GLASILO
DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43
LETNIK XXV ŠTEVILKA SEPTEMBER 1983
Vse tisto, kar smo v poletnih mesecih hote ali nehote potisnili v ozadje, je s prihodom jeseni znova oživelo in nas pritisnilo z vso svojo resničnostjo. Jesen je gotovo najbolj razgiban letni čas, ker poskušamo nadoknaditi vse, kar je le mogoče, hkrati pa se začenjamo vneto pripravljati že za prihodnje leto. Temu se očitno ne da izogniti, čeprav je navidez neracionalno. Ko bodo namesto nas delali in mislili stroji, bomo počitnice morda lahko podaljšali, vendar je vprašanje, če nam po naših problemih in problemčkih ne bi postalo dolgčas.
Jesen je prinesla cene, zaradi katerih se nam tu in tam zamegli, peke bi bili pa pripravljeni tudi speči. Odžirajo nam že tako težko prislužen kruh, zato je treba poslati sindikate v neizprosen boj. Fronti se priključimo tudi mi, vendar bodimo previdni, da sovražnik ne zve za naše tajno orožje. Namreč, ko udarimo z našimi novimi cenami, se bodo vsi poskrili v mišje luknje. Toda kaj bo, če se bo fronta še dostikrat premaknila sem in tja? Utegne se zgoditi, da nam tudi pravljični Mišmaš, z vsemi mišmi vred in zastonj peko, ne bo mogel več pomagati.
Če se vrnemo v resničnost, bi kazalo ostati trezen pri ocenjevanju rezultatov po tretjem četrtletju. Ali bomo znali, predvsem pa hoteli ločiti, kaj nam je prineslo delo, kaj pa cene? Ali se bomo spomnili, da smo se skoraj smejali družbenemu dogovoru o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov v tem letu, ki je pogojeval osebne dohodke z rastjo produktivnosti in podobnimi kategorijami? Rekli smo, da so potemtakem osebni dohodki praktično zamrznjeni. Upajmo pa pri tem, da so se časi do danes bistveno spremenili. Vendar navsezadnje, neumni bi bili, če jih ne bi sami spremenili, saj se veliko lepše sliši, da smo se na vseh nivojih poboljšali.
Jesen prinaša novice o beneficirani delovni dobi za nekatera težja delovna mesta v Verigi. Nabralo se je kar lepo število delavcev, ki so v povojnih letih delali na takih delovnih mestih. Žalost, ki bi pri tej sindikalni zmagi v boju s posamezniki lahko spremljala to benefikacijo, je v dejstvu, da je precejšen del prizadetih delavcev spoznan za invalide ali že invalidsko upokojenih. Na to vprašanje se neposredno navezuje tudi skrb za varno delo, ki je v navideznem nasprotju z gornjimi prizadevanji, toda po natančnem premisleku ne bi smeli oklevati, kaj ima prednost. Odgovor bo mogoče dala tudi okrogla miza v tej številki glasila na temo varnega dela.
Ne sicer vseh, toda zato toliko bolj prizadete skrbijo stanovanja, ki se po pravilu delijo v jeseni. Ta človeško občutljiva stvar še pospešuje splošno povišan puls in včasih kaže prav na absurdnost neosebnih, čeprav še tako pravičnih pravil. Pri borbi za stanovanje ne kaže biti sentimentalen in uvideven.
Dolgo smo odlašali o sklepanju samoupravnega sporazuma o vlaganju v pnevmatiko in hidravliko (TIO II), vendar je jesen očitno storila svoje. Prav nenavadno je, da po mo-
jem tako pomembna stvar ni vzbujala skoraj nikakršnega zanimanja pri glavah udeleženk sporazuma in drugih »zainteresiranih-«. Morda je tako pričakovanje prezahtevno, toda če se tu ne ugotovi nekega jasnega ekonomskega interesa ali pa rizika na drugi strani, potem očitno ne vemo, kaj hočemo. No, upajmo, da se nam bo zjasnilo in da bomo znali trezno presojati predlog sporazuma in ga ustrezno tolmačiti, pri čemer ne bi bilo odveč, da si TIO tudi sam poskuša pridobiti več zaupanja.
V	avgusfu je bik pi oizvede-nih 1.687 ton izdelkov, kar je bila 996 ton, to pa predstavlja za 9 7o manj kot je bilo planirano. Eksterna proizvodnja je bila 996 ton, to pa predstavlja 59 % od skupne proizvodnje. Skupna količinska proizvodnja zaostaja za planirano v vseh temeljnih organizacijah. Plan eksterne količinske proizvodnje so izpolnili samo v Kovačnici. Tudi vrednostni plan proizvodnje na nivoju delovne organizacije ni dosežen, po tozdih pa je doseganje različno.
V	vijakarni je proizvodni plan količinsko v kg dosežen 94 %, v kosih pa 85 %. Vrednostno je proizvodni plan presežen, posebno veliko je preseganje plana interne proizvodnje. Zaradi okvar strojev je izpad proizvodnje pri iver vijakih, zaradi pomanjkanja delovne sile pri lesnih vijakih 0 4,1 — 4,5 mm 0 4,6 — 5,0 mm in 0 5,1 — 6,0 mm ter pri stojal-nih in hanger vijakih. Pomanjkanje materiala je vzrok za izpad proizvodnje pri IKL zakovicah in pri razcepkah. Odprema je večja od planirane za 8 %, ou proizvodnje pa za 14 %.
dosežen zaradi termične obdelave.
V Vzdrževanju je plan interne proizvodnje presežen za 4 %.
Vrednostna proizvodnja v TIO zaostaja za planirano za
30
/o-
Razlogi za nedoseganje
plana so predvsem pomanjkanje kapacitet, materiala in naročil. Odprema je dosežena 73 %.
Vrednostni in količinski podatki o proizvodnji za posamezne tozde so razvidni iz naslednje tabele:
Količinska proizvodnja za avgust
v tonah
Eksterna proizv. Interna proizv. Skupna proizv.
Tpzd
plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind.
VI JAK ARNA	244	230	94			—	—	244	230	94
VERIGARNA	395	354	90	2	4	00	397	358	90
SID. VER.	306	249	81	715	667	93	1021	918	90
KOVAČNICA	151	163	108	51	20	39	202	183	91
SKUPAJ	1096	996	91	768	691	90	1884	1687	91
za eksterni in interni trg, medtem ko je količinska proizvodnja pod planom. „ vodnje je pri topo varjenih verigah zaradi manjšega izkoriščanja kapacitet. Pomanjkanje delovne sile, izdelava drobnejših dimenzij in manjše izkoriščanje kapacitet so vzroki za izpad proizvodnje pri odgorev-no varjenih verigah nad 37 mm. Odprema je dosežena 60 %.
V Kovačnici je presežen količinsko in vrednostno samo proizvodni plan za eksterni trg. Precej slabo je doseganje plana proizvodnje za interni trg. Izpad proizvodnje je pri locnjih zaradi tekočih okvar strojev, pri dvoverižnih transporterjih pa zaradi pomanjkanja visoko-odpornih verig. Odprema je višja od planirane za 1 % in 6 % nižja od proizvodnje.
V Orodjarni je dosežen proizvodni plan za interni trg 87 %, proizvodnja za eksterni trg pa je kar za 120 % višja od planirane. Vzroki za nedoseganje plana so pomanjkanje naročil pri orodjih iz trdih kovin, pri orodjih iz jekla pa plan ni
Proizvodnja v aveustu
V	Verigami količinski in vrednostni proizvodni plan ni dosežen, razen proizvodnega plana za interni trg, ki pa je manj pomemben. Pomembnejši izpad proizvodnje je pri strojno varjenih metrskih verigah 0 9,0 do 11,0 mm zaradi pomanjkanja materiala, zaradi termične obdelave pa pri visokood-pornih verigah 0 9,0 do 11,0 mm, bremenskih verigah in pri snežnih verigah za tovorna vozila. Odprema je dosežena 77 %.
V	sidrnih verigah je vrednostni proizvodni plan presežen
VREDNOSTNA PROIZVODNJA ZA AVGUST	v 000 din
	Eksterna proizvodnja			Interna proizvodnja			Skupna proizvodnja		
	plan	dosež.	ind.	plan	dosež.	ind.	plan	dosež.	ind.
Vijakarna	27.631	30.862	1.12	6	343	5800	27.637	31.210	113
Verigama	42.465	37.953	89	1.634	3.290	201	44.099	41.243	94
Sid. ver.	23.954	23.788	112	35.350	37.069	105	59.304	63.857	108
Kovačnica	25.911	27.313	105	9.540	4.179	44	35.451	31.492	89
Orodjarna	417	919	220	8.851	7.688	87	9.268	8 607	93
Vzdržev.	203	41	20	12.141	12.634	104	12.344	12.675	103
Tio	17.981	12.497	70	—	150	—	17.981	12 647	70
DO Veriga	138.562	136.373	93	67.522	65.358	97	206.084	201.731	98
OKROGLA MIZA:
Naša varnostna kultura
Takšen naslov okrogle mize ni slučaj. Letos namreč beležimo 25-letnico organiziranega varstva pri delu v naši delovni organizaciji. To pomeni, da se že četrt stoletja sistematično kontrolira in vpliva na delovne razmere, na osebno zaščito delavcev in se: veda ne samo zavest delavcev, da bi delali varno. Delati varno ne pomeni le nositi rokavic, očali in ostalih zaščitnih sredstev, pač pa spontano delati tako, da so delovni rezultati optimalni, delavci pa se pri delu ne spuščajo v rizik.
V teh petindvajsetih letih je bil zanesljivo napravljen korak najprej tudi pri varnem delu, pa vendar se zastavlja vprašanje, ali smo za to, da se dela varno. Torej kolikšna je varnostna kultura v Verigi. To je bilo osrednje vprašanje današnje mize, kamor smo povabili Marjana Bizjaka, Janeza Kozamernika, Muhič Nado, Zvoneta Prezlja, Vitomirja Remsa, Jožeta Soviča in Gregorja Žnidarja. Od strani uredništva so sodelovali Ivanka Korošec, Miloš Janša in Čop Franc.
Cop:
Povrnimo se na iztočnico in poskušajmo dobiti odgovor na to, ali smo motivirani delati varno ?
Rems:
Moj odgovor na to vprašanje bi bil, da to ne velja še za vsa okolja v Verigi. Ugotavljamo, da nekateri delavci pri delu utirajo krajšo pot in da varnostnih naprav in osebnih zaščitnih sredstev ne uporabljajo. Zdi se mi, da je temu tako, ker nimamo enotnega pristopa. Pooblaščenci za varstvo po tozdih sicer opozarjajo na varno delo, neposredni odgovorni delavci (delovodje, skupi-novodje) pa ne. Takšnih primerov je ogromno in lahko ugotavljamo, da varnostna kultura ni ustrezna, poleg tega je tudi odgovornost premajhna.
