ki je osnova za športno udejstvovanje, je med mladimi in njihovimi starši bolj priljubljeno, velja za družabno dejavnost, ki se odvija zunaj šolskih obveznosti in ni vezano na glagol mo- rati. Pri uporabi glagola morati v besedni zvezi s katerokoli dejavnostjo stopamo na področje možne podzavestne zavrnitve in tako je lahko v obeh primerih, pri branju in pri športu. V slovenskem prostoru ukvarjanje s športom predstavlja, predvsem glede na rezultate slo- venskih športnikov, tudi eno od možnosti za lastno uveljavitev in graditev pozitivne samo- podobe. Branje mladim najpogosteje predstavlja indivi- dualno dejavnost, ki je ne povezujejo z zabavo, igro ali s sprostitvijo. Pogosto tudi ne pomis- lijo, da je to nekaj, kar je potrebno trenirati (vaditi), in si niti ne želijo biti v tem zelo dobri. Povezava med treningom branja in treningom športa ponuja različne možnosti za premik vzpostavljenih miselnih vzorcev, predsodkov in načinov obnašanja. Dobro branje ni kar nekaj, kar se zgodi samo po sebi, tako kot tudi športni dosežki niso samoumevni. Najpogostejši asociaciji ob knjigah za osnov- nošolce sta bralna značka in domače branje, torej nekaj, kar je povezano s šolo. Podobno kot si pri učinkovitem in pestrem vadbenem procesu za najmlajše pri treningu hokeja va- ditelji prizadevajo v trening drsanja in igranja hokeja vnesti elemente zabave, igre in sprostit- ve (Burnik, 2006, str. 3), potrebujemo takšne pristope tudi pri vadbenem procesu tehnike branja. Največji manevrski prostor za takšen pristop ponuja obdobje predbralne pismenosti. Če tega obdobja nismo uporabili v tej smeri, to je, da branje predstavimo kot tehniko, ki vodi tudi do zabave, sprostitve in igre, hkrati pa od nas zahteva določeno stopnjo osebne zavzetos- ti in predanosti, potrebujemo več iznajdljivos- ti v nadaljnjih obdobjih. Na eni strani zaradi sistemske umeščenosti branja, ki je deležno veliko pozornosti, negovanja in spodbujanja, a je najpogosteje vezano na koncept šolskih ob- veznosti, na drugi strani pa zaradi umeščenosti branja v družini. Če je branje v družini zunaj šolskih obveznosti prepoznano kot nasilje nad otroki, se srečujemo z izjemno razvojno težavnim vprašanjem, ki nas seveda usmerja v oblikovanje drugačnih sistemskih pristopov k zagovorništvu branja, kar pa ni namen razmis- leka v pričujočem prispevku. SReč ANje šPORTNe IN bRAlNe KUl TURe NA AVTObUSU Hokej v Mariboru v sklopu Hokejskega drsal- nega kluba Maribor trenira 45 otrok v starosti med 9 in 13 let. Otroci, stari do 12 let in do 14 let, sodelujejo tudi v državnem prvenstvu. Tekme potekajo v različnih krajih Slovenije ter tudi v Avstriji in na Hrvaškem. Praviloma avtobusne prevoze na tekme organizira klub, na tekme pa z otroki lahko potujejo tudi starši. V šolskem letu 2015/2016 smo se dogovorili za sodelovanje (Mariborska knjižnica in Hokejski drsalni klub Maribor) in smo branje umestili kot stalnico potovanj na tekme. Projekt je po- tekal tako, da je skupaj s hokejisti na avtobusu potovala tudi knjižničarka, ki je vodila dejav- nost. Z mladimi hokejisti, ki prihajajo iz različ- nih osnovnih šol, smo na pot vzeli Deso Muck in njeno knjigo Blazno resno o šoli. Prvo srečanje na avtobusu je bilo povezano z učnimi listi, ki so prinašali informacije o pisateljici, seriji knjig Blazno resno ter tudi o slovenskih nagradah za mladinsko književnost. Začeli smo z glasnim branjem. Poglavja so fantje brali po vrstnem redu številk na svojih tekmovalnih dresih. Knjiga je romala med njimi. Ko smo prišli do poglavja, ki ni bilo »zasedeno« z 10 STROKA sabina Fras Popović: k aj treniram: hokej ali branje? n ajbolje kar oboje! igralsko številko, je knjižničarka predlagala izbiro: ali bere ona ali kdo od njih. Med bran- jem smo razpravljali o