K MtBlm plriiM i mtai-                 T2U
XM. laltnik.                           1934. november 20.
12. numera.
B*ŽŽ«III LIST
Mesečne verske novine.
Vu Imčnl prSkmurske evang. Sinjorije reditel
I vSdavnlk t rLISAR JANOS, Murska Sebota.
Rokoplsl se morajo v Puconce poSflati.
Ček računa št. 13,586; imč »Duševnl  Hst"  Puconcl.
Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvdnstvo 30 din., w Ameriko 1 Dol., edne numere 2 dln.
Naprejplačllo gorivieme vaakl evang. ddhovnlk I vuZital.
Greha pot.
(Luk. 16, 19-31.) Pisao Hari Lipot ev. diihovnik.
Nepremišleno včinjeno delo je žč dos-tim velike neprilike spravilo. Oh bar bi si prle premislo, se zdahava človek, ki si je satn vzrok svojemi trplčnji. Oh ba"r bi pri cajti pazo na sčbe, prdvi betežnik, gda se na betega posteli mantra' v težkom betčgi. Bar da bi si premislo nasleduvanje svoje-ga dela, prdvi mladčnec, ki je doli stopo z jžkosti poti, i zda pa nositi mora svoje-ga greha kaštigo.
Nepremišleno včinjeno delo je že dos-tim velike neprilike spravilo. Tč reči ču-jemo z viist tisti hižnikov, štere je ne ltt-bčznosti nebeska iskra, nego zemelsko premoženje vkuperprikapčilo i ki so mesto zemelski nebčs, zemelski pekel najšli v hižnom zdkoni. Te reči čfljemo z vfist oni starišov, ki svojo deco nespametno lObivši, so njihovo samovolnost nL kaštigali, gda so ešče mdli bili, dr kak so vekši rasli, tak so včkši bili njihovi gržhi i tak so samo sramoto spravili svojim roditelom.
Dosta nevole bi se ne zgžjalo, či bi si Itidjč naprž premislili svoja dčla. I zakaj si pa liidje napre ne premlslijo svoja dčla ? Zato dr se vezddšnjost vsakomi tak lepa vidi, da si na nasleduvanje nišče nešče misliti. Ali ka človek nepremišleno včini, tisto nigdar nema dobroga konca. Pogled-nimo za"to greha pot bliže, kakša je v za-ččtki, v sredini i na konci.
,,Bio je pa niki bogat človek, ki se je obldčo v škarldt i kment, i gostio se je vsaki dčn svetlo." Vidite, greha pot je v začetki z rožami posipana. Jezuš v te re-čaj takšega človeka postavi pred nas, ki vse tisto ma, štero je potrebno človeki, da dobro i veselo živč, ali ki je pa vse te dare na hotllvo poželenje svojega tela i na prčcimbo gori ponficao. Nesmileno znž gl^dati svojega bližnjega, kak trpi ležčči pred njegove hiže dverami. Vidčči toga siromaka, se njegovo srcd ne zmčči, nje-gove prošnje ne čfije. I v začčtki njemi vse dobro ide. Tfl je greha p6t ešče široka, po lepi, krasni krajinaj ga vodi skoz. TUdi družba njemi ne fali, ma dosta vesčli pri-jdtelov, ki ne glždajo na cil potlivanja, nego samo vesdlje i I§ko živlžnje iščejo. Tisto, ka te dobri prijžtelje dovolijo sebi, tisto tiidi on samomi sebi deptistl, ka te činijo, tisto tudi on čini, pred njitni ne trbe njegova želenja skrivati, dr so vsi ednoga mišlenja. Na širokoj poti za vse to ttidi majo prfliko. Z desne i z leve strani se njim ponujajo različne n^sladnosti, na vsdkotn stopdji se njitn rože odpžrajo, sa-mo se po njč trb^ doliprignoti i je doli-vtrgnoti, tti še vse najde, ka yflsta i očl želejo, vsžka vora prinesč svojo nžslad-nost. Na toj širokoj poti tudi mirovnost jeste, td se človek obrnč, tam hodi, kam ga srcč vleč^. Široka pot, greha potvza-Č6tki vsigddr med lepimi rčžami vodi člo-veka. Človek vidi na njega čakajočo radost, vidi kak dčn za  dnevom  raste njegovo
Strdn 110.
DOŠEVNI LIST
novetnber 20.
premožšnje. Vse to po voskoj poti hodeči člo-velc ne nžjde. Na iirokoj poti v začčtki nega ni ednoga kamla, v itoroga bi se diišnavSst mogla poteknoti. Eiče se ne vidi greha prepdst, v štero bi človek lelco dolispadno, (Q i tam se nam po-nfijajo mčnia veseljž.štere radi za nedužne ime-nfljemo. Z ednov rečjov, človek po toj p6ti pre-več vesčlo ide napre. Što bi si mislo na tč, ka toiri ednok lagov konec zna pridti. Nemaraten človek si etak guči: Živčm svoj svet brezi brige i berčm žitka smejčče rožice.
Greha pdt je v začčtki z rožami posipana. Greh samo tisto tnalo grešnikov vidi za gnfis-noga, ki so ii ednok hodili po jakosti poti, ali zavolo svoje slabosti so znova v greha niroča spadnoli. Največ greinikov tak pride na greha pot, da niti sami nevzemejo to na patnet. V začčtki se njim mžli grehi ne vidijo za grehe i slčdi pa že tQdi ne te nživčkii i v grChi se ob-čiitijo za najzadovolneše.