Čop:
Kdaj delamo varno in kako to ugotavljamo? Ali o tem govori število nezgod, izgubljeni dnevi zaradi nesreč, ali število rizičnih primerov?
Rems:
Občasne kontrole kažejo, da se varnostnih naprav ne uporablja. Primer pri peskalni napravi v žicovleku kaže, pri sicer ne najbolj posrečeno izbrani varnostni poti, popolno blokiranje le-te s strani delavcev.
Osnovno varstveno izhodišče je, da delavec ne sme delati, dokler delo ni varno.
Čop:
In kdaj torej delamo varno?
Rems:
Takrat, kadar pri normalni pazljivosti ne pride do poškodb.
Povsod ne delamo varno, saj je razvoj vzporeden razvoju tovarne. Pri tern je pomemben tudi vzgojni moment. Pri nas je problem tudi v tem, da tisti, ki poučujejo, niso strokovno dovolj podkovani.
Janša:
Ali je varno delo v interesu delavcev ali v interesu delovne organizacije?
Žnidar:
Za polovico delavcev predstavlja varstvo Rems. Delavci vidijo v tem le interes delovne organizacije, ne pa svojega. Posebno pri improvizacijah le malo mislimo na varstvo.
Kozamernik :
Idealno bi bilo, če ne bi bilo nobene nesreče. Ob popolnem tehničnem varstvu bi bile nesreče še prisotne. Kaj šele pri nas, ko ne kontroliramo delovanja in obrabljenosti strojev ter utrujenosti materiala. Mnoge nesreče v kovačnici so posledica miselnosti delavcev, da morajo biti do dvanajste ure gotovi z normo in presegom. Nesreče se torej dogajajo predvsem zaradi »furije« pri delu.
Janša:
Ali bi bilo bolje, če bi norme znižali?
Kozamernik :
Ni problematična norma, pač pa to, da delavec hoče biti gotov 2 uri pred koncem dnine.
Čop:
Velika večina nesreč je pogojena s človeškim faktorjem, kaj pa pri nas?
Rems:
V primerjavi s podatki v literaturi je majhnih nesreč pri nas preveč. Največ nesreč je na
rokah, kjer sta posredi kladivo in klešče. Drži tudi, da varstvo pri nas ni nikdar postavljeno v prvi plan, kjer prednjačijo tone proizvodnje itd.
Čop:
Koliko si prizadevamo za varno delo ob uvajanju nove tehnologije, novih strojev, novih delovnih mest?
Bizjak:
To bi bilo vprašanje za projektante. Iz svojih izkušenj lahko povem, da je sleherni projektant pred dilemo kako narediti napravo čim bolj produktivno. Šele kasneje začneš razmišljati o varnem načinu dela, ko se spomniš na obratovalno dovoljenje, kjer ima tudi SVD svojo vlogo. Obe zahtevi istočasno gresta težko skupaj, poleg tega so predpisi zastareli in je projektant prepuščen sam sebi.
Rems:
V	trenutni situaciji so projektanti dovolj motivirani za tehnično varstvene naprave na strojih.
Bizjak:
Povsem enostavno ti problemi niso rešljivi. Primer nesreče v kovačnici na napravi, ki sem jo projektiral, to nedvomno kaže. Meni je šlo prvenstveno zato, da tehnološko dobro rešim problem. Ob tem pa je bilo videti, da je tudi naprava dovolj varna, saj sta obe roki zaposleni. Po nesreči smo napravo popravili na dvoročni vklop, ki je prav tako, če ne še bolj nevaren od prejšnjega načina dela.
Rems:
Pri izdelavi snežnih verig je ob spremembi tehnologije delo sicer varno, vendar zelo hrupno.
Bizjak:
To je uvajanje nove tehnologije. Nobena naprava ni takoj varna, saj še tiste izpred desetih in petnajstih let niso neoporečne.
Čop:
Koliko uspevamo pri sanaciji slabih delovnih razmer?
Rems :
Odkar to zasledujem, je napredek ogromen — novi prostori, nova oprema ...
Čop:
Ali lahko ocenjujemo tisto tehnologijo, ki je nova, ali prenos proizvodnje v nove prostore, v večini primerov za izboljšanje delovnih razmer? Ali so se s preselitvijo v novo kovačnico delovne razmere izboljšale?
Rems :
V	Kovačnici je vsekakor boljše kljub temu, da oprema ni naj novejša.
Čop:
Kje vse smo izboljšali razmere?
Žnidar, Rems:
V	žicovleku, Kovačnici, gal-vaniki...
Kozamernik :
Prve tri kovaške linije so dosti manj težavne kot v stari Kovačnici, medtem ko je delo
na četrti in peti liniji podobno onemu v stari Kovačnici, ker gre za majhne serije, podajne naprave niso racionalne. Pogoji dela v Kovačnici pa so bistveno boljši, posebno sedaj, ko so vgrajene prezračevalne naprave.
Čop:
Pri nas se dogaja, da z vsemi možnimi načini stimuliramo, da delavci delajo v slabih in težkih razmerah, da prodajajo zdravje, sanacijo takšnih razmer pa odklanjajo, ker se boje za nekaj denarja, ki pripada zaradi težkih pogojev. Kako to?
Bizjak:
To dejstvo se je pokazalo pred leti v drgalnici, kjer smo bili priče hudemu odporu proti namestitvi dvigala.
Čop:
Kakšne varstvene ukrepe bi delavci sprejeli?
Žnidar :
Tiste, pri katerih bo delo lažje, OD pa nezmanjšan.
Bizjak:
Drugi problem je tudi sproščanje delavcev ob uvedbi racionalizacij in nujno premeščanje, ki pa ni zaželjeno.
Sovič:
Delavci so zainteresirani, da delajo v slabih pogojih. Že pred 15 in 20 leti smo verižni kovači izredno dobro zaslužili, tako kot obratovodja. Imeli smo interes vztrajati v težkih pogojih, kjer še do sedaj ni nikakršne spremembe delovnih razmer v primerjavi z letom 1945. Ko je človek mlad in rabi denar, ne pomisli na zdravje in na posledice, ki so takšne, da se s tega mesta praktično nihče starostno ne upokoji.
Čop:
To kar pravi Sovič za kovanje, velja tudi za ročno varjenje. Možen ukrep bi bil v omejitvi dela na teh mestih. Kako bi delavci to sprejeli?
Žnidar :
Pri nas so že delavci, ki žele zamenjati delo ne glede na razliko v OD.
Sovič:
Če bi delavci obdržali na drugem delu enak OD, bi se s premestitvijo strinjali, seveda pa nihče ne bi pristal na manjši OD.
Čop:
Tu je torej osnovno vprašanje denar, denar tudi za ceno zdravja?
Sovič: Res je. Ti ljudje delajo čez vsako mero. Na Cime sedaj delajo štirje, pa zanarijo manj, kot sem včasih sam. To je bilo res preveč, posledice pa so tu — invalidnost, sedaj delajo štirje, pa zavarijo
Muhič:
Podobno velja tudi za ročne varilce, ki izrabimo vsako minuto, še malico, za delo. Če
narediš eno kilo več, imaš »j ur-ja« več v žepu.
Prezelj: Po desetih letih bi delavce s takih del resnično morali premestiti.
Čop:
To je lažje reči kot narediti, saj nimamo ustrezne kadrovske zamenjave.
Muhič :
To se najbolje kaže pri ročnih varilcih. Mnogi od novincev par mesecev varijo, potem se naveličajo in grejo.
Rems:
Pri ročnem varjenju je posebej značilna tradicija. Konec koncev bi lahko delavke delale tudi na strojnem varjenju, vendar v to še nismo pripravljeni ugrizniti.
Bizjak:
Takšno delo bi morali ukinjati, čeprav na račun oženja proizvodnega programa.
Čop:
Povrnimo se k nesrečam. Zakaj do teh pride? Ali gre za slučaje, nagnjenost delavcev k nesrečam, ali so delno tudi posledica neurejenih socialnih razmer delavcev?
Rems:
Vse troje drži, redkejši so le primeri nagnjenosti k nesrečam, zdi pa se mi, da v zadnjem času vse bolj prihajajo v ospredje socialno-ekonomski vzroki (plače, cene ...).
Žnidar:
Po mojem je vmes največkrat slučaj.
Čop:
Kdaj je največ nesreč
Rems:
V drugi uri po začetku izmene, kar ni normalno, saj bi na nesreče morala vplivati utrujenost, monotonija, ki se pojavi ob koncu dnine.
Kozamernik :
Problem vidim tudi v tem, ker je bolniška za nesreče plačana 100 % ne glede kdo je zanjo kriv. Nekateri so radi na bolniški, če imajo 100 % nadomestilo.
Čop:
Kako bi preprečevali nesreče? Faktorji, na katere lahko vplivamo so priučevanje, primerna starost za posamezno delo, zunanji pogoji, stopnja tehnične zaščite, kaznovalna politika.
Kozamernik :
Kot sem že rekel, ima delavec 100 % bolniško, tudi če je nesrečo zakrivil sam. Po vsaki nesreči bi morali napraviti alkotest.
Čop:
Kako je z uvajanjem delavcev?
Prezelj :
Novincem damo enostavna dela, saj drugih ne more in ne zna opravljati. Damu mu tudi zaščitna sredstva. Obenem
ga v času uvajanja stalno opozarjam, počutim se zanj odgovornega, zato pazim, da uporablja zaščitna sredstva.
Žnidar:
Delovodja pouči novega delavca o varnem delu, zatem gre novinec za par dni delat skupaj z enim od izkušenih delavcev. V času uvajanja ga kontroliramo in poučimo o varnih načinih dela.
Cop:
Koliko nesreč imajo novinci ?
Žnidar :
Kolikor se spomnim, se je v Sidrnih verigah v poskusni dobi ponesrečil le en delavec in tudi ta že pred leti.
Rems:
Poškodb novinci nimajo, ker v fazi uvajanja delajo enostavnejša dela.
Kozamernik :
Šele, ko vidimo, kako je delavec spreten in pazljiv pri delu, gre na nevarnejša dela. Zanimivo pa je, da večina novincev navodil za varno delo, ki jih ob vstopu v DO dobi, sploh ne prebere in si znanje pridobi šele s praktičnim delom.
Čop:
Kaj pa starost, ali pri razporejanju to dovolj upoštevamo?
Rems:
Zavarovanje mladoletnikov in starejših delavk ter delavcev imamo urejeno. Mladoletnikov ne razporejajo za stroje tudi zaradi tega, ker se bojijo za stroje.
Čop:
Kaj pa kaznovalna politika?
Rems:
Ta je v velikem zaostanku. Preverjamo in prijavljamo nesreče, iz tozdov pa je premalo odziva.
