Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sociialne namen« Uredništvo m upr&vs.	ivkAsgls	ucsb	a	cpa#I	a	Ir	tioinoWotippv	etonn	v«a	Va	SO	nat	a.	De*
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubliana VII, Zadružni dom — Celi e, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znala mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sociialne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malib oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335, — Reklamacij« se ne frankira|o,
Štev. 87.	Sobota, 31. oktobra 1931.	Leto VI.
Volilna zmaga reakcije v Angliji
Za 6,600.000 delavskih glasov samo 49 mandatov, konservativci pa so z 9 milijoni glasov dosegli 471 mandatov. Poraza delavske stranke je kriv krivičen volilni red.
Baza delavskega gibanja je iskre nost in sloga. Kljub celotni politični zaroti je izvoljenih 49 poslancev delavske stranke.
Delavska vlada je vodila doma, kolikor je ni ovirala reakcija, delavsko politiko, zlasti pa je nje zunanjepolitično delovanje eminentne svetovne zgodovinske važnosti. Probleme, ki jih je delavska stranka v mednarodni politiki načela, je ovirala sicer reakcija v zvezi z mednarodnim kapitalizmom, vendar so problemi in tudi če jih bo naraščajoča sila še nekaj bolj ovirala kratko dobo, ni to kapitulacija, ni to poraz, marveč je le pavza v razvoju, ki bo dala nove pobude in ojačenje, ne le humano, ampak človečansko zamišljenim idejam.
Takozvani »poraz« angleške delavske stranke ni poraz misli, programa, problemov, marveč le neprijeten dogodek v razvoju, ki bi marsikoga utegnil spraviti v dvom, zlasti, če čita o huronskem veselju v taboru reakcije.
Da delavska vlada ni mogla več vršiti svojih poslov, so povzročili prav ti krogi, ki danes navidez tri-umfirajo. Mednarodni kapitalizem je podprl angleške bogate konservativce s tem, da je odrekel kredite Angliji ter jasno povedal, da dovoli kredite edino, če se znižajo socialne dajatve in sanira državni proračun z indirektnimi davki, to je, če se obdavči predvsem neimovite ljudi, ne pa bogate rentnike in veleposest, banke itd. Ta zahteva mednarodnega kapitala je bila stavljena očividno v interesu angleškega bogastva, ki ga reprezentira predvsem konservativna stranka. Poleg tega vzroka so bili merodajni seveda še drugi politični vzroki, zlasti, ker je delavska vlada stremela po sporazumu z narodi, dočim hoče bogati Anglež biti gospodar vsega sveta.
V tem zgodovinsko važnem trenutku je stala angleška delavska vlada pred vprašanjem, ali naj sprejme diktatorične predloge in postane dekla umetno inaugurirane politike, ali pa naj izroči vlado konservativcem ali komurkoli. Delavska vlada finančnega diktata ni mogla premagati, to je bilo jasno. Zato je stranka in velika večina poslancev zahtevala sama odstop vlade. Vlada je odstopila. Macdonald in njegovi ožji pristaši pa tega sklepa niso reflektirali. Macdonald se je obesil na konservativno frazo narodne koncentracije, ki so jo propagirali tisti konservativci, v katerih zaščito je diktiral medna-
rodni kapital zgoraj navedene proti-delavske zahteve in s tem s svojo zahrbtno politiko, nedisciplino silno mnogo škodoval ugledu stranke in prevzel odgovornost za protidelav-sko politiko omenjene tajne sile. Moralno odgovoren za nazadovanje števila zastopnikov delavske stranke v angleškem parlamentu je predvsem Macdonald, ki je rušil delavsko enotnost delavske stranke in se vezal z
nasprotniki.
Princip delavskega gibanja je: Predvsem disciplina in enotnost; bolje je napraviti tudi velike taktične napake, kakor pa rušiti disciplino ali moralo delavskega gibanja. In po tem načelu se Macdonald ni ravnal.