vsebinah, ki so zanje pomembne: od tega, kako se po štajersko reče plonk listku in kakšne so koristi od pisanja švinglcev, do tega, da danes skoraj nihče v razredu drugemu nič več ne pomaga, še za nalogo jim ne povedo, če izostanejo zaradi klubskih obveznosti, in do tega, kako dober občutek imajo, ko lahko sami pomagajo sošol- cem. Po prvem glasnem branju so ugotovili: • da je za dobro, tekoče branje potrebno prav tako trenirati kot za dobro igro hokeja, • da lahko mlajši (igralci) bolje berejo kot starejši, • da ni nič narobe, če se ti pri branju zatika, saj se tudi starejšim zapletejo besede, • da je dragoceno, kadar lahko o prebranem tudi razpravljamo, • da ima kapetan privilegij, da pove, kdaj je dovolj branja, in je prav prijetno, če ob tej odločitvi poveže ekipo, včasih pa se odloči tudi po svoje, in • da čas ob branju res hitro mine. Slika 1: Branje na avtobusu Strinjali pa so se tudi, da je prijetno in navdu- šujoče tudi poslušanje. Prvo bralno gostovanje so zaključili z zmago na Bledu. Naslednja knjiga je bila Blazno resno o seksu iste avtorice. Mentorji Bralne značke na šolah, ki jih obisku- jejo otroci, so hokejistom, če so bili vključeni v projekt Bralne značke, priznali opravljene obveznosti v obsegu dveh knjig. V knjižnici smo jim pripravili potrdila o sodelovanju ter ustrezen dopis, s katerim smo predstavili pro- jekt. Mariborska knjižnica je ob sodelovanju s Hokejsko drsalnim klubom Maribor tako v šolskem letu 2015/2016, ki sovpada s hokejs- ko sezono, pripravila za člane selekcije U12 (starost fantov in dekleta do 12. leta starosti) dopolnitev športnega programa v klubu. Mariborska knjižnica in Hokejsko drsalni klub Maribor v sezoni 2016/2017 nadaljujeta sodelovanje pri tem projektu. Namen ostaja nespremenjen: fantom v starosti od 9 do 13 let želimo ponuditi kakovosten način preživljanja časa na organizirani poti do prizorišča tekem državnega prvenstva pod okriljem Hokejs- ke zveze Slovenije. V selekciji U12, v kateri sodelujejo fantje in dekleti v starosti od 9 do 11 let, spoznavamo slovenskega pisatelja Žigo X. Gombača in njegovo delo NK Svoboda (2016). V ospredje dela je postavljena povezava be- gunske stiske, mladostniške stiske (šola, prija- telji, ljubezen, družinska harmonija) in športa. Glavna junaka, Anej in Sabi, pišeta vsak svoj dnevnik, se potem tudi srečata in spoznata, povežeta pa ju stiska in nogomet. Anej in Sabi sta oktobra, novembra in decembra s hokejisti potovala dvakrat na Bled, enkrat v Ljubljano, v Zagreb, v Beljak in na Jesenice. Prva pot na Bled (12. oktobra 2016) je pomenila odkrivan- je pomenov v naslovu literarnega dela: le kaj pomeni NK in zakaj Svoboda in ali je tudi v resnici kakšen nogometni klub tako poimeno- van. Zanimivo je bilo opazovati: • kako različni so elementi motivacije pri mladih bralcih, • kako zapleteno je lahko prebiranje besed, ki jih poznamo le po izgovarjavi in v naši spo- minski bazi besedišča niso preslikane kot podoba povezanih črk. Gre za poslovenjenje tuje besede, najpogosteje iz angleščine, kot npr. hanging, in • kako lahko tudi kletvice spodbudijo ne- kaj dobrega, v našem primeru interes, da prideš kmalu na vrsto za branje poglavja, ki ima največ neznanih kletvic. Žal takšnega poglavja nismo odkrili. Kletvice so pač del besedišča in pri mladih se ta del nenadzo- rovano bogati, četudi si odrasli posebej ne prizadevajo za to. Na prvem potovanju na tekmo je glasno branje potekalo od kletvice do kletvice in ne od poglavja do poglavja. Sprva smo branje kletvic opremili z glasbe- nim signalom, ki je značilen za cenzuriranje neprimernih besed v radijskem ali televi- 11 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 5-15 zijskem programu, a smo nato napisano besedo prebrali na glas. Otroci so poznali