Čop:
V Vijakarni imamo zaradi ropota veliko oglušelih delavcev. Če bi zahtevali, da vsi zaščitijo sluh, bi uspeli le s sankcijami. Saj si tudi v železarni ni nihče prostovoljno pokril čelade.
Rems:
Konkretno o ropotu smo imeli za delavce že predavanja, a nič ne pomaga, saj tudi vodstveni delavci ne uporabljajo zaščite.
Bizjak:
Delavec je v začetku, ob nastopu dela pazljiv, z leti in izkušnjami postane samozavesten, tudi objesten in pogoji za nesrečo so tu.
Žnidar:
Z varstvom včasih ogrožamo proizvodnjo, posebno pomočniki smo pri tem v dvojni vlogi, preprečevalci nesreč in spodbujevalci proizvodnje. Zdi se mi, da smo premalo bogati, da bi se šli pravo varstvo.
čop:
Ali pa smo »preveč bogati«, da si dovoljujemo nevarno delo?
Rems:
Soodvisnost med produktivnostjo in nesrečami je negativna; nesreče glede na količino proizvodnje padajo.
Janša:
Kako naj se izboljša varnostna kultura? Na Švedskem je tako visoka, da je eden najpomembnejših ciljev.
Rems:
To je dolg proces, tega se ne da uresničiti čez noč.
Čop:
Vemo, da se varnostne kulture ne da naučiti, pač pa se privzgoji. To je možno, kadar je družba tako bogata, da ni več eksistenčnih vprašanj. Človek je po naravi rizično bitje, zato je vzgoja še tembolj pomembna. Z druge strani je kaznovalna politika obupna, saj je dovoljeno obratovanje v včasih nemogočih razmerami.
Rems:
Inšpekcije pogosto izdajo odločbe o odpravi pomanjkljivosti na daljše roke.
Čop:
Zakaj pa je nova galvanika lahko dobra? Če bi ne bilo zunanjih zahtev, sem skoraj siguren, da ne bi gradili nobene čistilne naprave.
Negotovosti o pogojih dela in možnostih zagotovitve načrtovane proizvodnje za letošnje leto še ni konec, rezultati po prvem polletju le dajejo upanje, da ne bo tako hudo, kot smo sprva pričakovali. Po proizvodnji jekla v železarnah sodeč, smo lahko zadovoljni, saj je bistveno večja, kot je bila v prvem polletju 1982 in 2 % nad planirano količino. Težava je v tem, da so v jeklarnah proizvedli drugačen kvalitetni program, kot bi ga morali po naročilih in proizvodnem programu. Pogosto so morali kvalitete menjati, ker niso dobili potrebnih železovih zlitin iz uvoza, pa tudi oskrba domačih proizvajalcev se je zatikala. V Železarni Jesenice so izdelali v drugem trimesečju minimalne količine nerjavnih kvalitet, ker niso imeli ferokroma. Slaba kvaliteta jeklenih odpadkov, ki so slabo prebrani in imajo vse preveč nezaželjenih primesi barvnih kovin, so nadaljnji vzrok, da nastanejo druge kvalitete v jeklarni, kot so predvidene po programu. Količina jekla v slovenskih železarnah v prvem polletju je pa doslej največja in če v drugem polletju ne bo bistveno manjša, bo letošnja proizvodnja prvič večja kot 800.000 ton.
Precej slabše kot s proizvodnjo jekla, so v železarnah realizirali načrt blagovne proizvodnje, ki znaša tudi 12 % manj kot v enakem obdobju 1982 in so dosegli le 93 % načrtovane količine. Največ težav in največji zaostanek imajo v Železarni Jesenice, kjer so dosegli le 90 % načrta. Težave pri oskrbi manjkajočega vložka iz uvoza in od domačih železarn so gotovo največ prispevale k slabi realizaciji. V aprilu in maju so imeli tudi velik zastoj zaradi okvare pogonskega motorja v valjarni trakov, kar je vplivalo tudi na odložitev remonta žične valjarne in slabše delo tega obrata.
V Železarni Štore so morali zaradi pomanjkanja vložka celo ustaviti valjarno in v času za-
Janša:
Kaj pa varstvo pri delu in sindikat?
Prezelj :
Sindikat mora opozarjati.
Sovič:
Od 20. do 30. v mesecu, ko se lovi mesečni plan, pozabimo na vsakršno varnost, nihče ne vpraša, kdo vozi viličarja, kako brusiš, vrtaš ...
Bizjak:
Za dosledno uporabljanje zaščitnih sredstev se naredi premalo. Tudi sam večkrat brusim, pa pri tem ne nosim očal, čeprav vem, da sem lahko ob oko. Vsako zaščitno sredstvo je tujek na človeku, ki ga utesnjuje.
Približno takšna je torej naša varnostna kultura, ali bolje nekultura, Skratka za varstvo je zainteresirana delovna organizacija ne pa delavci. KDO PA JE TO, DELOVNA ORGANIZACIJA?
stoja izvršiti popravila, ki so bila sicer planirana za kasnejši termin.
Prekomerni zastoji proizvodnih naprav in občasno pomanjkanje kadrov so nadaljnji vzroki slabe realizacije blagovne proizvodnje železarn.
Pomanjkanje vložka, stroje-lomi, pomanjkanje kadrov in za več izdelkov tudi pomanjkanje naročil so vzroki, da tudi pri proizvodih predelave oziroma finalizacije blagovna proizvodnja zaostaja za načrti. To velja tako za finalizacijo v železarnah, kot pri predelovalcih žice. V primerjavi z letom 1982 so letošnji proizvodni rezultati pri predelovalcih ugodni. Razen v Plamenu, kjer znaša polletna proizvodnja 9% manj, kot v enakem obdobju lani, je letošnja proizvodnja v Verigi praktično enaka kot 1982, v Žični 4 % večja in v Tovilu 6 % večja. V primerjavi z letošnjimi planskimi količinami je pa stvar drugačna. V Plamenu so dosegli 98 % načrtovane količine, v Tovilu 105, v Verigi so na nivoju plana, v Žični so izvršili le 54 % načrtovane proizvodnje. Problematika Žične je enaka kot v letu 1982 zaradi izpada pričakovanih poslov z ZSSR niso imeli niti prodaje, niti vložka, poleg drugih običajnih težav v proizvodnji.
Ob sorazmerno slabi realizaciji proizvodnje ni mogoče niti pričakovati, da bi bil boljše izvršen tudi plan vrednosti prodaje. Kot so ugotovili člani finančnega odbora na svoji seji meseca junija, je čedalje več kupcev, ki tudi z menicami ne morejo plačevati svojih nakupov. Del neplačane realizacije, ki je v terjatvah do kupcev, je tudi vzrok za slabo realizacijo vrednosti prodaje v prvem polletju. Če primerjamo seveda letošnjo polletno realizacijo z doseženo v prvem polletju 1982, potem so rezultati seveda ugodni, saj je v poprečju za SOZD Slovenske železarne 36 % višja od lanske. Drugače je z izvrševanjem plana, ker so železarne dosegle 90 % vrednosti načrto-
Proizvodnja Slovenskih železarn
v prvem polletju
vane za prvo polletje in imajo le v Železarni Ravne boljši rezultat kot so načrtovali, pri predelovalcih so 22 % nad načrtovano vrednostjo v Plamenu, ostali so realizirali: Tovil 98 % vrednosti, Veriga tudi 98 % in Žična 73 %, Ker je vpliv boljšega rezultata predelovalcev na skupen uspeh sestavljene organizacije sorazmerno majhen, je tudi skupen podatek za izvršitev plana polletne vrednosti prodaje le 90,6 odstotkov.
O izvozu le toliko, da je pod načrtovano količino in vrednostjo, več o tem pa ob pregledu ostalih rezultatov poslovanja za prvo polletje.
Kot že v uvodu rečeno, so rezultati proizvodnje mogoče celo malo boljši, kot smo jih pričakovali ob vseh napovedanih težavah, ko smo pričenjali letošnje leto. Ne rečem, da so rezultati zadovoljivi, saj je vrsta dejavnikov, ki se dajo ublažiti ali celo odpraviti, da bi bili rezultati boljši. Sodeč po gibanjih v gospodarstvu in stabilizacijskih ukrepih, bo v drugem polletju težav še več. Ne samo v proizvodnji, prav vsem se bo treba potruditi, da bodo ob koncu leta rezultati, če ne že boljši, pa vsaj taki, kot so bili ob polletju.
Milan Marolt
Navodilo za čiščenje s komprimiranim zrakom
1.	Splošno
Pri čiščenju s komprimiranim zrakom moramo vedeti, da zrak lahko uporabljamo le, če ga prej očistimo. Tlak, ki ga uporabljamo naj znaša do 5,5 bara (5,5 atm), najbolj primeren je okoli 3 bare (3 atm). Vlažni zrak pod pritiskom, večjim od 5,5 bara, lajiko poškoduje električno izolacijo ali druge elemente delovnih priprav in naprav. V prostorih, kjer se nabira prah v eksplozivno mešanico z zrakom (npr. drgalnica in podobni prostori) se komprimiranega zraka ne sme uporabljati za čiščenje.
2.	Poleg tega pa moramo upoštevati še tole:
— preden začnemo uporabljati cev z zrakom, moramo
pregledati vse priključke, če zaradi pritiska niso popustili;
—	med vključevanjem in izključevanjem cevovoda moramo držati cev trdno v rokah, dokler je v cevi pritisk, je ne smemo spustiti na tla, ker se lahko zravna in nas udari;
—	preden vključimo zračni pritisk, moramo preprečiti, da se prah ne bo razletel na vse strani, predmete v okolici je treba prekriti, v neposredni bližini ne sme biti nikogar;
—	čiščenje obleke in tuširanje s komprimiranim zrakom je prepovedano;
—	pri čiščenju s komprimiranim zrakom morajo delavci nositi varnostno obleko, očala in ščitnik za obraz ter debele rokavice.
SVD
Analiza gibanja osebnih dohodkov v obdobju 1981—1983
V zadnjem času večkrat slišimo razne pripombe o neustreznosti elementov sistema obračuna OD. Ker hkrati to povzroča tudi dvom v poštenost strokovnih služb, smo se odločili, da gibanje OD in vpliv posameznih sestavin sistema analiziramo ter s tem pojasnimo nekatere stvari, ki niso poznane v podrobnosti :
Primerjava mesečnih OD brez OD za nadurno in pogodbeno delo:
Tozd	OD 1981	OD 1982	OD I—VII Indeks Indeks Indeks 1983 82/81 83/81 83/82	
Vijakarna	9.622,13	11.723,93	12.959,59 121,8	134,7 110,5
Verigama	9.950,27	11.838,23	13.240,35 119,0	133,1 111,8
Si d. ver.	10.984,95	13.334,04	15.237,75 121,4	138,7 114,3
Kovačnica	10.915,34	13.065,25	14.500,92 119,7	132,8 110,9
Orodjarna	11.885,14	14.418,10	15.945,34 121,3	134,2 110,6
Vzdrževanje	11.551,02	14.228,23	15.853,08 123,2	137,3 111,5
TIO	11.422,37	13.509,60	15.215,98 118,3	133,2 112,6
DSSS	13.197,96	15.800,63	17.381,54 119,7	131,7 110,0
Skupaj	11.279,48	13.607,73	15.174,30 120,6	134,5 115,5
Podatki za	primerjava so vzeti		iz Biltena EOS.	