To so momenti, ki so bili v tem trenutku važni. V poštev pa prihaja še en moment, ki je jedro sedanje reakcije. Konservativci in tudi Macdonald sam so zagovarjali varstveno carino, dasi danes za Anglijo varstvena carina nima pomena, za delavce pa je sploh škodljiva. Ali Angleži so »gospodujoča« država. Zagraditi se hočejo s carino in naivni državljani mislijo, da nastane v Angliji zopet blagostanje. Temu pa ni tako. Zaslužile bodo banke in industrija, delavstvo pa ne, ker se industrija seli v kolonije in izkorišča tam kolonialne narode, v Angliji sami pa industrija propada ter se obenem socialne razmere poslabšujejo. S frazo o varnostni carini so agitirali predvsem konservativci in del liberalcev pa tudi Macdonald sam. Vrhutega so se konservativci, del liberalcev in Macdonald zedinili v nekaj sto volilnih okrajih na skupnega kandidata, da s tem preprečijo izvolitev kandidata delavske stranke.
Iz vsega tega je razvidno, kako težka je bila volilna borba za delavsko stranko in da se mora doseženi uspeh smatrati naravnost za junaštvo. Na oni strani denar in agitatorji, tu ljubezen do delavskih interesov; tam varljive fraze o rešitvi države in varnostni carini, tu socialno politične zahteve delavcev in nameščencev. Težak je bil boj!
Zgodovina pa bo pokazala, da je politika delavske stranke prava, bila prava. Pavza, ki je nastopila, bo služila poglobljenju socializma med angleškim delavstvom, novi konsolidaciji in novi energičnejši sili, ki bo pre-zentirala račun.
Moralna zmaga angleške delavske
stranke.
49 poslancev izvoljenih in 6,600.000 glasov Je bilo oddanih
za delavsko stranko.
Volitve v Švici.
Bistvenih izprememb ni.
V nedeljo so bile volitve v švicarski zvezni svet. V prejšnjem parlamentu je bilo 198 poslancev, po novem volilnem redu jih je le 187.
Izvoljenih je bilo: socialistov 49 (prej 50), svobodomiselcev 52 (58), krščanskih socialcev 30 (31), stanovska lista kmetov, obrtnikov in meščanov 30 (31), liberalcev 5 (6), komunisti 3 (2), manjše frakcije 5.
V novem zveznem svetu, ki ga voli ta parlament in šteje 44 članov, bodo zastopane stranke kakor doslej.
Mednarodna finančna konferenca ?
Ali je kapitalizem v stanu zatajiti samega sebe?
V Washingtonu sta se baje menila Laval in Hoover o novi finančni konferenci glede reparacij. Ameriškim bankirjem stvar ne bo všeč, ker že padajo vrednostni papirji na borzah.
Španci ne marajo dveh zbornic.
Za čisti parlamenTarizem in neokrnjeno demokracijo.
Na seji španske ustavotvorne skupščine -v Madridu, dne 28. t. m., je bila sprejeta določba ustave s 150 glasovi (proti 100), po kateri bo imela Španija samo poslansko zbornico, ne pa senata ali gorenje zbornice. Določba pravi, da izhaja _ državna oblast iz naroda ter se uveljavlja po narodovem predstavništvu.
Poljski ..veleizdaj-niški*1 proces.
Poljska reakcija duši svobodo.
Ob silnem navalu občinstva se je v torek pričel v veliki porotni dvorani v Varšavi proces proti 11 parlamentarcem, ki so obtoženi veleizdaje, ker so bili v opoziciji proti Pilsudskijevemu diktatorskemu režimu, Proces sliči popolnoma enakim procesom v Rusiji, oziroma italijanskim fašističnim procesom. Mnogoštevilne prostore je zasedla policija v civilu. Od poljskih časopisov so pripuščeni samo veliki, od inozemskih samo po en dopisnik nemških in 1 angleških listov. Posebno pozornost vzbuja navzočnost belgijskega socialista de Brouckereja, ki je tudi član razorožitvene komisije Zveze narodov.