Greha pot je nadale pogObelna, Itera v skvarjenjč vodi. Mro je pa bogštec i zakopan je. Pet br&tov mi na zemli, za te se boji zda v pekli med mukarai, naj i oni ne pridejo v to mesto, ix tiidi oni po tistoj poti hodijo, kak je on hodo i prosi, naj se opomenčjo. Greha pot po cajti pogfibelna posfdne. Mladčnec, ki si že greinik, ali ng si ešče daleč odiio po toj poti, stani i neidi dale! Ne spržvlaj sebi pogObeli, ne beži v skvarjenje! Poslfišaj na tiste, ki tebi dobro
Z ednoga premedlenop zvezha.
(Nadaljavanje.)                '-•^..i
Gda sera pravo »to dobro bode tak", sem že prek skočo prelaza i sd sem kre potoka gori, šteri je pod ogradčekom tekao. Kak prav bode to, či nikie nevole nede. Satno, ka bode te, či do me toga hipa iskali? Tak povčm, ka sem v gošCi bio lešnjeke iskat. Ka pa či do me pitali, gde mam lešnjeke? Povčm, ka mi ga je kanasa bojtšr prevzčo, i \6 do vervali od njega, ar tak grdo mk nžvado preklinjati, gda svinjč itni po vilici.
Medtim sem do loga priJao. Lepi mladi ložič je bio, duga pgška pot je pelala prek ponjem. Hladna senca je bila, lesa spodina je čista bila, samo gder gder je nastršgalo kropuš-nic grmdvje, pod šterim je kGčao grbanja gčter licojne klobfik.  Hej!  gda setn jas eiče nedužen
želžjo, ki pazijo na tvoje stopaje, ki se brigajo za tvojo bodočnost. Poslfišaj na očinsko reč i na matersko milo prošnjo. Svojim roditelom si ti nšjvčkše veseljž, zdto njitn ne spržvlaj žalosti. Ci dale odidei po greha poti, tem žmetne se povrnei. Devojka! ki si ešče ne daleč ila po pogoblenoj poti, oh stani i neidi dale! Ne po-slušaj na tiste, ki te z zapeldvnimi rečami zovčjo tned sebe. Ne posluiaj na tiste, ki so že daleč odišli po greha pdti i tiidi tebč bi radi za sebom potčgnoli. Pazi na svojo deviiko čistočo, vojskflj se prdti hiiditn telovnim poželenjam, obari svojo nediižnost, ar či to ednok zaigrai, tak te za celo živlgnje ostžvi i nega kinCa, šteri bi ti tvoje poš-tenjčnazaj mogo spraviti. Moikil ki si na greha pogfibelno pot stopo, obrni se nazaj, dokeč je ešče mogoče. Pašči se obdržati svojo d&So, ne igraj se nespametno z bldjženstvom tvoje držine, . ne zapravi zveličanje tistitn, štere je boža skrb- \ nost na tebe zavtipala.
Široka pot vsigdar voskeša postane i drOž-ba pa nčnika. Z dosta dobri prijatelov, ki so v začčtki vkGperhodili, ji dosta ostšvi grSha  pot. J Tfldi prilika je vsigdžr bole redka. Od grešnoga   -človeka se pomali dosta lQdi loči  i pred njim   -¦ se dosti hiž dveri zapčrajo,  že dosta   dnčvov niiiič brezi veselja,   z vremenom tfldi zmenkšva bogdstvo i grešen človek pa obstara.
Vesčli prijžtelje vam samo tečas  ostdnejo, dokeč puno moinjo mžte i ostdvijo v&s pa,  či     I
bio, kelko sem nabrao žnji I T6 sem se ešče od nikoj ne bojao, zda se pa od vsakoga nena-vadnoga dreva sahsitn, kak sdsedova kobila; Tak setn č&to, ka za vsakoga dreva stčblov eden tLt naglejuje, šteri z mojega čela doj prečt^, ka jas tadi kradnem i odnesč me sebom za tovaj-skoga pojbžra. Paščo ftm se, eSče sem bežao, bežao, i ednok samo nikžk za menom kriči: .Stani, stani I«
Vse bole setn bežao i krič se vedno čfije: »stani, stani!" naedndk samo puffl v eden ko-rčn setn se potekno i na črvo sem spadno.
I to je bila srcča. či nebi spadno, včndar bi se gori zbojao vu v-nčmar bežanjl.   Ali zda, dokeč setn od bolezni na zetnli ležao, sem meo vretnen   si   na   kričanje   paziti  i  premišlavati.. Vrane  kdvkanje je bilo,  štero sem   že   večkrSt čiio, ali ne sem se ga bojao,  ir mi je te elče; srdcč čisto bilo.
november 20.
DUŠEVM LIST
Stržn 111.
vam to zmenka. Grešen ^človek že mesto rOž samo trnje najde na širokoj p6tl, itera je več ne gladka, po ostrotn kžmli more hoditi, iteri njeml težko orani nogi. Zda ga že vse ostžvl, več se v nikom nemre vflpati. Oh bLr da bi ešče rda znao poslfihšati na božo reč, itera ga na to pozava, naj se povrnč, da bi se tak tnogo ognoti skvarjenjč. Ali on že malo moči ma za to, da bi posl&šo na krstšanske Ifibčznosti lepe reči, nego on li dale ide po greha poti. Dosta se ji povrnč v tdkšoj stavi, ali nžjveč ji pa skvarjenja porob postžne.
Konec grfeha poti, gržšnoga živlenja je pa nezmerna kmična noč. Poglednimo toga bogitca stan po njegovoj smrti. ,1 vu pekli gori prizdig-novši oči svoje, bodoči vu mokaj, vidojeAbra-hama ozdaleč i Lazira vu ndročaj njegovi. I on kriččči erče: Oča Abrdhim, stnilfij se mi, i poili Lazžra, naj namoči konec prsta svojcga vu vodd i razsladi jezik moj, 4r se mantrdm vu etotn plamni. Erčč pa Abrahdra: sinek spomeni se, ka si ti vzčo ta dobra tvoja v žitki tvojem i Lazžr prispodobno ta hfida, zda se pa on obeseljiva, ti se pa mantrai."