Za obdobje I-	—VII/83 smo sešteli		in ugotovili povprečno stimu-	
lacijo iz naslova gospodarnosti in			produktivnosti. Iz tega izračuna	
sledi naslednji	e:			
			0 OD po	
			izloč. stimulac.	Indeks 83/82
Vijakarna	0,999		12.972,58	110,7
Verigama	1,010		13.109,75	110,7
Sidrne ver.	1,019		14.953,63	112,1
Kovačnica	0,994		14.538,45	111,7
Orodjarna	1,013		15.740,71	109,2
Vzdrževanje	1,011		15.685,53	110,2
TIO	0,990		15.309,67	113,8
DSSS	0,994		17.486,45	111,1
Iz prikaza sledi, da izračunana stimulacija v precejšnji meri vpliva na višino in gibanje osebnih dohodkov, seveda z opombo, da je vprašljiva primerjava v tozdih, saj je baza, v tem primeru leto 1982, ravno tako bila pod učinkom sprememb stimulacije. S tem hočemo samo dokazati, da je v veliki meri ravno od stimulacije odvisen nivo 0 OD, ne pa od nekih dejavnikov, ki si jih nihče ne bi znal razložiti. Ker je bila metodologija izračuna stimulacij obravnavana na kolegiju in s tem menimo, da je vsem poznana, se v to razlago ne bi spuščali.
Ugodna oz. nadpovprečna stimulacija pa se v samem obra-obračunu OD odraža tako, da znižuje delež prostih sredstev za OZD tozda, ki se potem v odstotku porazdeli delavcem v obliki VT, torej višja je stimulacija, večja bo točka. Ob tem pa že dolgo časa poslušamo pripombe, da so nekateri prikrajšani, saj pri njih VT vedno zaostaja za rastjo v drugih tozdih, zlasti pa v DSSS. Da bi tudi to razčistili, smo iz razdeljenih sredstev za OD (brez VT) za redno delo izračunali ponderje in jih primerjali z veljavnimi v letu 1983.
TOZD	Ponder iz razdelj. sredstev za OD (brez VT)	Veljavni ponder za izrač.	Razlika 4- —
Vijakarna	0,8756	0,8609	+ 0,0147
Verigama	0,9029	0,8674	4- 0,0355
Sidrne verige	0,9272	0,9430	— 0,0208
Kovačnica	0,9996	0,9592	+ 0,0404
Orodjarna	1,0238	1,0351	— 0,0113
Vzdrževanje	1,0307	0,0351	— 0,0044
TIO	0,9772	1,0001	— 0,0229
DSSS	1,1457	1.1931	— 0,0474
Pozitivno odstopanje pomeni, da tozdi v obliki večjih osnov, presegov in raznih dodatkov razdeljujejo več sredstev kot bi jih po kvalifikacijski strukturi, ki jim je uradno priznana s ponder jem, lahko.
To pomeni, da so sredstva razdeljena v breme mase (ODg), ki tozdu po izračunu pripada, s tem pa se zmanjšajo sredstva za gibljivi del OD (VT).
Največje odstopanje v plus pri tem lahko ugotovimo v Kovačnici (4,04 % na uro), kar seveda logično vpliva na manjšo VT, zmanjšanje pa potencira tudi negativna stimulacija.
Sledi ji Verigama, pri kateri pa se razdeljena sredstva mesečno spreminjajo zaradi sprememb delokrogov (premestitve zaradi pomanjkanja dela), vpliv na znižanje točke pa je kompenziran s stimulacijo (v povprečju 1,010). Ob izrazitem znižanju stimulacije bi si bile VT v Verigami in Kovačnici dokaj podobni.
Nato sledijo po vrsti še Vijakarna, Vzdrževanje, Orodjarna, Sidrne verige, TIO in DSSS. Zadnji trije bodo iz teh razlogov (manjša razdeljena sredstva za OD) vedno imeli nadpovprečno visoko VT.
To se dobro vidi pri TIO, ki kljub negativni stimulaciji z VT stopa vštric z Orodjarno in Vzdrževanjem. Izrazito odstopanje v obratno smer kot v Kovačnici pa beležimo v DSSS, kjer je kljub kritikam (neupravičenim, saj je stimulacija praviloma povprečna, še raje pa pod povprečjem in nikoli ne doseže take skrajnosti kot jo lahko v tozdih) vrednost točke nadpovprečna. Razlogi za taka gibanja pa so že pojasnjeni pri razlagah za tozde.
S tem so glavni dejavniki, ki prihajajo do izraza ob vsakomesečnem obračunu OD razloženi. Iz tega sledi, da je vsakomesečna izračunava VT rezultat meril in kriterijev, ki smo jih sami postavili, ne pa nekih neznanih dejavnikov, zaradi katerih bi morali mesečne obračune OD redno korigirati.
Janko Maček
Večje obrestne mere
Obresti predstavljajo precejšen del v dohodku naše delovne organizacije, zato nas vsako povečanje obrestne mere močno prizadane. Medtem ko smo bili vajeni stalnih obrestnih mer v obdobju do leta 1982, pa od takrat dalje komaj sledimo vsem spremembam. Gre za intenzivne spremembe v politiki obrestnih mer, kar je posledica stanja v zadolženosti naše države v tujini.
Navadno upoštevamo pri gibanju obresti višino splošne obrestne mere, čeprav konkretne obresti za posamezne namene odstopajo. V letu 1982 se je obrestna mera povečala dvakrat, in sicer 1. 3. 1982 do 10 na 16 °/0 in 1. 10. 1982 od 16 na 20 odstotkov. Ker pa to ni zadoščalo zahtevam, naj bi obrestna mera sledila stopnji inflacije, se je 1.2.1983 zvišala ponovno od 20 na 30 % Temeljne banke so povečanja uveljavljale sproti, predvsem pri kratkoročnem financiranju, medtem ko pri tistih kreditih iz prejšnjih obdobjih to ni bilo možno zaradi določb v kreditnih pogodbah. Takoj pa smo uveljavili nove obresti tudi v gospodarstvu pri zaračunavanju meničnih obresti.
Zaradi visoke stopnje inflacije obrestne mere tudi zdaj ne mirujejo. Narodna banka je že 10. julija uveljavila nove obrestne mere za kredite iz primarne emisije, kar prizadene tudi nas, saj koristimo selektivne kredite v največji možni meri. Tu je v zadnjem času nekaj zastojev, saj nimamo možnosti koriščenja novih kreditov za pripravo izvoza zaradi pomanjkanja sredstev. V celoti pa koristimo izvozne kredite. Vsi ti krediti so dražji za 8 do 10 odstotnih točk od sedanjih. Posledica tega ukrepa je, da so nekatere banke (Jugobanka) že sprejele tudi sklepe o višjih splošnih obrestnih merah. Ljubljanska banka sicer ohranja splošno obrestno mero 30 %, vendar pri vseh kreditih, katerih vir je Narodna banka, zaračunava višje obresti. Pričakujejo, da bo sklenjen 1. januarja 1984 nov medbančni jugoslovanski sporazum, s katerim bo uveljavljeno enotno obrestova-nje.
Močno povečane obresti so tudi naš polletni poslovni rezultat zelo obremenile in so eden od povzročiteljev izgub, še zlasti v temeljnih organizacijah, kjer primanjkuje lastnih virov obratnih sredstev. V našem primeru gre v prvem polletju še za zaostajanje cen, kar za povprečje slovenskega go-
spodarstva ne bi mogli trditi. Upamo na izboljšanje teh razmer v zadnjih štirih mesecih leta. Napovedi o razbremenitvi gospodarstva se niso uresničile, pač pa so višje obresti in stalno naraščujoče tečajne razlike bistveno vplivale na zmanjšanje dohodka. Tak izpad je v naslednjih obdobjih skoraj nemogoče nadomestiti. Povečevanje obresti naj bi bil ukrep, ki bi prisilil gospodarstvo k racionalnemu gospodarjenju s finančnimi sredstvi. To pa v vseh primerih ni možno izvesti, še zlasti v primerih, ko temeljne organizacije nimajo lastnih sredstev in mora celo novo-ustvarjeno vrednost pokriti z dodatnimi krediti. K temu pripomore tudi vse večja nelikvidnost, saj so razlike med fakturirano in plačano realizacijo vse večje.
Problem slabe finančne discipline postaja vsak dan bolj pereč tudi za nas. Vse do leta 1976, ko je začel veljati zakon o zavarovanju plačil, do lani nismo imeli težav pri izterjavi naših kupcev. V zadnjem času se ta problem vse bolj pojavlja. Nelikvidnost se prenaša iz drugih republik tudi k nam in tako smo morali pristopiti k sodni izterjavi naših terjatev. To je bil tudi eden od ukrepov
Med vzroki požarov je povzročitelj večine požarov človek zaradi neznanja in malomarnosti. Škoda je največkrat ogromna, v veliki nevarnosti so človeška življenja.
V letu 1982 je bilo v SR Sloveniji po podatkih RSNZ 1831 požarov s skupno škodo 310,687.544 din. Od tega je bilo v družbenem sektorju 890 požarov, v zasebnem sektorju 931 in 10 požarov na inozemskem sektorju. Pri gašenju požarov so bili poškodovani štirje gasilci in 43 občanov, medtem ko je bilo na pogoriščih 20 mrtvih. V tem obdobju je število požarov naraslo za 12,2 %, skupna škoda je manjša za 43,3 % kot v letu 1981. Zal sta med vzroki požarov največkrat neprevidnost in malomarnost, kakor tudi neupoštevanje osnovnih samozaščitnih ukrepov. Marsikje je prišlo do požarov zaradi varjenja navzlic temu, da je delo opravljal poklicni varilec. Po podatkih so varilci povzročili 34 požarov, od tega 11 v industriji s skupno škodo 7,550.036 din.
Število eksplozij se je zmanjšalo in jih je bilo v letu 1982
za izboljšanje stanja. Koeficient obračanja obratnih sredstev postaja vse manjši, kar pomeni vse daljšo pot do surovine preko polproizvodnje, gotovega izdelka, terjatve, menice do denarja na žiro računu. Dolga vezava sredstev pa povzroča seveda veliko angažiranja sredstev, ki so v pretežni meri izposojena in tako terjajo tudi visoke obresti.