vse besede. Razprava se je ustavila pri razlikovanju besed hinavec in zahrbtnež. Ločevanje teh dveh be- sed smo povezali s posameznikovim dejanjem, ki ne odraža tega, kar dejansko misli o tebi. Ali ti laže v obraz ali za hrbtom. Ker je življenje že od vsega začetka pač življenje, so otroci nizali prigode iz svojih življenj v ilustracijo pomenskega razlikovanja dveh besed. Sabijevo potovanje v svobodo opredeljuje denar. Ko v zgodbi našteva valute, smo se hitro ustavili pri pojasnjevanju, kaj sta lira in funt, nato še pri izkoriščanju ljudi in besedi značaj (ugotavljan- je razlike med tistimi lastnostmi, ki označujejo posameznika predvsem v odnosu do drugih in okolice in lastnostmi posameznika). Pogovor o zgodbi se je v nadaljevanju navezal na očetovo vlogo v zgodbi in na njegovo podporo Anejevi pomoči Sabiju ter ponovno na to, kako postati dober bralec. Fantje so iskali primerjavo med časom, ki ga namenijo treningu branja, in časom, ki ga namenijo treningu drsanja. Do konca Anejevega in Sabijevega potovanja smo ugotavljali še razlike med besedama potrpežljiv in strpen, spoznavali pomen besede konflikt in se pogovorili o tem, kako je sestavljeno novinarsko poročilo o športnem dogodku. V treh mesecih so na avtobusu z igralci na tekme potovale še izbrane knjige iz tistega dela zbir- ke, ki ga knjižničarji poimenujemo strokovna literatura za mlade. Otroci so tako spoznavali, kako lahko dopolnijo šolske vsebine z informa- cijami iz knjig (npr. piramide, vesolje, človeško delo, vreme in podnebje). Slika 2: Ko sotekmovalec bere, ga drugi pozorno poslušajo. Kaj imata torej skupnega trening hokeja in tre- ning branja? Burnik (2006) opozarja, da je tre- ba pri najmlajših zgraditi široko bazo gibalnih znanj, iz katere bo v višjih starostnih katego- rijah mogoča učinkovita specializacija. Delo z najmlajšimi, kar je glede na Burnikovo klasifi- kacijo starostna omejitev med 6. in 11. letom, pomeni izhodišče za naprej, pri tem pa Burnik izpostavi potrebo po tem, da se otroke navduši za hokej in tudi šport kot celoto, se nauči delo- vati v skupini, spoštovati pravila in vse akterje v športu. Podobno lahko ugotovimo tudi za branje. Prve bralne izkušnje v domačem okolju so neprecenljive in izjemno dragocene, a če niso prisotne, jih lahko nadomestimo v kasnej- šem obdobju z izbranim osebnim pristopom, ki ni nujno sistemsko pogojen kot obvezen. »Učenje drsanja je nikoli končan proces, kar pomeni, da se drsanja dolgo učimo, nato dograjujemo drsalno znanje, vsak igralec pa kasneje izoblikuje svoj stil. Pomeni tudi, da tehniko drsanja lahko izboljšamo tudi pri igralcih v višjih starostnih kategorijah.« (Burnik, 2006, str. 8) Ko pri otrocih poteg- nemo primerjavo med treningom branja in treningom hokeja, kmalu spoznajo, da je za oboje potreben trud, da je tako kot drsanje tudi branje nikoli končan proces, ki potrebuje precej časa za dobro izvedbo. Tako kot igralci najdejo svoj slog drsanja, se tudi kot bralci najdejo v lastnem slogu branja. Ob tem pa še razvijejo poseben odnos do vsebin, ki jih zani- majo. Podobno kot pri hokeju tudi pri branju ni zaželena prehitra specializacija (Burnik, 2006, str. 8; Mohor, 2006, str. 12): odprtost za različne igralne položaje lahko povežemo z različnimi literarnimi zvrstmi. Avtomatizacija drsanja v hokeju je pogoj za učenje tehnič- no-taktičnih elementov hokeja in uspešno vključevanje v igro, meni Burnik (2006, str. 8). Avtomatizacija branja je pogoj za uspešno vključevanje v vse elemente posameznikovega življenja. Tudi trenerjeva navodila za igro je treba s trenerske table prebrati, pa čeprav gre v tem primeru za simbole in sklice. Branje je pri- sotno v vsakem elementu športa, le da ga pre- pogosto ne prepoznamo ali zaznamo. Otroci, ki so pismeno