On fungira pri tem procesu kot . zastopnik socialistične internacionale.
Obdolženi socialistični voditelj dr. Liebermann je imel dveurni govor, v katerem je strašno bičal obstoječi režim. On je nedolžen, ker ni hotel vlade g. maršala Pilsudskega nasilno vreči. Kot demokrat je hotel parlamentarnim potom vlado prisiliti k odstopu. Sicer pa dvomi, da odgovarja postopanje napram parlamentu od strani državnih organov ustavi.
Končno je poudarjal govornik, da vse ono, kar stoji v brošuri, ki jo je izdal Vandervelde o mučenju političnih ujetnikov v trdnjavi Brest-Litavska, odgovarja resnici.
Laval vabi Hoovra v Evropo.
Francoski predsednik vlade Laval je povabil predsednika Hoovra in senatorja Boraha na obisk v Pariz. — Obljubila pa nista. Mnogi obiski so postali že preveč vsakdanja stvar.
Angleška delavska stranka je dobila pri volitvah v parlament dne 27. t. m. 49 poslancev in 6.600.000 glasov kljub koncentrirani demagogiji nasprotnikov iz vrst reakcionarne posesti in bankokratov ter Macdonal-dovi kršitvi discipline.
Izid volitev je naslednji: Delavska stranka 49 poslancev; konservativna stranka 471 poslancev;
Macdonaldovi pristaši 14 poslancev;
neodvisni nacijonatci 3 poslance; liberalci 63 poslancev (med njimi koalirani 25);
9 poslancev še volijo razni zavodi.
Za vladne stranke je glasovalo 13,802.657 volilcev, za opozicionalne pa 7,161.034 volilcev.
Mosleyeva skupina (ki je prvi izdal delavsko stranko) in komunisti niso dobili nobenega poslanca.
Število mandatov delavske stranke bi moralo biti znatno večje, če bi imeli v Angliji demokratičen volilni red. Tako pa zmaga v volilnih okrajih vedno tisti kandidat, ki dobi vsaj en glas večine, glasovi nasprotnega kandidata pa gredo čisto v izgubo. Ako bi bil v Angliji demokratičen volilni red, bi morala delavska stranka dobiti pri tolikšnem številu glasov najmanj 240 mandatov.
Kaj je z brezposelnim fondom rudarjev?
Zveza rudarjev Jugoslavije urgira objavo pravilnika o izplačevanju podpor na osnovi ministrske naredbe z dne 14. maja 1931.
Tisoči rudarjev so vsled premogovne krize težko prizadeti in stradajo z družinami vred. Da se kolikor-toliko olajša beda teh nesrečnežev, je ministrstvo za rude na pobudo rudarjev samih sklicalo v maju mesecu t. 1. konferenco v Beogradu, ki se je pečala z vprašanjem ustanovitve fonda za podpiranje brezposelnih rudarjev. Minister je na podlagi zaključka te konference podpisal naredbo o ustanovitvi takega fonda. Vplačila v ta fond se stekajo že od 1. aprila t. 1. Preteklo pa je že sedem mesecev, ministrstvo pa še vedno ni izdalo pravilnika o izplačevanju podpor vsled brezposelnosti težko prizadetim rudarjem.
Zadnje dneve so rudarji na pobudo »Zveze rudarjev Jugoslavije« začeli z akcijo za končno ureditev tega perečega vprašanja. Ministrstvo za šume in rude prejema dnevno od vseh strani peticije sledeče vsebine:
Gospod minister!
Težka kriza, katera se je v teku zadnjih dveh let pojavila v naši rudarski industriji, je ne samo težek gospodarski udarec za to industrijo, temveč je s tem v še veliko večji meri prizadeto delavstvo vsled skrajšanja delovnika in odpovedi službe. Na ta način je del delavstva prišel ob Vsako še tako skromno možnost eksistence.