Že v avgustu smo prejeli obvestila naših dobaviteljev, da nam bodo zaračunavali višje obresti. O politiki obrestnih mer v meničnem poslovanju z našimi kupci se enotno dogovarjamo v okviru Slovenskih železarn. Tako bomo od 1.9. dalje zaračunavali našim kupcem 35 % obresti v primeru, ko plačajo z menico. Ker pa večji del terjatev poravnajo kupci z menicami, predstavljajo prejete menične obresti precejšen znesek. Tako so menične obresti trenutno enake zakonsko določenim zamudnim obrestim. Po vsej verjetnosti pa trenutna obrestna mera ne bo obveljala dolgo, saj so že napovedali o višjih, glede na to, da je stopnja inflacije že presegla vsa pričakovanja v letošnjem letu.
Problem je predvsem v tem, da namenjamo obrestnim večji del dohodka kot pa za akumulacijo. To je posledica neugodne strukture virov sredstev, saj pretežni del obratnih sredstev krijemo s kratkoročnimi viri. Izhodi iz takšne situacije so naslednji:	povečati proizvod-
nost, hitreje obračati sredstva, z večjo akumulativnostjo namenjati del sredstev ob delitvi za obratna sredstva.
Vse te ukrepe smo si že pogosto postavili za cilj, ki pa ga je težko doseči, še zlasti zato, ker je izpolnitev pogosto odvisna od zunanjih okoliščin in le v manjši meri od nas samih. Vendar se bomo morali potruditi, da tisti del ukrepov, na katere sami lahko vplivamo, v čim večji meri uresni-
^'mo'	M. Kozamernik
19 s skupno škodo 21,730.500 din. Pri tem je bil en človek mrtev, poškodovanih oseb je bilo 12.
Spričo teh podatkov ugotavljamo, da so v SŽ prav predelovalni obrati prenekatera področja požarnih nevarnosti, ki jih prepočasi odpravljamo. Velikokrat pozabljamo, da je v obratih nakopičen na relativno majhnem prostoru raznovrsten material, delovne priprave in naprave, ki so namenjene za proizvodnjo ter se premalo posvečamo organizaciji požarne varnosti. Njeno pomembno funkcijo je potrebno upoštevati ne samo ob nastalih požarih, pač pa jo je potrebno obravnavati predvsem v preventivnem smislu, ker le tako lahko zagotavljamo delavcem varne delovne razmere.
Le s skupnimi napori in prizadevanji na strokovnem področju je mogoče pričakovati zmanjšanje števila požarov in požarne škode v delovnih organizacijah SOZD Slovenskih železarn.
Svet za požarno varnost v SOZD SŽ
Milijarde požira ogenj
Pogled na lužilne banje
O vpeljavi čiščenja površine žice s peskanjem v Tovarni verig Lesce in Plamen Kropa
Po letu 1972 je povpraševanje po vlečeni žici za izdelke različnih vrst vijakov močno naraslo, tako da obstoječe zmogljivosti delovnih priprav žico-vleka in lužilnice niso več zadostovale. Zato so se strokovnjaki v obeh delovnih organizacijah odločili za nov tehnološki postopek odstranjevanja ok-sidne plasti na valjani in žarjeni žici z delovnimi pripravami na suhi postopek s peskanjem. Klasični postopek odstranjevanja oksidne plasti je bil zasnovan na mokrem postopku lu-ženja valjane in žarjene žice v mineralnih kislinah.
Pri tem postopku sé del železne oksidne plasti raztaplja, porablja se žveplena kislina, lužina pa postaja vse manj učinkovita — izrabljena, zato jo je potrebno po določenem času zamenjati. Odpadna lužina, čeprav je za delo neprimerna, vsebuje še kislino in železov sulfat, ki sta oba močno škodljiva naravnemu okolju, zato jih je potrebno pred izpustom na primeren način nevtra-liizrati v čistilni napravi in vezati v čim manj škodljive komponente.
Lužilnica
Vzdrževanje lužilnih naprav je razmeroma drago, saj imamo opravka z agresivnimi mediji, pri katerih so uporabljeni posebni materiali, kljub temu pa se dogaja, da prihaja do nenadzorovanih odtokov v okolje.
Luženje v kislinah je sorazmerno drag postopek, potrebna je kislina in še druga sredstva, potrebno je kontinuirano nadzorovanje sestave lužine, nad-
zorovanje njene nevtralizacije pred izpustom, zato ga v manjših obratih ni mogoče avtomatizirati.
Delavci so pri luženju izpostavljeni nezdravemu okolju, saj prihajajo v stik s kislinami in hlapi. Zaradi teh je tudi krajša doba trajanja vseh tehnoloških naprav (lužilne banje, inštalacije, dvigalne priprave, prezračevalne naprave, kovinske palete idr.).
Vsa ta problematika, predvsem pa povečana skrb za varstvo okolja v zadnjem času, je prispevala k razvoju modernih delovnih priprav, ki na konti-nuirni mehanični način odstranjujejo oksidno plast (škajo) s površine žice z upogibanjem in peskanjem. Industrija za predelavo jeklene žice je mehanično odstranjevanje oksidne plasti široko osvojila in ni je moderne tovarne, kjer tak postopek ni vpeljan kot osnovni postopek za čiščenje površine.
Prednosti peskanja so tolike, da jim ni mogoče oporekati, saj predstavljajo za tovarno znaten napredek s tehnološkega stališča, neprimerno večja pa je pridobitev za okolje, ker je enkrat za vselej odstranjena nevarnost nekontroliranih emisij kislin. Zato je zamenjava luže-nja s peskanjem tehnološko, ekonomsko in ekološko pozitiven ukrep, za katerega sta se odločili delovni organizaciji. Vlaganja s sredstvi tehnike so nujna ne samo iz humanih in socialnih nagibov, temveč tudi zato, ker je varnostna tehnika vključena v našo dejavnost kot temeljna zahteva naše družbe.
Vitomir Rems
Splošne značilnosti nesreč pri delu v obdobju 1958—1982
V študiji smo zajeli podatke in gibanja v zadnjih 25 letih, to je od leta 1958 do vključno leta 1982. Za izbor takega časovnega obdobja smo se odločili zato, ker je treba področje varstva pri delu občasno obravnavati na daljše časovno obdobje, v katerem se lahko pokažejo značilne težnje, za katere je mogoče dati ob-jektivnejše ocene. V tem letu beležimo 25 let organiziranega varstva pri delu v naši DO, zato je izbira takega časovnega obdobja utemeljena. Gre za čas, ki je značilen po decentralizaciji zakonodaje, po usmeritvi, na samoupravno urejanje delovnih razmerij in varnega delovnega okolja.
Na osnovi izdelanega diagrama, v katerem so prikazane nesreče pri delu, število dni bolovanja zaradi nesreč, število zaposlenih delavcev in količinska proizvodnja, smo si postavili nekatere cilje in nekatere hipoteze. Naši cilji so bili predvsem v tem obdobju usmerjeni v to, da se na osnovi podrobne izdelane raziskave ugotovi kakovostne in količinske dejavni-
ke gibanj in teženj problemov, dosežkov in zaostajanj na tem, tako pomembnem področju. V kakovostni oceni menimo, da naj bi bila deležna posebne pozornosti angažiranost samoupravnih teles v tozdih, pa tudi ocena materialnih in organizacijskih pogojev in problemov, v katerem se odvija ta dejavnost.
V sistemu varstva pri delu je vsekakor osnovni dejavnik zaposleni delavec, katerega in-
tegriteta — zdravje in delovna sposobnost — so cilj varstva in ki je predvsem sam subjekt teh odnosov. Nadaljnja raziskava naj bi ugotovila, koliko je ta cilj samoupravno uveljavljen. Poleg tega pa ne smemo prezreti, da je v tem obdobju v naših tozdih prišlo do velikih sprememb v tehnološki in tehnični opremljenosti, te spremembe so morale imeti določene posledice na stopnjo varnega dela.
SVD
Priporočilo za delo z verigami
Obveznosti, ki jih morajo upoštevati privezovalci bremen z verigami za varno delo, so naslednje:
1.	Uporabljajte samo preizkušene verige!
2.	Uporabljajte izključno verige kot standardizirano pri-vezovalno sredstvo!
3.	V okolju, v katerem je temperatura neposredne okolice višja ali nižja od običajne, je treba obremenitev verig zmanjšati po tabeli, ki je predpisana za različne kvalitetne stopnje verig.
4.	Verige se ne sme preobremenjevati!
5.	Posebne pozornost moramo posvetiti varnostni zahtevi, da ne uporabljamo verig:
—	ki so na krivini obrabljene,
—	ki so bile obremenjene nad dopustno obremenitvijo,
— ki imajo upognjene člene.
6.	Verig se ne sme križati, vozlati, krajšati z vijakom ali žico!
7.	Ne sme se uporabljati verig za dviganje bremen z ostrimi robovi brez varovalnih podlog.
8.	Ne sme se vpenjati bremen z verigami pod kotom večjim od 120°!
9.	Pregledno shranjevanje in pravočasno zamenjava izrabljeni verig zagotavlja manj nevarnosti in nepotrebne izgube časa.
10.	Življenjsko dobo verig se podaljšuje s primernim mazanjem.
11 Verige je treba pred kontrolo očistiti, pri čemer od-žiganje ni dovoljeno!
12. Popravilo verig se sme J opravljati samo v za to poob-
laščenih delavnicah, kjer se lahko opravi zahtevna termična obdelava, preizkusna obremenitev in kontrola popravljenih členov verig.
13. Z rednimi periodičnimi pregledi verig se zmanjšujejo stopnja nevarnosti in število nesreč.
SKRAJŠEVALNA SPOJKA
PRIKAZ VPE N J AN, JA KONČNE VERIGE
__	j
Hladno preoblikovanje nekaterih jekel za predelavo
1.	Za postopke hladnega preoblikovanja je značilno, da so ekstremni glede na več faktorjev. Dejstvo, da dosegamo velike plastične deformacije jekel brez dovajanja toplote v proces, nakazuje na to, da bodo orodja, ki te deformacije povzročajo, izredno močno obremenjena.
Orodja morajo biti izredno natančno izdelana, ker vsaka ekscentrična obremenitev vodi do izvijanja ali loma orodja.
Preoblikovani material mora imeti veliko plastičnost.
Zato, da se hladno stiskanje tako hitro razširi po razvitih deželah, je več razlogov:
— izdelki so natančno izdelani;
—	zaradi preoblikovanja v hladnem se ti zdelki utrdijo in ta trditev pogostokrat zamenjuje toplotno obdelavo:
—	stroški izdelave so veliko nižji kot pri izdelkih s pomočjo toplotne energije;
—	produktivnost je velika in se da avtomatizirati.