šibki, nimajo težav le v šoli pri jezikovnih predmetih, težave se pokažejo tudi pri naravoslovnih predmetih, kjer ni tako zelo 12 STROKA sabina Fras Popović: k aj treniram: hokej ali branje? n ajbolje kar oboje! pomembna vzdržljivost za obvladovanje zah- tevnejših in obsežnejših literarnih del v smislu obsega in pomena, temveč se v največji meri pokaže pomembnost avtomatizacije branja. Kot avtomatizacijo branja razumemo branje, ki steče brez posebnega razmišljanja, napora in je ponotranjena tehnika pridobivanja znanja ter opravljanja miselnih procesov. Igralci se najpogosteje prvič srečajo z drsanjem v predbralnem obdobju, torej pred vstopom v šolo. Predbralno obdobje označuje obdobje pred sistematičnim učenjem branja in pisanja, torej spoznavanja črk. Burnik (2006, str. 12) tudi pri hokeju opozarja na to, da možgani niso sposobni dobro oprav- ljati dveh funkcij hkrati, kar vodi do padca ko- ordinacije. To ponazori na primeru sodelovanja nog in rok, noge drsajo, roke vodijo plošček. Ker gre za bistveni element hokejske igre, torej koordinacijo med drsanjem in vodenjem ploščka, vidi rešitev v sistematičnem delu za zmanjšanje padca koordinacije. »V možganih je treba pripraviti čim širšo bazo, čim več različ- nih motoričnih programov.« (Burnik, str. 13) Branje spodbuja tudi koordinacijo. »Uporabljajo naj se tudi treningi, ki izklju- čujejo čutilo vida.« (Burnik, 2006, str. 13) Glasno branje spodbuja vizualizacijo, vpliva na sposobnost poslušanja, razvijanje občutka za soigralce, četudi jih ne vidijo, jih pa slišijo in poslušajo. Med metodičnimi priporočili za učenje drsan- ja je tudi priporočilo o razporejanju otrok v posamezne skupine glede na usvojeno znanje. »Včasih damo tudi boljše drsalce v slabšo sku- pino, da pomagajo drugim otrokom pri učenju in trenerju pri demonstraciji, slabše pa v boljšo zaradi motivacije. Vendar je pri tem potrebno paziti, da je otrok z manj znanja sposoben izvesti vajo pri boljši skupini, da ne naredimo več škode kot koristi v psihološkem pogledu.« (Burnik, 2006, str. 15) Pri branju v skupini se pokažejo različne sposobnosti branja na glas in tako so tudi v našem primeru fantje spoznali, da niso samo oni slabši bralci, ali pa vidijo, da kateri od igralcev bolje bere, kot so pred- videvali. Pri prvi skupini gre za zaupanje ter spodbujanje sodelovanja, v drugi pa za moti- viranost. Otroci bolj uživajo in so uspešnejši, kadar so bolj notranje motivirani, torej delajo nekaj zaradi sebe in ne drugih v okolju (Dvaj- set, 2016, str. 21). Branje na avtobusu smo tako postavili v vlogo vaj v pripravljalnem delu treninga. Spodbu- ja koncentracijo, osredotočenost na ekipno sodelovanje, motivira sodelujoče za fokus in ne spodbuja deljene pozornosti. SKleP AlI ISKANje ODgOVORA NA VPRAš ANje, AlI Me bRANje KNjI ge PRIPelje DO bOljšeg A bRANj A IgRe Hokej je ekipni šport. Na ledni ploskvi je v eni ekipi povezanih pet igralcev in golman. Igralci se delijo na tiste v napadu in tiste v obrambi. Mohor (2006, str. 21) našteje igralne sposob- nosti posameznika kot igralca v napadu in igralne sposobnosti posameznika kot igralca v obrambi. Poudarjene sposobnosti posamezni- ka kot igralca lahko strnemo v tri kompetence: sposobnost predvidevanja (preigravanje, spre- jem podaje), preusmerjanja (varanje: s telesom, s spremembo smeri) in spremljanja (odvzem ploščka, kritje prostora, blokiranje strela). Te sposobnosti niso vezane le na priučen na- čin gibanja na ledu, ampak na nekaj več, kar posameznik izraža skozi svoje razmišljanje in ravnanje, torej skozi odnos do nečesa. Pomen usklajenosti vseh sposobnosti pri posamezni- ku prikaže Mohor (str. 28) na primeru strela na gol. Tukaj se morajo ujeti tehnika izvedbe, telesne sposobnosti posameznika, taktična pripravljenost