Vidli stno toga bogatca, da je v svojem zemelskom živlenji vsigdžr pun stol meo z do-brdtami, živo je v nasladnosti, zemelski dobrot pehšr je do dnt vospio i na nikoj drflgo si je pa ne mislo. I ka je pa priilo potom ? V pčkli se najde po telovnoj smrti i mantra" se med ve-
likimi mukami. Dragi bratje i sestre! Vidite zda, kama pripela človeka široka pdt, greha pot. I greha pot je resan iiroka, v začčtki je rožnata, ali ki po toj poti hodi i se ne povrn^, njega ve-kivečno skvarjenie čdka. Največ gržhov se že v zemelskom žitki ostro kaStiga, grčien človek se kaitiga telovno i daševno.
Zagledni se na mladenca, ki je že rano košto grešna veseljž. Pogledni ga, ka je žnjega. Njegovi oči plamčSi ogen hitro vgžsne, rokč se trosijo i z močnoga, zdravoga mladčnca betež-nik, rfiš i sčnca postane. Grešno živlenje se stro-go kaitiga. I ne sarao da telo trpi, obiskano po vnogi betegaj, nego tiidi dflša mora dosta trpeti. Dfiinavest grešnoga človeka ne niha na pokoji, ne po dnčvi, nS v noči. Vsa včinjena hOdadela ga ešče v sne sprevajajo. Čfije tisti nesrečni ludi oster glds, šteritn je ednok nesrečo spravo, čfije kak ga preklinjajo i najvčkšo kaitigo prosijo na njega od Vsemogočega. Tiidi od smrti se boji, žr si ne vfipa na Boga misliti, šteroga za-povedi je tak dostakržt oskruno. Takii telovni i dOievni stan je plačilo grešnoga živlenja že na etom sveti, po smrti pa pekel postane domovina takiemi človeki. Vse to nam svetlo govori od te istine, da po smrti jeste žitek, da jeste Bdg, ki te dobre Iona, te hude pa kaitiga. OrSien človek prizdignovši oči svoje, vidi v nebčsaj tiste, ki so na zemli po vdskoj, ali pravičnoj poti hodili, ida so pa dobili   svoje   vernosti  i  pravičnosti
Polehlanl vu dflhi sem bežao dale. Za trl-fertale vOre sem vu viraš priSao, za drflgi trifer-talov pa domd za dvajičico kUplenim cukrom vrčd.
Domo iddč se mi je strah ne potihšao. Cukra je skoron trikr&t telko bilo, kak sem ga jas spokradno. Ka naj člnim ? Z dosta je lehko malo narčditi, sem si mislo i doli sem si seo pod edno drevo, tam setn blflzi telko, kelko je toga vkradjenoga bild, vkraj vzčo. Ka naj z titn vlJešnjim včinim? Pojčm ga, sem si mislo; po-tom sam raalo spametne nadaljavao: ne, to ne-smčm včiniti; jeste vu vinjaki dosta prazni ko-šarov na zgornjoj polici, ta ga skrijem, tam ga nišče nede iskao; potom mo pazo na njega, ka pa vu omLr denera, mo z ednim faldčičkom vsig-dar poleg priraSra meo prlliko teliko k-coj de-vati, kelko ga mati potroiijo. Kak de to fdjn šlo, mati se nedo  zadoleli  čiidflvati,   ka  cuker ne-
pomenka" va; i gda de že dugo trpelo, ka se nede ztnenkavao, gda že celo pozabijo včerašnjo ko-raedio: teda napre stanem, ka tak i tak! Kak ta se radiivala oča i mati, ka jas že z mojitni penezmi priskrbfljem hižne potrebčine zaašati.
Medtem $em domd prišao. Mati so vu ogad-čeki pleli, ne so me vzčli napamet, kak sem vu hižo priSao. Nahitroma satn vOpotčgno omara spSdnjo kiito, gde so mati šego meli bvoj gvant držati i vu kište eden kot sem skrio cuker. Vse je dobro! sem pravo, globoko si vzdehnovši, že de se vidla moja nedužnost. BSr setn čflto, ka je ešče ne vse vrčdi, ka »era pri vsem totn li gržh-šnik, ali ka zaka? od toga si račun dati me je sram bilo. I od onoga hlpa mao setn že dosta-krat skflso, ka itero nemam vole dobro, od vreka do tla preraztniti, presamnati, je redovno falinčen stopžj od tt^ne.
Vo sem šo vu ogradček.
Strdn 112. -
DOSEVNl LIST
november 20.
Iepo plžčo. Tam vidi pobožne siromike, štere je v žitki vsigdžr dolipogledno, tam vldi svoje pri-jštele i rodbino, na itere lanač je nigddr ne ščeo poslfišati. Zda v caglost spadnovši prosi smiie-nost, ali že je prekesno, čflje trde ostre reči: „1 više vsega toga med natni i vatni je velika prepast potrdjena, da ki šččjo prek idti od etec k vam, ne morejo; niti od tistec k nara prek pridti nemrejo.
Naie živlenje je kratko, zžto dobro pazi na sebe človek. Tak zveličanje, kak skvarjenjč je vekivečno. Mladčnec, devojka, moški, ženska, mlidi i stdri, ostavi nevarno grešno pot 1 Dvakrat premisli i tak delaj, naj ne vzemeš vekivečnogt skvarjenja i vekivečne smrti.
Evang. Dijaškoga ddtna deset letnice hištorija.