To stanje in pa vedne prošnje zakonitih zastopstev delavstva, so dale povod naslovnemu ministrstvu, da je sklicalo za dne 28. marca t. 1. v Beogradu anketo o ustanovitvi brezposelnega fonda za rudarje. Na podlagi soglasnega sklepa te ankete, je takratni g. minister D. Sernec z naredbo objavljeno v Službenih novinah z dne 14. maja 1931, štev. 107-XXXII-241 odredil, da stopi to zavarovanje z dnem 1. aprila 1931 v veljavo.
Ker pa v smislu točke 3 te naredbe ministrstvo še vedno ni izdalo tozadevnega pravilnika o izplačevanju teh podpor, kar onemogoča podpiranje težko prizadetih brezposelnih rudarjev, kateri so že sami za to zavarovanje soprispevali in pa ker je že do izdanja naredbe pa do danes preteklo sedem mesecev, Vas, g. minister, naprošamo, da čimprej izdate pravilnik k tej naredbi. — Z izrazom našega odličnega spoštovanja.
Pred velikanskimi mezdnimi boji v Nemčiji.
V Nemčiji zopet grozi delavstvu in nameščencem ogromna redukcija mezd. Tarifne odpovedi kar dežujejo in je dosedaj že 2,600.000 delavcev prizadetih. Podjetniki bi radi reducirali prejemke od 10 do 12 odstotkov. Največ odpovedi mezdnih pogodb je pri kovinarjih, in sicer 350; prizadetih je 800 tisoč delavcev. Tem sledijo državne železnice s 360 tisoč, državna pošta z 280 tisoč ter ostala državna podjetja s 60 tisoč delavci.
Vodstvo enotne zveze železničarjev je že napravilo korake na merodajnih mestih, kjer je izjavilo, da železničarji ne preneso nobenega nadaljnjega znižanja mezd, ker so se jim itak že znižale plače, razen tega pa še praznujejo.
Tozadevno se vodstva organizacij že pogajajo z vlado.
Doma in po svetu.
Znanega emigranta Paveliča dol-že, da namerava on in njega družba falzificirati bankovce in si s tem pridobiti sredstva za svoje zločinske atentate. — To vest posnemajo iz nekega — razgovora z njim o pridobivanju novih nezadovoljnežev. — Ponudil je 1000 Din, da podpre to delo svojega novega sodelavca.
Važno za davkoplačevalce. V smislu čl, 148. zakona o neposrednih davkih se naznanja, da dospe v plačilo dne 1. novembra 1931 druga polovica zemljarine. Dne 15. novembra 1931 pa dospe v plačilo IV. četrtletni obrok zgradarine, pridobni-ne, rentnine in družbenega davka. —-Uslužbenski davek se mora plačati najkasneje v roku, ki ga določa čl. 99. zakona o neposrednih davkih.
Popravljena naraya. Človeški duh obvladava tudi to, kar narava pokvari. Posebno velja to za nedostatke človeške kože in las, ki se dajo odstraniti z dobrimi sredstvi, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnih stroškov 40 Din), ter Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja (5 kosov 52 Din franko). Naroča se pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg 383, Savska Banov.
•
Atentat na bolgarskega finančnega ministra. V ponedeljek se je peljal bolgarski finančni minister Štefanov z vlakom v Sofijo. Pri postaji Žimnica je bil oddan revolverski strel v voz, kjer se je vozil minister. Krogla je razbila okno.
Na Madžarskem se v režimskih krogih že dalje časa nekaj krha. Te dni obetajo zmernejšo vlado, ki bi ji predsedoval Hadik. Računa s podporo meščanske in socialistične stranke. Vest torej v tej obliki še ni verjetna.