in psihična zrelost. Prav sled- njo povezuje s sposobnostjo »branja igralnih situacij« (str. 29), kar pomeni, da se igralec v pravem trenutku odloči za strel na gol. Branje igralnih situacij razumemo kot posameznikovo sposobnost predvidevanja poteka igre, rav- nanja soigralcev, ravnanja igralcev nasprotne ekipe ter ocene lastnih možnosti. Sposobnost branja igralnih situacij ni tako oddaljena od sposobnosti branja umetnostnih ali neumet- nostnih besedil in branje knjige je lahko ena od tehnik razvijanja sposobnosti branja igre. Med osnovnimi cilji treninga pri kategoriji mlajših dečkov (starost do 12 let) našteje Mo- 13 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 5-15 hor (str. 36) tudi elemente vsestranskega razvoja igralca: naučiti se pomena besed tre- ning, regeneracija, požrtvovalnost, seznaniti se s pravili igre, naučiti se spoštovati nasprot- nika, soigralce, trenerje in sodnika, razvijati komunikacijo in odnose v ekipi ter usmerjati igralce k nenasilnemu odnosu do soigralcev in pozitivnemu odnosu do matičnega kluba in kraja bivanja. Doseganje teh ciljev lahko na po- tovanjih do športnih dvoran podkrepimo tudi z branjem izbranih literarnih del. V tej starosti mora biti pozornost na razvoju koncentracije, osebnostnih lastnosti in razvoju kolektivne- ga duha (Mohor, str. 36). Tudi pri doseganju teh ciljev si ne moremo predstavljati boljšega pripomočka, kot je branje. Vsekakor je spodbujanje branja kot elementa osebnega razvoja več kot zaželeno tudi pri starejših kategorijah, še posebej, če sledimo le nekaterim od ciljev, ki jih Mohor (str. 80) iz- postavi med osnovnimi cilji treningov hokeja pri kategoriji dečkov (starost do 14 let), in sicer: spoštovanje osebnostnega razvoja v pu- berteti, razločiti pomen posameznika v ekipni igri, razviti prijateljsko atmosfero v ekipi, usvo- jiti teorijo športnega življenja, razviti duh »fair playa« – razvijanje moralnih in etičnih norm, seznaniti igralce z vandalizmom, drogami, dopingom ter jih podpirati pri šolskih obvez- nostih in jim pomagati pri odločitvi za srednjo šolo. Na tej točki šport ni več le igra, postane obveza (Mohor, str. 80) in zaveza, hkrati pa še vedno ni edina stvar v njihovem življenju. Otroci so na tej razvojni stopnji zelo občutljivi, razvija se njihova samopodoba, iščejo si polo- žaj v družbi. Vse morebitne vsebine, o katerih želimo z njimi spregovoriti, jim lahko preds- tavimo skozi literarne junake. Pri treningu hokeja v tej starosti se srečajo vadba koordina- cijskih vaj posameznika in skupinske koordi- nacijske vaje. Skupinsko branje na avtobusu omogoča tudi to kombinacijo: vajo posamezni- ka pri treningu bralnih spretnosti kot tudi vajo skupine pri dojemanju prebranega. Rezultati projekta pri starostni supini med 9. in 12. letom starosti so statistično minimalni, če pogledamo, da smo v Mariborski knjižnici s tem projektom zajeli manj kot en odstotek populacije, ki živi na območju Mariborske knjižnice. Učinek te storitve je predvsem v drugačni percepciji knjige, branja in knjižnice. V lanski sezoni so igralci od štirih gostovanj na treh brali in ekipa je trikrat dosegla zmago. Za nas je bil zanimiv prav njihov odziv po tekmi. Starši so povedali, da so fantje sami naredili povezavo med branjem in zmago. Najpogostej- ša ugotovitev je bila, da so bili »bolj pri stvari«. Igralci so tako sami na izkustveni ravni ugo- tovili neposredno korist branja in to povezali z razvojem kognitivnih sposobnosti. Igralci so se s pomočjo branja, ki je bilo zasnovano kot ekipno dopolnjevanje, povezali že vsaj tri ure pred tekmo, njihove misli so bile sproščene in niso bile obremenjene z motečimi elementi so- dobne digitalne komunikacije. Če je redni del tekmovanja zaznamovala knjiga Blazno resno o šoli, je