Pomembna je tudi pravilna izbira vhodnega materiala. Dejstvo ali je surovec toplo valjan ali hladno vlečen, luščen ali brušen zelo vpliva na kasnejše kombinacije postopkov.
Pri večini jekel skoraj popolnoma izrabimo plastičnost obdelovanca. Zato ga moramo v večini primerov napetnostno žariti.
Hladno preoblikovanje se sestoji iz naslednjih postopkov:
—	žaganje ali rezanje su-rovcev;
—	mehko žarjenje;
—	prešanje.
2.	Plastične sposobnosti preoblikovanega materiala
Ogljikova in legirana jekla predvidena za hladno preoblikovanje morajo imeti trdoto manjšo od HB 210, kontrakcijo iznad 4Ò % in raztezek večji od 13%.
Plastične sposobnosti jekla so odvisne od njegove kemične sestave, čistoče, stanja površin ter od stopnje sferoidizacije, ki jo dosežemo z mehkim žarjen-jem.
3.	Vpliv kemične sestave na plastične sposobnosti jekla
C — vsebnost nad 0,2 % zahteva koagulacijo lamelarnega perlita v zrnasti perlit, strukturo, ki ima največjo plastičnost
CR — pri vsebnosti C izpod 0,3 %, Cr malo vpliva na plastične sposobnosti jekla
Mo in V —■ izboljšujeta plastičnost
Ni — izboljšuje plastičnost
4.	Termična obdelava jekel po preoblikovanju v hladnem
Hladno preoblikovanje materialu povečuje trdoto in znižuje plastičnost. Takšno stanje jekel po hladni deformaciji je termodinamično nestabilno.
Pri neznatno povečani temperaturi (nizko C jeklo na 200 — 300 °C) imamo neznatno povečanje plastičnosti, z malim padcem trdote.
Z nadaljnjim povečanjem temperature se začne proces prestrukturiranja vzdolž smeri deformacije zrn jekla, pri katerem se je izvršilo hladno utr-janje, v stabilna večja zrna. To je pojav rekristalizacije in je vezan z znatnim padcem trdote in povečanjem plastičnosti jekla.
Ta se sestoji iz segrevanja do temperature nižje od temperatur polimorfnih transformacij in taka sprememba oblike in velikosti zrna ne vpliva na spremembo strukturnih komponent.
5.	Preizkus hladnega preoblikovanja nekaterih jekel za predelavo
jeklo	C. 8330
mehko ž.	590—610 Nmm”2
hladno
preoblik.	730—750 Nmm“2
Krajšanje delovnega časa, je to stabilizacijsko? Na to vprašanje so pritrdilno odgovorili iz lastnih izkušenj delavci livarji iz Kikinde. Rezultate novega načina dela so ponovno predstavili na posvetovanju predstavnikov livarn Jugoslavije, ki ga je organiziral Zvezni odbor sindikatov delavcev proizvodnje in predelave kovin. Posvetovanje, ki so se ga udeležili tudi predstavniki komitejev za delo — zveznega, republiških in pokrajinskih — je potekalo junija tega leta v Zagrebu.
Izkušnje iz Kikinde
V tem vojvodinskem mestu, kjer ima livarstvo letos 75. obletnico, so se pred nekaj leti na pobudo delavcev livarjev odločili za pomemben korak. V dveh tozdih delovne organizacije »Livnica« so na 135 delovnih mestih, na katernih v izmenah dela 1360 delavcev, uvedli krajši delovni čas. Namesto 8 ur so delavci na izmeni prisotni 6,5 ure. Delo v omenjenih livarskih tozdih se odvija v težkih pogojih:
—	nevarno delo v onesnaženem ozračju (plini, prah), pri visokih temperaturah in hrupu
—	delo zahteva trajnejše prisilne položaje delov ali celega telesa, delavci so izpostavljeni tresljajem, precejšnji so fizični napori.
Vsega tega niso mogli preprečiti z zaščitnimi sredstvi, s prezračevanjem in odpraševa-njem, uporabo osebnih zaščitnih sredstev itd. Strokovne analize so jih prepričale, da pogojev dela s tehničnimi rešitvami in sredstvi vsaj v doglednem času in glede na omejene materialne možnosti
Vsa tri jekla so nizko C, zato so bila mehko žarjena na zrnasti perlit. Največji padec trdote je dosegel 16 MnCrNi po mehkem žar j en ju glede na surovo stanje, ki ima «s 1 % Mn. Hladna utrditev je majhna le za 70 Nmm“2. Jeklo C.1102 z 0,5 Mn (ta element znižuje plastičnost) ima veliko utrditev. Iz 340 Nmm“2 na 780 Nmm“2. C. 8330 ima največji % Mn in najvišjo trdoto tudi po mehkem žarje-nju.
Iz teh treh jekel so bili izdelani prototipi treh izdelkov, ki so (bodo?) stroškovno veliko bolj sprejemljivi kot dosedanja tehnologija.
Prav v tem pa je za nas poglavitna prednost hladnega preoblikovanja jekel.
16 MnCrNi	C.1102
510—520 Nmm“2 r_uiuij\j 0h£
590—600 Nmm“2 780 Nmm“2
ne bo mogoče toliko izboljšati, da bi lahko pričakovali boljše zdravje, pripravljenost za delo, delavcev v težkih pogojih dela. Torej je osemurno neprekinjeno livanje v takih pogojih potrebno skrajšati. Nadalje so v dalj časa trajajočem spremljanju dela livarjev ugotovili, da se utrujenost pojavi po 5 do 5,5 ure efektivnega dela, nadaljnje delo pa povzroči preutrujenost. Znano je tudi, da ko nastopi utrujenost, delovni učinek zelo pade, povečajo pa se materialni stroški v obliki fiksnih režijskih stroškov in izmeta.
Omenjeni livarni imata sodobno tehnologijo in ob neprekinjeni proizvodnji je zaradi nujnega vzdrževanja prihajalo do pogostih zastojev, ki so preprečevali izpolnjevanje plana. Nemale težave jim je predstavljala tudi fluktuacija delavcev.
Efektivni delovni čas je ostal isti
Nekajletne analize so jim pokazale, da so v teh dveh livarnah v osemurnem delovniku delali efektivno 5,5 ure poprečno, ker je poleg 30-minutnega odmora za malico ostali čas bil porabljen za tehnološke in druge zastoje.
V novih pogojih 6,5-urnega delovnika se porabi 30 minut za malico, drugih 30 minut pa za fiziološke in druge potrebe in tako zopet ostane 5,5 ure za efektivno delo. Med izmenami so uvedli 1,5-umi odmor, ki je namenjen prezračevanju delovnih prostorov in tekočem vzdrževanju strojev in naprav. Kadar je to zaradi vzdrževanja potrebno se lahko združita oba odmora (3 ure), s tem da delav-
Darko Hanžič
Krajši delavnik
ce naslednje izmene pravočasno obvestijo o kasnejšem začetku dela.
Torej je v obeh primerih efektivni delovni čas enak. Ničesar ni izgubljenega, normativi niso spremenjeni, fizični obseg planirane proizvodnje pa se je v njihovih pogojih celo povečal. S tem je proizvodnja racionalnejša, povečala se je produktivnost, delavec pa dosega enak ali večji osebni dohodek.
Pogoji krajšanja delovnega časa
Krajšanje delovnega časa zahteva :
—	maksimalno izkoriščeni efektivni delovni čas
—	višji nivo delovne in tehnološke discipline
—	odpravo organizacijskih in tehnoloških pomanjkljivosti
—	tehnološke izboljšave
—	razširjeno inovacijsko dejavnost
—	zavzet odnos in varčevanje
—	nakup nekaterih naprav, zaposlitev novih delavcev, adaptacijo »ozkih grl« proizvodnje.
Nove delavce so potrebovali, ker so dodatno uvajali tretjo izmeno. Pogoj je bil povečati obseg proizvodnje in obdržati akumulacijo, nadalje obdržati družbeni in osebni standard (delavci morajo biti nagrajevani kot za osemurno delo, a tokrat ob minimalnih zastojih). Ugotovili so, da je v osebnem dohodku, ustvarjenem v 6,5 ure, manj zastojev in izmeta kot v osebnem dohodku za 8 ur. Predstavniki iz Kikinde so poudarili, da je njihov uspeh rezultat truda in prizadevanj tako delavcev s skrajšanim delovnim
časom kot ostalih, ki so večkrat organizirano in v delovnih akcijah priskočili na pomoč, da so s tem izpolnili plan proizvodnje.
Nekateri kazalci proizvodne uspešnosti
Planirani obseg proizvodnje so povečali za 18 %, kar pripisujejo predvsem povečanemu zaposlovanju (tretjo izmeno so izpopolnili s 170 novimi delavci). Presežen plan proizvodnje pomeni tudi realnejše fiksne stroške, ki v livarstvu niso majhni. Izmet so zmanjšali za polovioo. Ugotavljajo, da lahko to pripišejo manjši utrujenosti in večji pozornosti delavcev.
Količina proizvodnje na zaposlenega v obeh livarnah se je povečala za 10,9 odstotka oz. za ta odstotek je povečana produktivnost.
Imeli so še večje apetite, a tudi doseženi uspehi so spodbudni. Zavedati se moramo, da se zastoji v krajšem delovnem času ne dajo nadoknaditi, ampak je v takih primerih potrebno delo podaljšati. Pospešeno iščejo možnosti nadomeščanja uvoženega z domačimi nadomestki (surovine, rezervni deli).
Kaj se dogaja med izmenami?
Predvsem pripravljajo vse potrebno, da bi naslednja izmena lahko optimalno delala (vzdrževanje, čiščenje, priprava materialov, zračenje itd.). Tu so na potezi organizatorji proizvodnje in spremljajoče dejavnosti. V primeru večjih okvar se združita odmora obeh izmen. Nadalje se v eno in polurnem odmoru delavci zberejo (sklepčnost ni vprašljiva) kdaj pa kdaj na sestankih — proizvodnih, samoupravnih, družbenopolitičnih.
Novosprcjeti delavci:
tozd TIO:
Marenk Mladen, Mulej Darko tozd Verigama:
Fegeš Bojan tozd Vzdrževanje:
Žnidar Anton Finančni sektor:
Gluščič Renato
Prišli iz JLA:
tozd Vijakarna:
Zupan Marjo tozd Sidrne verige:
Sekulič Nenad tozd Vzdrževanje:
Lunder Franci
Prenehali z delom:	mesec	dnevi	nedelje	sobote	prazniki	del. dnevi	plač. dnevi	delovne kolek, sobote dopust
tozd Vijakarna:	I	31	5	4	2	21	23	7 (14)
Kragič Francka	K	29	4	4	—	22	22	4 (H)
tozd Kovačnica:	m	31	4	5	—	24	24	3 17 (10, 24)
Majstorovič Stanko	IV	30	5	4	1	22	23	7 (14) 28 28 30
tozd Vzdrževanje:	v	31	4	4	2	22	23	5 (12) sol. sob.