Vojno pogodbo sta sklenili Madžarska in Turčija. Turški predsednik vlade in zunanji minister sta nedavno obiskala Budimpešto. Ob tej priliki se je sklenil med obema državama vojni pakt — proti politiki Francije in male antante. Tako se pripravljajo za sporazum in trajen mir!
Župani za davčno stavko. Z Dunaja poročajo, da so župani vzhodne Tirolske sklenili na svoji konferenci v Matrei resolucijo, v kateri groze, da ustavijo vsa davčna plačila, ker jim zvezna vlada noče ugoditi celo vrsto gospodarskih zahtev, ki so jih stavile.
Trije samomori na dan na Dunaju. Dunajska policija je ugotovila, dai so bili na Dunaju v prvem polletju 1931 vsak dan povprečno trije samomori. Samomorov niso izvršili sicer samo nezaposleni, toda večina samomorilcev je bila med nezaposlenimi. Ti samomori pomenijo prostovoljno znižanje števila nezaposlenih. Bojno polje dela se je iz-premenilo. Delavec ni več tako lahko žrtev svojega poklica kakor svoje nezaposlenosti. To ni sicer človekoljubno; to stanje je še strašnejše kakor prejšnje, ko je ob neprevidnosti komu končala življenje transmisija ali kolo stroja. Danes se vlači mesece, če ne leta, nezaposlenec po cestah in postane sebi in drugim nadležen, rodbini breme in končno mu odpovedo moralne in fizične moči... Trije samomori na dan ..., to je umiranje naroda, ki se vrši po groznih nepisanih zakonih. — Da, da, preveč ljudi je na svetu, godrnjajo siti možje in filozofi; narava sama skrbi, da se število manjša. Na vojno sedaj ni misliti. Nezaposlenost ima velike morilne zavratne talente. Pa se pridružujejo tej »naravni« zakonodaji in modrosti »veliki« možje fraz, dasi je dovolj kruha na svetu.
Čehoslovaška je praznovala obletnico ustanovitve republike na slovesen način dne 28. oktobra. Slavnostni govor je imel s. dr. Fr. Sou-kup, ki je jako lepo orisal porajanje čehoslovaske svobode do leta 1918.
Grandi v Berlinu. Berlinčani pravijo, da je bil obisk italijanskega zunanjega ministra Grandija v Berlinu brez političnega ozadja. Sploh vzbuja ta dogodek utisk, da Nemci Gran-diju nič kaj ne zaupajo. *
V Nemčiji preti stavka železničarjev. V Nemčiji so odpovedali tarifne pogodbe za 2,600.000 delavcev z namenom, da podjetniki znižajo drugič mezde od 10 do 12 %. Prizadeti so tudi železničarji. Pripravlja se odločen odpor.
Tri cente razstreliva so odkrili pri nekem komunistu v Berlinu in načrte za atentate, ki se očitajo znanemu Matuški. — Čudna so pota atentatov in atentatorjev. Dokaj neverjetno je, da bi bil Matuška v zvezi s to stvarjo.
Umeten dež. Iz Moskve poročajo, da je uspelo profesorju Fedosojevu
A Zakaj ie vse take po ceni v a
I tekstilnem bazarju /
ZA NEGOVANJE TELESA
za jačanje udov in zaščito pred obolenjem^ je Fellerjev Elsafluid priznano domače sredstvo in kozmetikum, že 35 let splošno priljubljen. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din, brez daljnih stroškov, pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska Banov.
napraviti umeten dež s pomočjo ultra kratkih električnih valov. Tak dež lahko traja 10 minut. To iznajdbo bodo skušali izpopolniti.