igro v končnici zaznamovala knjiga Blazno resno o seksu. Kako zelo so fantje verjeli v moč branja, potrjuje tudi izkušnja zadnje, odločilne tekme, ko so na Bledu igrali za tretje mesto. Prvo tekmo na Bledu so zmagali (bran- je na poti na gostovanje), drugo doma so izgu- bili (pred domačimi tekmami nismo brali) in potem so se odpravljali na tretjo. Fantje na tej poti niso imeli spremstva knjižničarke, sami so se organizirali, prosili le za knjigo in film. Na poti so brali in na tekmi – zmagali. Četudi si ob tem mislimo, da je morda pač uspelo ali pa je bilo to srečno naključje, so fantje spremenili odnos do branja. Verjamejo, da lahko branje pripelje do zmage tudi v športu. Člani selekcije U12 so v tekmovanju državno prvenstvo, ki ga vodi Hokejska zveza Slovenije, osvojili 3. mesto. V veliko spodbudo za nadaljevanje te dejavnosti za širjenje bralne kulture je ugoto- vitev, da otroci zmage na tekmah povezujejo tudi z branjem. Kot ekipa so se ponovno v celoti udeležili 5. dneva Mariborske knjižnice in ni jih bilo treba pretirano navduševati. Z veseljem so se vabilu odzvali in trenerji so sodelovanje na tem knjižničnem dogodku uvrstili v redni tedenski urnik treningov ter tako podprli sodelovanje. Fantje so tekli za za- bavo, za novo knjižnico in za več knjig ter tako še nadgradili naše bralno druženje. Prav njihov odnos je bil vezan na odločitev o nadaljevanju projekta Hokejska bralna postava. V nadalje- vanju lahko beležimo zanimive rezultate. Športni se odražajo v vedno večji povezanosti 14 STROKA sabina Fras Popović: k aj treniram: hokej ali branje? n ajbolje kar oboje! ekipe, disciplini ter borbenosti, kar je v prvi vrsti odraz trenerskega dela, a tudi sodelovan- ja na avtobusu, tisti rezultati, ki navdušijo navijače, pa so tudi že v kakšni dobljeni tekmi, a ekipa vse bolj gradi na tem, da rezultat vedno ne prinese pravega zmagovalca posa- mezne tekme. To potrjuje tudi zgodba, ki jo beremo. Bralni rezultati so v spoznanju, da je glasno branje zabavno, da zahteva sodelovanje celotne ekipe, da skoraj vsi v ekipi potrebujejo več treninga branja, da tako čas na poti hitreje mine, da je zgodba zelo zanimiva, da so kletvi- ce lahko tudi motivator za hitro predrsavanje med poglavji in vsako poglavje prinese novo besedo ali temo za pogovor. S tem projektom smo želeli pokazati, kako zelo so odprta vrata knjižnicam in knjižni- čarjem pri razvoju bralne kulture in bralne pismenosti, predvsem pa kako zelo je po- memben poseben pristop in oseben vzgled pri odraščajoči generaciji. Oblika sodelovanja med knjižnico in športnim društvom presega utečene in že poznane oblike sodelovanja med predvsem kulturno ali vzgojno začrta- nimi programi posameznih partnerjev ter je tako primer, ki ga lahko ponovimo v različnih okoljih. Knjigo, branje in vrednote vseživ- ljenjskega osebnega razvoja pa iz knjižnice prenesemo tudi v osebni življenjski prostor posameznika. Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje (2006). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Burnik, A. (2006). Metodične osnove hokeja na ledu za najmlajše kategorije. Ljubljana: [A. Burnik]. Cerar, M. (2001). Institucionalizacija hokeja na ledu na Slovenskem: [diplomska naloga]. Ljublja- na: [M. Cerar]. Dvajset najpomembnejših pedagoških načel za pou- čevanje in učenje od vrtca do srednje šole (2016). Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Center za razis- kovanje in spodbujanje nadarjenosti (CRSN). Grosman, M. (2011). Branje umetnostnih besedil za višjo bralno pismenost – rezultati PISA 2009. V: V. Gomivnik Thuma (Ur.) Vloga slikovnih sestavin pri sporazumevanju: zbornik Bralnega društva Slovenije ob 9. strokovnem posvetovanju 8. septembra 2011 v Ljubljani. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Hozjan, E. (2013). Projekti in programi za spodbu- janje bralne motivacije pri fantih. Slovenščina v šoli, XVI (2), str. 12–22. Hozjan, E. (2013). Projekti in programi za spodbu- janje bralne motivacije pri fantih: diplomsko delo. Ljubljana: [E. Hozjan]. Križaj, R. (2000). Agresivnost v hokeju na ledu: [diplomsko delo]. Ljubljana: [R. Križaj]. Mohor, M. (2006). Metodični postopki pri učenju hokeja na ledu do U-14: [diplomsko delo] Ljublja- na: [M. Mohor]. Montessori, M. (2006). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo. (Zbirka Montessori). OECD PISA 2012: program mednarodne primerja- ve dosežkov učencev. (2013). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostopno na: http://www.pei.si/User- FilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/PISA/ PISA2012/PISA%202012%20Povzetek%20rezul- tatov%20SLO.pdf (10. 9. 2016). Pečjak, S.; Bucik, N. (2004). Bralna motivacija učencev v osnovni šoli. Psihološka obzorja, 13 (4), str. 33–54. Pečjak, S.; Bucik, N. (2004). Učenčev izbor – ključ do motivacije za branje? Otrok in knjiga, 31 (60), 53–67. Pečjak, S.; Pirc. T. (2010). Ali se oblikuje bralno razumevanje pri dekletih drugače kot pri fantih? Didactica Slovenica – pedagoška obzorja, 25(2), 51–66. Pečjak, S.; Ajdišek, N. (2008). Sodobna psihološka spoznanja o bralni pismenosti s poudarkom na razvoju bralne motivacije. Šolska knjižnica, 18(3-4), 244–252. Podbrežnik, I. (2009). Načrtovanje bralne kulture v splošnih knjižnicah. Zbornik 6. študentske kon- ference Fakultete za managment Koper.Koper: Celje: Škofja Loka: Fakulteta za managment. Poučevanje branja v Evropi: okoliščine, politike in prakse (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Razlike med spoloma v (meta)kognitivnih in motivacijsko emocionalnih dejavnikih bralnega razumevanja. (2008). Psihološka obzorja, 17 (4), 89–116. Raziskava spretnosti odraslih PIAAC v Sloveniji 2016. Dostopno na: https://www.oecd.org/skills/ piaac/Skills-Matter-Slovenia-Slovenian-Version. pdf (10. 9. 2016). Viri 15 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 5-15 Raziskava spretnosti odraslih: vodnik za bralca (2015). Ljubljana: andragoški center Slovenije. Dostopno na: http://piaac.acs.si/doc/images/pub- likacije/Vodnik01_final_TISK%20zadnja_za%20 spletno%20stran.pdf (10. 9. 2016). Za dvig bralne pismenosti: zbornik prispevkov stro- kovnega tematskega razgovora na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (2015). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. dR. SaB iNa FRa S PoPo Vić, višja bibliotekarska svetovalka, zaposlena v Mariborski knjižnici Naslov: Mariborska knjižnica, Rotovški trg 2, 2000 Maribor E-naslov: sabina.fras-popovic@mb.sik.si KLUB LILI NOVY 10.30−12.o0 LN Ščepec bralne kulture Kratke predstavitve projektov in programov Sodelujejo: Javna agencija za knjigo RS (JAK), Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev (DSP), Bralno društvo Slovenije (BDS), Društvo Slovenskih založnikov, Bukla – brezplačna revija o knjigah, Zavod MARS Maribor, Pripovedovalski variete Obiskovalci bodo seznanjeni s projekti in programi, s katerimi se ukvarjajo ustanove na področju bralne kulture. Poudarek bo na programih, namenje- nih šolski populaciji različnih starost- nih skupin, ter ponudbi za mentorje in strokovno publiko. Izvajalci bodo med drugim predstavili projekt Rastem s knjigo (JAK), delo mladinske sekcije Društva slovenskih pisateljev, napove- dali bodo pomembna izobraževanja (Bralno društvo Slovenije in Društvo bralna značka Slovenije – ZPMS), udeležence seznanili z delom sloven- skih založnikov, Buklo – brezplačno revijo o knjigah ter predstavili delo- vanje Zavoda MARS Maribor in Pripovedovalskega varieteja. ZRSŠ ŠK str. 15.indd 1 21.2.17 9:18