Na štiridvajseti dijakov gori vzčtje povčk-šani evang. dijaiki dom je pod odspodi podpi-sanim voditelom, ženskoga driištva nadzorstvom i upravništva ravnanjem, spunjavao svoje veliko pozvšnje. Po vernikov i dobrovolni prijatelov vrelom podpčranji je od leta do leta več osnov-lenikov spodoben bio gori vzčti i pod svoje peroti zagrnoti. Ne samo evang. osnovlenike je vzeo vu skrbnost, nego druge vere so ga tfidi poiskali i dobili v njem obrambo. Vernikov i prijatelov darovitnosi je polehšala siromaškim vučenikom včenje, ar je ]e po znižanoj   meseč-
noj plači dopfistila gori vzčti. Prihajala je za-dosta nadarjena i dobre zgoje mladdzen v-njega, ki so njemi v gimndziji dobro im6 spravili. Vse tečas je tesen bio D. Ootn, dokeč so višji raz-redi ne okinjeni. Potom se je dijškov račun po-mčniavao. Žalostno, ka je držžva ržvno naš gitnnazium degraterala satno na štiri razrddc. Naii dijaki so povied v-drfigi gimnšzijaj, kak prebrani matedal poštuvani. Ne samo eden z-naiega zavoda zidoči, vu viiji šolaj, vuaiverzaj se vuč&či, nas z-lepim napreidenjera trošta, ka ednOk vreli delavec, hasnovita kotriga bo do-tnovine, krajine i svete raatere cčrkvi. To tiidi želemo od nji!
Po deslt leti dijaškoga doma obstoja, že matno v-razločni višji ioldj, univerzaj, ki do za kratki čas gotovi dOhovnici, doktorje, inženerje, pravdeniki, profesorje itd. Z-vučitelov že ražmo nike, ki so zgotosili študije, ti drugi so že ne daleč od cila. MSmo šolane trgovce, obrtnike, doma posestnike, ki so se ne namenlli dale včiti, samo nikeliko znžnja si osvojiti, ki svoje posle tak sebi, kak občinstvi na hasek zvršavajo.
Okinjenje višje gimnžiije i poprešno verst-veno krizo jako občfiti naš dijaški dom. — Ali zato nevcagajmo. Zzadovolnim srdcora lehko vadlfijemo, ka so veliki dari na njega prinešeni, ne brezi sada ostali. Sejatev vsigdar sledi pri-nesč svoj sad. Z-mladoga horčičnoga semena li po vremeni zrastč košnato, Scid i hiadno sčnco ddvajoče drevo. Ki neseja, on nede žeo.
Da zda, po desčt let obstoji dijaškoga doma račun dimo od šafarstva nažega, se znova spomenžrao z-dobročinitelov njegovi, zahvalivši njitn z-toploga srdcd čeres desčt letno podpčra-nje i prosirno naj i nadale nezbrišejo vc3 z svoji
—  No, gde si pa tl bio ? — pitajo rae mati tiižno;   vidlo se jc,  ka njitn je  težko   bilo  to pitanje.
—  V log sera hodo,   lešnjeke  sem   iskao, ali kanas bojlar tni je je vkraj vz^o, lagao sem z ednov dflškov.
Mali 80 me glčdali:
—  Skitar i vandrar žččš bidti i brez rCči si odliao; td si drfigl hip ne meo šego činiti.
—  Mama! — sem mrtnrao popaijeni, glas sem si tak jalno preminjavao, kak sem se to v-gledelišči navčo;  včasi, vč&si setn ji z zafriganim poglčdom pogledno, — boli tne, ka me kaštigajo, geto sem nedužen.
—  Oča — so ti, nadaljžvajo mati — brezi toga, ka bi kaj na moje masne reči džli — odiili na   konopliiče   k-delavcom, mžli brdtšek ti je tQdi   žnjimi   šo  konOple skfibst,  žfiie dobi si-romaček na dlani, da se pa mora včiti dela; k-
coj se mora navaditi, z-poštenjom  si priskrbeti živiš, teda se nevtepč na hfido.
—  Vem jas tfidi rad delam — sem odgo-voro, ali oni so dale nadaljdvali:
—  Td mai činiii, či srečen ščei bidti. Moj žitek de krdtki;   td  občfltite,  či me več   nede. Delati mamo, či zgodjene ikode ičimo dopuniti. Včeraj se je edna šalica, eden piskrič potro, to najcnenje sedetn grošov znesč vo. P6 kile cukra je toti, td je osetn groiov. Moj žltek tiidi za v&s volo tnoram popravlati i vračiti se i da cukra že nega,   eden roj  smo  mogli prepravlti,  da naj roesto cukra mčd tiGcamo; pa smo tč tri košdre za plemen šteli  nihžti.   K-leti mo že z dvema, ali tremi košari menje melL   Za  po kile cukra smo celi šercg   rojčv  z?fibili.   Kak naj te kvar doprine«6mo?   Dnes gojdno smo že kržv pola-gača ttidi mogli odpustiti, da tak mesečno eden-eden rahniki priiparatno na vaj račun. Po etoin
ilovember 20.
DOŠEVNI LIST
Strdn 113.
dobrovolni srdc toga jedinoga evangeličanslcoga lubčzni spravifcča. Vu Gospodna Boga skrbnost ga porSčamo, naj i nadale verostfije ober njega.
Posebno se mamo zahvalno spomenoti z-KOhar Ferenca i tOvšrišice, Šteriva sta grfint po-ložila nažemi ev. Dijaškotni domi. Naj bode bla-goslovleni njidva spomenek, šteroga sta si vu srdcaj naši nepozablenoga spravila!