Podgornik Rajko, Debeljak	VI	30	4	5	—	22	22	2 (9)
Vlado, Murn Franc	VII	31	5	4	1	22	23	7 (14)
tozd Sidrne verige:	Vili	31	4	4	—	23	23	—
Pretnar Aleksander	IX	30	5	5	—	22	22	1 15 (8, 22)
tozd Verigama:	X	31	4	4	—	24	24	6 (13)
Filipovič Dragan	XI	30	4	4	3	20	23	3 (10)
Finančni sektor:	XII	31	5	5	—	22	22	1 15 (8, 22)
Sušnik Nada, Kozinc Marta Rodili so se:
Majer Tomažu in Ilinki iz tozda Vijakarna sin Tomaž
kadrovska služba
Koledarskih dni	366
nedelje	53
sobote	52
plačani prazniki	9
delovni dnevi	366 — 53 — 313
ure	313 X 7 = 2.191
del. dnevi v 8-urnem delavniku	2.191 : 8 = 274
OBVESTILO
Z 31. 12. 1982 poteče veljavnost mesečnih oz. letnih delavskih vozovnic, zato vam pošiljamo naslednje navodilo:
Ker prehajamo na avtomatsko obdelavo mesečnih oz. letnih delavskih vozovnic, vas prosimo, da nam do 15. 10. 1983 dostavite sezname in slike vozačev.
Seznam mora vsebovati:
—	primek in ime vozača,
—	temeljno organizacijo, v kateri je delavec zaposlen,
—	točno avtobusno postajo, iz katere se bo delavec vozil, t. j. navedena mora biti relacija točnih (registriranih!) avtobusnih postaj,
delovne sobote v oklepaju veljajo za II. izmeno 31. 12. je prost dan
5. 5. in za drugo izmeno 12. 5. je solidarnostna sobota Predlagamo, da je 28. 4. kolektivni dopust, ker sicer zmanjka delovnih sobot za april in bi morala druga izmena delati na soboto po prazniku.
Predlagamo, da je 30. 4. kolektivni dopust, ker je sicer to edini delovni dan v praznikih.
Koledar je usklajen z občinskim delovnim koledarjem.
Kadrovska služba
Zahvala
Ob mojem življenjskem prazniku se najlepše zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata skupnih služb in sodelavcem komercialnega sektorja za izkazano pozornost in spominsko darilo.
Posebna zahvala pa Jožu, Francu in Janku.
Andrej Golob
Vodni viri Gorenjske
—	k seznamu je treba obvezno dostaviti fotografijo velikosti 3X4 cm, na hrbtni strani pa mora biti napisano : priimek in ime, relacija in tozd,
—	v sezname je treba vpisati samo tiste vozače, ki bodo predložili fotografije (brez fotografij vozačev ne dajte v seznam!).
Ker pa sta se Alpetour in Integral dogovorila, da bosta nastopala na gorenjskem trgu z enotno mesečno oz. letno delavsko vozovnico, vas prosimo, da ta navodila dosledno upoštevate.
Sezname in fotografije oddajte; v pisarnah TOZD.
ALPETOUR Vodja kontrole prihodka : Olga Križnar
(Nadaljevanje s 6. strani) Prisotnost na delu
Število obolelih se je v odnosu na povečano število zaposlenih zmanjšalo za 0,5 %. Zmanjšalo se je število ostalih izostankov, posebej še zamud na delo z nakupom lastnih avtobusov. Pokazalo se je, da krajši čas vpliva tudi na zmanjšanje števila nesreč pri delu. Zabeležili so 14% zmanjšanje. Analize nekaj let nazaj kažejo, da se je največ nesreč zgodilo po 6. in 7. uri dela (utrujenost, pozornost upada, refleksi so manjši). Ugotovili so večjo zavzetost delavcev za delo in odpravljanje zastojev, tempo dela je hitrejši in bolj enakomeren.
Krajši delovni čas je privlačnejši
Izračunali so, da je po novem proizvodni delavec letno preživel v proizvodnih halah 22 dni manj. To gotovo prispeva k boljšemu zdravstvenemu počutju.
Kot v celi Jugoslaviji so se tudi v Kikindi soočali s kadrovskimi problemi v livarnah. Vsem ostalim prizadevanjem so dodali še krajši delovni čas, kar je povečalo interes za to delo. Zaposlili so precej žena-mater (v obeh tozdih jih dela 800), ki svoje družinske obveznosti ob krajšem delovnem času lažje opravljajo.
Primanjkljaj delavcev so zmanjšali z zaposlovanjem pol-
kmetov, ki jim tako še ostane čas za delo na kmetiji.
Krajšanje delovnega časa, kot ugotavljajo, vpliva tudi na dvig kulture dela, saj se dela bolj zavzeto in disciplinirano, opažajo tudi boljše medsebojne odnose. Delavci odhajajo iz livarn manj utrujeni in bolj zadovoljni.
Zaključki posvetovanja
Udeleženci (68 nas je prišlo iz vse Jugoslavije) smo bili enotni :
—	da je krajšanje delovnega časa na težkih delih, ki se odvijajo v težkih delovnih pogojih, pomemben korak k humanizaciji dela in podaljševanju zdravega življenja, boljši izrabi delovnih naprav in kapacitet, k večjemu zaposlovanju,
—	da benificirana delovna doba ostane kljub krajšemu delovniku,
—	da so izkušnje iz Kikin-de pomembna spodbuda, vendar le kot primer, ki bo služil za pripravo skupnih osnov delovni skupini v okviru sindikalnega odbora proizvajalcev in predelovalcev kovin Jugoslavije. Ta delovna skupina bo za jugoslovansko področje izdelala metodologijo uvajanja krajšega delovnega časa, ki jo bodo posamezne delovne organizacije lahko uporabile glede na lastne razmere.
Samo Save Železarna Ravne
(Nadaljevanje)
1.	Drenažo usedlin in spodnjega sloja jezerske vode.
2.	Dovajanje sveže vode v zmernih količinah.
3.	Odstranitev virov onesnaževanja, predvsem pritokov, ki so biološko mrtvi in vsebujejo strupene snovi (predvsem fosfor) in ureditev kanalizacije.
Žal pa slika dejanskega stanja kaže drugačno podobo. Izvajata se prvi dve aktivnosti, dočim tretja sploh ne. Poleg tega pa prva aktivnost, ki je izvedena z drenažo, sedaj onesnažuje reko Savo. Preusmeriti nesnago z enega mesta na drugo verjetno ni najboljša rešitev. Trenutno sicer pri velikem vodostaju to ne povzroča še poleg ostalih onesnaževalcev, da bi reka Sava dobila smrtonosno dozo kemičnih in bioloških substanc. Vsekakor pa tak način dela in pa odnos na področju kanalizacije nista v skladu s sporazumom o sanaciji reke Save, ki ga občina Radovljica tudi ni podpisala. Najbolj pereč problem predstavlja odnos komunalne skupnosti, ki je na ožjem področju problem kanalizacije rešila izredno enostavno, in to tako, da so kanalizacijske cevi speljane direktno v Savo ali njene pritoke. To biološko kemično onesnaževanje voda brez ustreznih sistemov za biološki razpad in nevtralizacijo biomase kot jo izvajajo na zahodu in od tega imajo celo koristi, je povzročilo, da so pritoki Bistrica, Jezernica, Rečica, Zgoša več ali manj biološko mrtvi predvsem v spodnjem toku.
Ce sedaj sumiramo vse onesnaževalce od železarne Jesenice, kanalizacije in ostale industrije, ki vsa skoraj brez izjeme
kemično ali biološko onesnažuje okolje, potem lahko takoj vidimo, da je reka Sava že v svojem zgornjem toku izredno onesnažena, čeprav je v njej še življenje in obstaja neke vrste biološko ravnotežje, za katerega pa so zaslužne tudi določene organizacije, predvsem ribiške.
Iz vseh navedenih vzrokov lahko zelo enostavno ugotovimo, kaj moramo storiti, da se stanje izboljša. Ne želim se ponavljati, toda zopet se pojavlja vprašanje okrniti razvoj tehnologije za ceno čistega okolja.
Naslednja stran, ki pa trenutno ni prisotna, je pa v projektih že predvidena, pa predstavlja najbolj surov poseg v to okolje. To je zajezitev toka reke Save pod mestom Radovljica. S tem naj bi pridobili nov energetski vir in določen regulacijski sistem. Eno in drugo lahko opravičimo, toda ogledati si moramo ekologijo. Vodna površina zajetja bo pokrila približno 8 km2 površine pri najvišjem in 4,5 km2 pri najnižjem vodostaju. Vpliv na mikroklimo izparevanja tako velike povrišne vode sicer ni natančno raziskan, prisoten pa bi bil vsekakor. Najmanj 4 km2 sedaj obdelanih kmetijskih površin in pašnikov bi bilo ob že tako revnih obdelovalnih površinah, ki jih je zaradi urbanizacije iz leta v leto manj še prikrajšanih za precejšen delež. Nihanje vodostaja, ki bi v poletnih mesecih razkrilo približno 3,5 km2 blatnih usedlin, in to v bližini turističnih centrov, verjetno ne bi bila slika lepega turističnega kraja, da ne govorimo o možnostih kužnih bolezni, smradu in ostalih vplivov pod takimi pogoji, če pri tem upoštevamo vse prej navedene vire onesnaževanja in njihovo obliko.
5.	ZAKLJUČEK
Slika, opisana v referatu, ni slika pesimista ampak slika realnega stanja, ki bazira na vseh znanih analizah in podatkih. Številčni podatki, interpretirani v tem besedilu opisno v obliki zaključkov in ugotovitev, naj bi pokazali, da tudi v navidezno neogroženem področju stanje postaja vedno bolj kritično in ima lahko zelo hude posledice, če ne trenutno pa kasneje. Delati in napeti moramo vse sile, predvsem š ciljem, da bo zavest vsakega občana zajemala popolno sliko odgovornosti do okolja, do sebe in do svojih potomcev.
Kje smo s to zavestjo sedaj pa nam pokaže že kratek sprehod po naših gozdovih ali po bregovih reke Save, kjer vsepovsod naletimo na divja odlagališča vzornih občanov, ki so očistili svoje ožje okolje in pa okrašene livade in grmovje s cvetjem neuničljive sodobne embalaže kot znamenje zavesti »ljubiteljev narave«.