Nevmerjd, ki na drfige troii svojelepe dfiše kjpče, či taki lehnejo njegovi dnevi. Či bšr doli slečč, ka je na njem zemelsko, edna oživavajoča idea postane. I eiče po stnrti svojoj čini, nastavla, povčkižva.
Mladezen, itera svoj liibeznivi dom ndideš med stenami te hrambe, tnisli si vsigdar zahval nostjov na onivi dobrivi duši, šterivi sta edndk tQ prebivali z-verov i z-liibčznostjov osnžjženivi, volo i srdcč z-posvetšenim verskim čtitenjem! Vzemi si pfeldo od njidva, da bodeš i ti našoj cerkvi dika, bližnjim pa radost!
K-koncovi naj očividno bode pred čtitelmi i dobrotnikmi šafarstvo naie, v računaj pokšže-mo vo Dijaikoga doma desčt letni nastaj.
V-desčt Kt vreraeni je bilo gorivzčto 165 vučenikov, ki so v-njem več, menje let prebivali, 141 pojbarov i 24 deklin. z-te je ji 12 vučitelov, štere smo posebno podperali. Ništeri so odsto-pili od gimnazie študiranja, ti drugi na uaiverzaj nadaljšvajo svoje študie.
Od začčtka mao dariivani džri: Z-Amerike smo dobili 48.465 Din., Z-po-sebni gman šinjorie penez 104 230 Din, z poseb-ni graan naturalije vredno 27.813, od seniorske podpornice 45.119, od Sobotikoga ev. ženskoga drfižtva 11.642,   od   države i banovine   16.448,
posebna darila 6348, zzvčnski orsagov, z Švaj-ca, z Šk6t orsžga 7.460, od G. Adolfa drCžtva 41.631, druge dobi darila 18 883, osnovieniki so notri plačali 270.345, z-včrtivanja 23.033, z-vetfele vretin 7.754 Din. Vsevkiip 620.171 Din. Včdaaja: Zidanje doma, popravek 288 333 Din., na hižno spravo 29.456, kfinska sprava 5.876, osnovlenikov prehrdnenje 156 662, vučite-liičnikov i dijdkov podpčranje 78887, na več-fčle drovno vOdavanje 27.536 Din. VsevkOp 586.750 Din.
Flisdr Jinoš, skrbnfit.
|   Spomin Nj. VbI. fllBbsandra I.   |
Ob pripetje tragične smrti naiega Viteškega krala Aleksandra I. Zedinitela so vse naše fare mele večkržtne žalne bože slOžbe, žalno sejo, z štere so poslale t&ljemajoče brzojavke. Naš pušpek Dr. Popp so Njčn. Veličanstvi kralid Mariji, nadale kralevskomi namestnikstvi, kr. vladi poslali žalne brzojavke, vu šteri so javili naše cžrkvi bolezen nad smrtjov našega pleme-nitoga krala i vernost do našega novoga kralž Nj. Vel. Petra II. Tako Njen. Vel. kralica, kako Nj. kral. Vis. Pavel herceg so zahvžlili izraz taljetnanja i našega pOipeka v posebnoj audijen-ciji sprijali. Na sprevodi našega nepozablenoga krala so taovzčii od strdni naše občinske cčrkvi pod vodstvom Dr. Popp   pfišpeka   i   svetnoga
do oča prisiljeni polagafi. Šparati moramo za vaj! Blajženi BSgl Ka ma bidti z-tnoji sirotlčov ? — So nadaljavali i zajokali se. Siromaček tnoj Jani drfigoga vnOča bode; tl boš tfldi inai tno-go bidti; ve te nevola že navči na poštenjč, ar te je dobrote iola skvarlla. DGhovnik nemreš bidti z-etakšov diihovnostjov.
Sunce je zaišlo, ka sta oča i bratiek domd prišla z-konoplišča. Te mali Janek se je prešti-mžvao i kazao žiilnatne dlani; pripoveddvao je, kak sta z-konopel prglič snopja huto sklidala i z-kak dobrim žraahom sta obedivala. Vu vse te sem jas ne najšao radosti. Moj veččr, večerja i spat idžnje mi je takie bilo, kak včeraj. Moliti sem tudi ne znao nači, kak: nBdg mojl da bi bžr mogao pozabiti! Dragi Bog! da bi bar naišli 1 Bog moj! da bi bar ne gori priili na tO, ka setn ga kfipo!"
Sam dober Bog znš, ka bi bilo z-tnčne, či bi tne Gospodna Boži dčn nL zbogiao.
Nedela je priila. Oča do predgali, (Lr so predmolltvar bili) niateri je bdgše gržtalo; jas tno vodo popžvanje, ar tnoCen i prij^ten glas mam, prehitim kantor pesmare.
OCa so predgo Steli, jas sem pa v-maloj kžmri pripravno pesetn iskao z-pesmeni knig. Mati so se ttidi tU česali, te mali bratšek se je pa na sveklo vozbiksanimi čizmami preitimavao.
— Idi, tnoj sin Janek, vzetni vd z spodnje kllte moj sveteinji gvant i esi mi ga prinesi; pazi, nezatnaži mi ga.
Srdce mi je glasno klepalo; včasi mo slo-boden. Mali Janek je bžžao, pometao z-materfe gvantom srdtčl; ozdal6č kriččči: Mama I mama! nebantfijte Kžrek brato, cuker... cuker }e tti... v-kišti je cuker...                                           j  (-,j
Mati so vkOp počili z-rokami, gori so sta-noli z-stolca, k-meni so stdpili, obinoli me i zkuiiivali.
Štrdn 114.
DUSEVNI LlSf
tiovember 20.
presidenta: Turek, Jahn, Kund, Heln 1 Binder šinjorje, nadale Dr. Bornikoel, GShring, Lang i Csepcsanji duhovniclte. Nad smrtjov našega Vi-teikoga kralš Aleksandra I. Žtdinitela so tudi jžvile svoje taMjem&nje evangeličanske cčrkvi zvonski orsžgov, v€m so blagopokojnoga krala" povs&dik poznall, liki naše cžrkvi istinskoga i velikoga dobročinitela. Blagoslov spomenki na-šega Viteikoga kralž Aleksandra I. Zedinitela! MLr njegovomi počivanji!
Rftzloini mfili gldsi.
Radostl gl6s. »Blagoslovleni Bog i Gča Goipodna našega JezuŠi KristuŠa, ki na~s je bla-goslovo vu vsem blagoslovi diihovnora v nebeski dugovanjaj vu Kristuši." (Efez. 1, 3.)
Gorpozvanje. Z božov miloščov smo do-končali 12. letnik našega Časopisa. Ne je bilo to lehko pri tak mžlom materialnom i mordlnom podpčranji. Dosta ji jeste ešče, ki so zaost&njeni z napreplačilom. PreveČ prosimo naie zaostžn-jene napreplačnike, naj notri pošlejo svoj zaosta-nek ino ponovljo svoje napreplačilo.
Nelstinski glšsl r. k«t. novln. Znino je, ka nemška evangeličanska cerkev se vezda z težkSčami borl. Ali kakšteč je žtnetna njena sta-va, nikak je n6 takša, kak td r. kat. novine ščgjo gorpokžzati. Ki globše glčda v dogotke, previdi, k& je iO samo preidoči čas ino se kaže varde-vanja hasek že tfidi, ix graSne so pozdignole
—  Dragi moj sinek!   Jeli si povedao oči, Janek?
—  NS   sem vupao, — odgovori on — šr se lekcio včijo.
Medtžm se je zglaso zvon, v-cčrkev je trbelo idti. Mati so ne meli cajta poglčdnoti cukra, ali z&to so očo šteli potroštati i ozdalčč   so  njim
skriCali:
—  Oča! vse je vrčdi, tQ je cuker. Kšrolj je vrli pojbdr.
OCa so se zasmejšli, odgovoriti so že ne tneii vržraena, &t so že na molitvdrnice prag stdpili.
Začnola se je Boža slflžba.
Po popžvanji so molitev preCteli gori oča, potom so pa predgali od modroga sinš, ki je na radost svojemi oSi i od blodnoga človeka, Steri odflri svojo mater. Ja*ko lLpa predga je bila to. Dosta se ji je jokalo, menč je tfldi globoko obhodila.
Td je bila tnojega zbdgšanj« v8ra.
svojo pazko, vernici so se prebfidili. Nemiki proteitantizetn si vošči z svoji oči sčn i zmožen ndvi žltek začinja. Takše vadlflvdajsko glbanje i takše vesčlo k Kristuii obračanje se da »koz-nOvati vu iOroki krožaj, ka človeče srcč vu ne-mirovnosti i čdkanji bije, nasprotniki pa prestrž-ieno opazfijcjo tisto ztnožno navdflšenost, proti šteroj je slabo rožjč \&l, ogrizavanje, slepa hra-buka. Kleklove BNovine" so pred ništernim hi-pora prinesle ič g'Ss, ka je več sto nemški evang. dahovnikov prosilo r. papeža, naj )i sprimle vu r. kat. cčrkev. Ete glds je vsegavžč od za&tka do dokonččtka lažlivi i vozmišleni bio i sam r. pšpež ga je povddrjao za neistinskoga. Perse Kleklove Novine so to že ne držale za svojo dtižnost, ka bi prlnesle te popravck, ka njihov glžs oe odgovatja istini. — Ništerni r. kat. Hsti so evangeličanskoga Hindenburga tfldi za vrelo-ga r. katboličšna zviždvali tečas, dokeč se je pri njegovom sprčvod! po r&dioji vsškomi očivesno posvedočilo, ka je veren evangeličdnec bio notri do stnrti. — Kleklove Novine so vu tek. m. 11-ga vodanoj numeri pšli prinesle eden, z drfigoga r. kat. lista prevzčti, takši nemogoči glšs, kaso neroiki evangeličžni prosili papeža, naj je vzeme vu svojo cerkev. Eta proinja je prej že pred ednim letom obj&vlena bila. Ar so se pa takil prekstopi očivesno ne zgodili, stanovito tč gl&s tfldi samo edna vOnžjdba mi bidti. Mi na vsa t4 odgovoritno, ka velike nevole morejo  bidii
Eiče i zda rai je teiko bild obladati to hfldo i gda sem se na pokdre vadlHv&nje pripra-vo, mi je nika taničivalo, zakaj bi tisto v5 ičač-kao, na štero tak nlgdar ne pridejo gori, zak& se t€dim za grešnoga, da sem tak nedužen ? Ali to bogše občBtenje se je tečas borilo z-menom, dokeč setn se ne pripravo na to, ka se odkrijem.
Z-očom sva ob& naedndk priSla vS z-cčrkvl. Mati so te že naprfiprinesli z-omšra cuker, z-prstml so rovali nad cukra faldtmi, kak skopec tned zlitmi. Niiterni falšSec je vlažen bio od nikoj... Sirota mati! vu radosti njim je niti na-pamet ne priilo, ka bi dvojfli i preiskavali. O2a so se mllo posmejdvali, po glžvi me gladili i po obt&zl; piijali so mi brado i doli povisnjeno glavo so mi gori prlzdignoli, naj mi vu oči gl6-dajo i odgovorili so:
— Moj sin 1 greha te včkii tao je odvrnjeni od tčbe — z-toga se vči i znaj, ka pravice ne nihž pokopane B6g, naj ti v pamet pride,  kaj
november 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 115.
pri tisti, šteri potrebfijejo prinašati vu svetovnom itampi etakše neistinske glase. I vsaki dober evangellčšnec bi raorao na stran Jiičiti tafcie lisfe, iteri od njegove cčrkvi dakše neistioske glase lazširjavlejo, z ednim pa k tem bole bi morao podpčrati svoj list, iteri pokaže vu pržvoj svet-losti etakše glase.