Samo zavest in spoznanje lahko preprečita onesnaženost v takih mejah, da človekov obstoj s tem ne bo ogrožen. V nasprotnem se to lahko zgodi, kajti kritična meja, če govorimo v prispodobi nalaganja otroških kock na stolp, ni natančno določena. Verjetnost, da se stolp podre, je z vsako dodatno kocko večja. Ko pa naložimo tisto zadnjo, pa se običajno stolp podre v celoti in ostane samo zadnja kocka. Ali si resnično to želimo? Ali pa si mogoče celo to zaslužimo? O tem moramo pač razmisliti in se vsak zase ter potem kot družba v celoti odločiti.
ing. Vinko Faladore
Program kina Radovljica od 6. 10. do 10. 11. 1983
SESTAVIL n. D.	LASTLHK sposojeval - LUCE	PÄKJTE ARISTA LETA	EPILEPSIJA Govedi	PISATELJICA VAŠTE	RIMSKI HlŠMl SOC. IM ÌUH	Kopno OBDANO l VODO	NAPOVED	GLASILO bO VER'Gft LESCE	7AUPKJ1K	ORlGfJTAL. UTEŽNA mera	H UMRLI ČEŠKI LUTK«? ( JlR)	sodobni SLOVENSKI KNJIŽEVNIK	PRISEDNIK NA SODIŠČU
GRŠKA ČRK*\								STEZICA					
KRPA NA HLAČAH								DEKOR» IRSKA (.Pesni š.Uo)					
POPRAVLJANJE STARIH OBLEK													
MARIBORSKA PEVKA ONblUA					ZAREBRNICA					OBŽALOVAN- JE			
KAČ Ü GLAS				M e: STO v UKRAJINI	AMERIŠKO MOŠKO IME	IZVIR				ETIOPAKI PLEM. NASLOV			
						STEBLO				GRAFIK JUSTIN			
OLEPŠAUjE											100 m* S. P RET WO oblikovanje V UKETNOVn		
PRITRDIL-NICA			VIJAK SftbME STISKALU |CE KUMAR IREWA				ZE KlA Boga JUPITRA	tovarn A» V RADALI. OBČIMI					VRSTA metulja
POHVALNI Govor								VRSTA KunE Z. VER					
VŠITJE					NAROD V AFRIKI MITOLOŠKI LETALEC					KAkJOU			
AUTO M CEHOV			IGRALKA NOVAK	JAMA Z ILOVICO						SKAKALEC ZU PA M W4^W			
FIGURA				ZMEŠNJAVA					PoLlT Iònio zatočišče				
				CENA BERAvS					SPLIT				
GL Ab A OCENA						Aj/iTRlIft	ITALIJA	sh.Tekač. KOPAČ					
FRANCOSKO MESTO								MARIBORSKA TOVARUA AVTOMOB.				DUŠIK	
Izžrebani nagrajenci križanke iz prejšnje številke: za prvo nagrado — Žbogar Stanka, ŠPIK
za drugo nagrado — Vidic Marija, EOS in Vidic Miha, Verigama za tretjo nagrado — Sodja Ivanka, Kovačnica in Fister Lovro, Verigama.
Bolivija ’83
(Nadaljevanje)
Petnajst ur prešerne vožnje, odkar smo zapustili »stari svet«, je za nami. Najprej modri ocean, potem neprehodni zeleni pekel z ogromnimi skoraj stoječimi rekami in zdaj žarimo ob pogledu na nepretrgano verigo visokih vrhov, ki se kopljejo v opoldanskem soncu. To je Cordiliera des Andes, to je naš divji lepi nekoristni svet. Andi so najdaljša, najlepša in ena najvišjih gorskih skupin na svetu. Le centralnoazijska gorstva se dvigujejo še više v nebo. Bleščeči beli vrhovi, ostri grebeni, mogočne stene, ogromni ledeniki, modra jezera, iz katerih tečejo največje reke sveta, visoka planota, Indijanci s čredami lam, propadle civilizacije, to so karakteristike Andov.
t
Še enkrat zaokroži naše letalo francoske letalske družbe Air France nizko nad modrim oceanom in že pristajamo na letališču v Limi, največjem in glavnem mestu Peruja.
Limo, 6-milijonsko mesto, je ob obali Tihega oceana leta 1535 ustanovil španski konkvistador Francisco Pizzaro, nekdanji svinjski pastir. Lima pooseblja vsa nasprotja našega časa. Je mozaik etnoloških, socialnih, etnografskih, psiholoških, političnih in ekonomskih posebnosti Peruja. Kulisa je lepa in izredno zanimiva, realnost je surova. Tu so razkošne vile,
elegantne trgovine, ogromne palače in katedrale ter z blatom obložene barake, iz katerih prihajata smrad in beda.
Stara Lima je lepo mesto. Placa San Martin je srce ogromnega mesta. Vse ceste se stekajo na ta trg. Prvi vtis je fantastičen. Sredi trga je ogromen spomenik osvoboditelju Peruja, generalu Joseju San Martinu, po katerem se spreletavajo golobi. Okoli po klopcah in travi poseda in leži vse kar je v Limi zaljubljeno. Palače oklepajo pravokotni trg in so brez primere. Arhitekt, ki jih je snoval, je imel smisel za lepoto in dimenzije. Iz majhnih okranclja-nih balkončkov so nekoč španske lepotice občudovale vrle vojščake.
Na Piaci del Armos, kjer je nekoč bival okrutni Pizzaro, je danes vladna palača, ki jo stražijo vojaki v rdeče belih uniformah, s šlemi na glavah in čez kolena visokimi škornji. Izmenjava straže je podobna oni pred Buchingamsko palačo v Londonu. Z vogala pa zre na trg bronasti kip Francisca Piz-zara, ki v popolni bojni opremi jaha na konju.
Miraflores, obalni del Lime. nam približa dih Kalifornije. Tu vlada sveta psihologija zasebne lastnine. Velike vile iz marmorja, elegantne trgovine in cvetje na vsakem koraku. Palme ob avenijah je treba vsak dan za-
livati z vodo, sicer bi bila tu puščava.
Bikoborbe in nogomet, to je zabava večine. Ob nedeljah so vse arene polne. Vseeno je, ali nastopajo biki ali zvezdniki. Kadar se prikažejo prvi, teče kri, ko pridrvijo na igrišče drugi, ima navadno dovolj dela policija.
Indijanca v Limi skoraj ne vidiš. Tu je samo tujec. Njegova beda je postala turistična atrakcija. Mestni tempo ga ubija, zato se je umaknil na visoko planoto, kjer se veter igra s šopi suhe trave, on pa pase čredico lam in žveči koko.
Že naslednji dan zvečer zapuščamo Limo. Pred nami je 1200 km vožnje do Cuzka, nekdanje inkovske prestolnice, z avtobusom po ozkih, slabih in prašnih makadamskih cestah Peruja. Najprej se vozimo ob obali. To je najbolj obupen del Peruja. Sama golota in pustinja, le koder se v morje izliva večja voda, je nekaj zelenja. Nato zavijemo v notranjost in se počasi dvigamo na visoko planoto — Altipiano. Dvigamo se in dvigamo, glava postaja vse težja, dobivamo mrtvaško barvo, dvigujejo se tudi naši želodci. To je soroče. Tako imenujejo domačini višinsko bolezen. Nič čudnega, saj smo na višini 4200 m. Šoferji, vajeni vsega tega, so dobre volje in se skrivaj nasmihajo našim spačenim obrazom.
(Nadaljevanje sledi)
ameriški barvni akcijski film »MOC RAZDEJANJA« četrtek 6. 10. ob 20. uri sobota 8. 10. ob 18. uri torek 11. 10. ob 20. uri
ameriški barvni film »PREPOVEDANA LJUBEZEN« petek 7. 10. ob 20. uri nedelja 9. 10. ob 20. uri
ameriški barvni kriminalni film »SUROVI UDARCI« sobota 8. 10. ob 20. uri nedelja 9. 10. ob 18. uri
italijanski barvni film »NEPOSLUŠNOST« ponedeljek 10. 10. ob 20. uri sreda 12. 10. ob 20. uri
ameriški barvni film »KUBA«
četrtek 13. 10. ob 20. uri sobota 15. 10. ob 20. uri nedelja 16. 10. ob 18. uri
francoski barvni pustolovski film
»SEKTA IZ MARAKEŠA« petek 14. 10. ob 20. uri sobota 15. 10. ob 18. uri nedelja 16. 10. ob 20. uri
japonski barvni film »CARSTVO ČUTIL« ponedeljek 17. 10. ob 20. uri torek 18. 10. ob 20. uri sreda 19. 10. ob 20. uri
ameriški barvni zabavni film »POŠTAR ZVONI DVAKRAT« četrtek 20. 10. ob 20. uri nedelja 23. 10. ob 18. uri torek 23. 10. ob 20. uri
ameriški barvni film »NAPADANJE« petek 21. 10. ob 20. uri nedelja 23. 10. ob 20. uri
slovenski barvni film
»MAŠKARADA«
sobota 22. 10. ob 18. in 20. uri
francoski barvni film »NEMORALNA« ponedeljek 24. 10. ob 20. uri sreda 26. 10. ob 20, uri
italijanski barvni vojni film »PET ŽIGOSANIH« četrtek 27. 10. ob 20. uri ponedeljek 31. 10. ob 20. uri
ameriški barvni film »HEAVY METAL« petek 28. 10. ob 20. uri ponedeljek 31. 10. ob 18. uri
ameriški barvni zabavni film »NORA DIRKA« sobota 29. 10. ob 18. uri nedelja 30. 10. ob 20. uri
ameriški barvni film »ZAKRINKANI JEZDEC« sobota 29. 10. ob 20. uri nedelja 30. 10. ob 18. uri
ameriški barvni film »POTOVANJE PREKLETIH« torek 1. 11. ob 18. uri sreda 2. 11. ob 20. uri
slovenski barvni film »RAZSELJENA OSEBA« torek 1. 11. ob 20. uri
ameriški barvni pustolovski film
»SUPER VOHLJAČ« četrtek 3. 11. ob 20. uri nedelja 6. 11. ob 20. uri sreda 9. 11. ob 20. uri
ameriški barvni film »CESTNI BOJEVNIK« — POBESNELI MAKS, II. del petek 4. 11. ob 20. uri nedelja 6. 11. ob 20. uri torek 8. 11. ob 20. uri
ameriški barvni western film »SREBRNO SEDLO« sobota 5. 11. ob 18. uri
ameriški barvni film »OBLEČENA DA UBIJA« sobota 5. 11. ob 20. uri ponedeljek 7. 11. ob 20. uri
VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga Lesce, n. sol. o. Izhaja enkrat mesečno. Ureja ga uredniški odbor: Pavel Bizjak, Marjan Stiper-ski, Ivanka Korošec, Polona Lukan, Ivanka Sodja. Odgovorna urednika sta Franc Cop in Miloš Janša. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu in mnenju republiškega komiteja za informiranje prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.