Naše Sinjorije duhovnicke, inšpektorje, kžntorje i drflgi čestnicke so nov. 2-ga v M. Sobotl meli svojo jeiensko spoved, po šteroj so Godina Števan petrovski dohovnik vdobsliišavali Kristušovo Svčto veččrjo. Za tetn je konferenca držžna, na šteroj so razpravlena tekoča du-govanja.
Lendava. Na posredOvanje predsednikštva občinske naše cčrkvi je lendavska fara 2000 din. podpore doblla, za iteri lžpi dar istinsko za-hv&lnost vadl&je.
Pošta: Vreli mladi evangeltfanec, M. Vaše poročilo je prežalostno. Popolnoma zarazmltno zburkanje i britkost naii vernlkov, vem je oči-vesno, ka on mož, ki je sin evangeličanske matere, pri vogli evang. cčrkvi prebiva i od evang. vernikov živč, nepoštflje naiega vadlfiva-nja, či je resan na takio nevernost do naše po očiki z mantrniikov krvjov branjene cčrkvi na-ratao pr&nočnoga presbitera jedino ččr?! AH eden gorizdignjeni Boži prst je to za vse nLs, eden »tnene tekel". Denčšnjega evangeličanskoga človeka medlost   karakterizera;   nl rarzeo, niti
topeo je ne; vse za fontošneša drži od vadlfl-vanja; za evangeliom, za cčrkev nečini kajsinč. Rad se zeziva na teške razmere, na veJko sve-tovno krizo i čaka, ka zndbidti pečeni golob de njemi vu lampe leto. Šorš ti bojazlivi je pogQ-belnost, ar nemajo ogvtišanja. — Ah pa kelko prilike matno na to, naj za evangeliom velka dela činimo. Vsaki evangeličžnec bi tnorao vči-niti svoje tatn, katna ga je Bdg postavo. Ne-strašlivi širitelje bojdmo evangelioma i vidili bomo, kak de se krepila naša vera ino se raz-šurjavala svetlost evangelioma. — Artikuluše, kakie želete, smo že večkrat — i pi je bomo plsali; tudi najdete takiega vu knižici: nVse je dobro, či je konec dober." — Vu veriuši ,Mla-dost" jesto lepe misli, objaviti se pa itak nemre, ar je rim skoron vu vsakoj kitici drfige pozicije i ar Je mera pojedini redov ne gllna, ka je pri veršuii velika falinga. — F. Horvath Knln. Od vašiva veršuia todi prčinje matno praviti. — Flisar Irena i Šiftar llonka Francusko. Vajni ver-šušje naskori na vrsto pridejo. — B. F. V. Vaia dela bodo objavlena.
Cerkveno vodstvo 1 vl&da. Nov. 7. i 8. so bili Dr. Popp puSpek pri ministraj pravde i včenjL ino so reiili več dugovanj.
DOhovniškl egzajmen 1 ordinacio. Nov. 2. i 3. je sedetn teol. kandidatov — med njimi Kfihar Franc moršvski kaplan tfidi, — položilo dOhovnlški egzajmen ino so   bill nov. 4 ga,  po
Bdg odkrije tvojo nedužnost, Li te krivično po-tvarjajo i ravno se tak odkrije to hfldo, či bar je vu kakšte skrovnosti včinlš. Ali satno, ka te najvčkši i najsveklčši bin ti je ešče nč očiiteni. Ti si Gospodna itnž zaman vzeo gori, ružno za-klinjanje si gučao i z tem si si srdce oskruno. K-njim sem se potčgno.
—  Drdgl moj oča — lem pravo — n§ sa-mo v-tom sem grehšen, nego vu vsem,  ka ste včeraj vervali i mislili od mčne.   Odpustite  mi zda samo ednok, nigdar, pa nigdar  več   nebo-dem hfldi.
—  Kakda ¦— kak? — sta me naednok pi-tala oča i mati.   Z-doj  nagnjenov  glavov scm povedao c&lo hištorijo. ZagvOšno lehko povčm, ka mi je žmetneše bilo vse to povcdati, kak dva dnl prenoiiti roditelov srditost.  Zadrgavao sem se, dostakrat sem  pretrgno gučanje i li na ne-stanno nagibanje sem bio raogoči povedati.
Tak se je vidlo, ka bi mi starlšje raj bili, či bi se ovak zgodilo, ali etak so tOdi zadovolni bill z-menom. Pohvžlili so me, ka bi je bdr vu vkanenji nihao, ali etak je d5nok bogše, ka sem odkriti bio.
Poldnč smo žmahno obedivali. Oča so se šengarili, pripovesti, fabule so pripovedavali, vgonitke so gori davali, prigodke so nam pri-povedšvali z-svojega detinstva i tnladosli Iet. Jas sem se bar sramotio i čfito sem, ka nemam juša k-slobodnomi govorenji, ddnok sem si pa batrivnost vzčo.
Ajta, vi ste tni pred obedom tak pravli, ka Bog odkrije nediižnost, či se krivično potvarjam i či hiidobo Sinim, bLr kakštč skrivno jo včinim. Pa či bi jas sam nebi povedao moje prestoplfinje, bi me na vsigdšr nedužnoga držali oni i mama!
—  No ka ščeš z-etim praviti?
—  T6, ka se vsigdar nevjžvi vo pravica i nepride na sveklo to hodo.
Stržn 116.
DOŠEVNI LIST
november 20.
vzetji Gospodnove sv. veččrje, v Zagrebškoj na-ioj cčrkvi ordinirani za diihovnike. Po getllivoj osvetnosti so na obedi pri pušpeki bili Želemo cčrkvi mlšdim delavcom vu slfizbi Gospodna moč, vodrždnje, vernost i radost! u u>
Samovolni dari na goridržanje Dfilevnoga Lista : Rituper Jožef Tešanovci 4 D, Kološa Jo-žef sabo Puconci ne 5, nego 10 D, Benčec Ar-pad Lemerje 10 D, Perša Miklošova Polana 2 D, Kiihar Kolman Bencak Pucond 5 D, Banfi Lajoš Dolina 2 D, Roznovsky Albert Beč 2 Din. Radi bi nadaljivali! Srdčna hvžla! 'ona Dari k nesprhlivomi venci v spomin na Luthžrovo Flisar Šarolto za Dlačkoga Doma štipendij: Sečko Štefan ml. Predanovci 20 D, Sedonja Irma Brczovci 5 D, Kološa Mikloš gost. Puconci 10 Din. Najsrčnejša hvala ža te korine pošliivanja 1
Turobnl glasi. Odselili so se zadnji me-sec z Puconske fare vu večnost: Šantavec Fran-dška roj. Kuztna na Vaneči, stara 42 1., Morec Kata roj. Gjergjek na Gorici, st. 52 ]., Bačič Jožef v Andreci, st. 76 1., vd. Pavel Kata, roj. Pčatek v Polani, st. 63 1., Zrinski Šfevan v Moščanci, st. 68 1., vd. Čarni Judit, roj. Banfi v Moščanci, st. 50 1. i 2 otroka. — Naj mdjo sladtek grobski sen i blaženo goristanenje!
Vu sobotškoj gmajni je od okt. 21-ga i nadale bode držana vsako nedelo i svčteinje dnčve predpoldnčvom od 9. do 10. vore šolske dece i mladlne boža svčta slOžba. Posebno so hvale vredne one tnatere, štere svojo deco samčpela-jo k-božoj slflžbi. Evang. žensko družtvo se je za siromaško deco pesmene knige poskrbelo, da se vajajo vu lepi naii pesetn popevanji. Vere-nžvuka vučitelje tQdi sprevajajo svoje vučenike k-službi Božoj. Kak lepo, odičeno je viditi dece iereg, štera obsede Bože hiže prestor i pripravla se za nebeskoga kralevstva stančare. Boži bla-goslov naj bode na tom dobrorn i potrebnom začčtki!                                 t^^-
Dhri na DljaSki dom. ZSobote Prettner Franz železničar 20 D, z-Martjanec Vezer Geza gmajnski inšpektor 10 D, z-Krajne Sočič Kalman gostilničdr 10 D, Andreč Janoš 5 D, Šebjanič N. 2, Gorčan i Zrinski, N, po ednotn 1—1 Din. Z-Murski črnec Marič Julia 5, Bac Jšnoiova i Augustin Števan 1—1 din, Oček Števan Moravci 5 D, Roznovski Adalbert Beč 10 D, Kiihar Ma-riška, poštarlca Puconci 50 Din. Najtopleša hvala za dobrovolna darila. Gospodin Bog je naj obil-no povrnč.                                                    ?* <
MVu Boži delaj neznam i niti neščetn znati nikaj od drfigoga, či li ne jedino od Gospon Kristuia."   Luther.
—  Pčldo dcnera ?
—  Pčldo denem pri etoj priliki,   či bi jas nebi povedao.
—  Ali, da si  povedao jelibar i tak se  je vjavilo ?
—  Vo, ali da pomeni.
—  Či se je po tebi vjavila vo, zaka si ne že včeraj ali pa pred včeraj odkrio.
Ar sem te ešče ne meo k-tomi zadosta moči, ka bi spodoben bio povedati.
—  Tak je moč trbelo k-coj?
—  Bogme velko tnoč.
—  Gde si vzžo moč?
V-patnet mi je prišlo pri Božoj službi znotreš-njebojiivanje, doj sem si nagno glavo i septao sem.
—  Bog mi je jo dao.
Mati so nas po etom ne dugo ostavili, od-hžjali so vu bogši dotn. Dugo sem se ne mogao osloboditi od one misli, ka setn njihove smrti prisestje jas tudi napre pomagao, ar či bi njitn
teda nebi porobo  vrastva,   bi   duže živeli i vu
meni i Janeki se veselili,   šteri  je že tiidi   velki m6ž i Janoš gratao.                                       --
*
Šolska sigurnost tne je sledi todi dostakrat prisiljavala lagati, ali raj sem gori vzeo karanje, grajanje i kaštigo, kak pa po dOšnevesti dragoj ceni si kfipiti rešitev.
Zda setn že odraščeni človek. Medvnogimi poznanci ji povdli jeste, ki med jalnim pritis-kavanjem šetfijejo od moji lasni dugovanj spitd-vati i na nepripravne odgovore dati; či nebi bio zadosta pilličen se ognoti od ednžkoga govora, bi lehko tak činio, ali da k tomi neraztnitn, vsig-dar pravičen, odkriti valas daro. Mogdče to škodi mojemi tuvariinomi žitki, ali tak čutim, ka ze-vsov odkritostjov ne vadlfljem telko kvara, kelko bi moja dfiša vadluvala za jedine laži, za edne mile dike, ali samoga haska iskanja volo.
Laž preveč dosta otrokov m& i nje familia se ruMa imenfije.                                  (Konec)
Stampano v ..PREKMURSKI
w Muraki Sobotž
[AHN IZIDOR v Murski Soboti.