Newyork ima 300.000 prostitutk-
Beograjsko »Vreme« od 12. sept. je priobčilo sledečo beležko iz New-yorka: »Newyorška policija je zadnji teden izvršila obsežne racije za ženami, ki žive na lahkomiselni način, posečujejo sumljive lokale in hotele, in za ženami, ki so klasificirane kot prostitutke. Te racije so pa spravile policijo v mučen položaj, ker ni bilo mogoče vse te žene aretirati radi njihovega ogromnega števila. Število žensk, ki se bavijo s prostitucijo kot z obrtjo in edino od nje žive, znaša 65.000; število onih, ki tega dejstva sicer niso priznale, a je s pričami dokazano, da so ipak prostitutke, znaša 140.000. Medtem je pa še preko 100.000 žensk, ki se jih ni moglo naravnost kvalificirati kot take. vendar je policija na podlagi raznih indicijev in zdravniških pregledov ter raznih drugih dokazov uver-jena, da so tudi one zdaj pa zdaj prisiljene zahajati v vrste profesijonal-nih prostitutk. Velika brezposelnost je v zadnjem času vrgla v vrste prostitutk brez števila bivših uradnic po pisarnah, nameščenk in delavk. V črnskem kvartu Newyorka so te številke naravnost porazne. Kar je še najstrašnejše, je to, da je starost teh žensk, kakor je utemeljeno, od 12 do 55 let. V črnski četrti pa se udaja prostituciji deca izpod 12 let, ker jo starši v to prisilijo.
Gospodarstvo mariborske mestne obiine
Iz občinske politike.
(Konec.)
Razni skladi, ustanove in mestna podjetja izgledajo tako:
Dohodkov: Izdatkov:
MeSčanska imovina	33.449	33.449
Gradbeni sklad	3,477.947	3,473.321
Ustanove	19.596	24.855
Mestni vodovod	2,528.660	2,519.757
Mestna klavnica	1,397.860	1,397.296
Mestna 'plinarna	2,241.950	2,429.168
Mest. elekt. podjetje	6,085.000	6,068.552
Mest. pogrebni zavod	841.000	840.740
Mest. autob. promet	3,480.400	3,478.313
Glede kritja so predlogi, ki se po večini krijejo z davščinami iz prejšnjega leta. V slučaju, da merodajne
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, Id so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
oblasti ne bodo potrdile gostaščine in kanalščine, katera znaša 13% in 6 %, skupaj 19 % od bruto najemnine — se predlaga davek na podlagi zazidane ploskve — ali na podlagi stanovanjskih enot.
V prvem slučaju se sezidane ploskve dele v VII. kategorij in bi znašala davščina od Din 1.50 do Din 4.50 od m2 ter povišek osnovne davščine za vzdrževanje kanalov v znesku 50 % in 30 % za porabo vode.
V drugem slučaju pa bi se davščina naložila na vsako stanovanjsko enoto od Din 60 do 180 na leto ter davščina za vzdrževanje kanalov in porabo vode, kakor zgoraj.
Za oba predloga so izdelani tozadevni pravilniki.
Na podlagi predloga se reformira tudi davščina na nezazidane parcele, katera naj bi znašala za prazne parcele 2% prometne vrednosti, na parcele, na katerih stoje privozoma poslopja ali dvorišča itd. pa 3 odst. od prometne vrednosti.
To je kratek pregled proračuna mestne občine za leto 1931, s katerim se bodemo še pečali ob priliki proračunske razprave ter bodemo naše čitatelje sproti obveščali.
J. P.
TVORNICA
CIKORIJE
REDIlfin
K*Vfl
Naša prava Kolinska cikorija.
Boris Lavrenjev — Iv. Vuk:
EnoInStirideseti. 9
Ruski roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji.
Poročnik je zganil ustnice v vsakdanji smehljaj. Mirno je odgovoril:
— Ne razumeš? Razloček: kultura. V tebii telo davi dušo, a v meni vlada duh s telesom. Jaz si lahko ukazujem, da morava trpeti.
— Poglej, no — je zategnil komisar...
Po stepi so se vzpenjale sipine, mehke, valovite, sipajoče pesek. Na vrhovih sipin se je, od vetra gnan, plazil pesek, sikajoč in zdelo se je, kakor da mu ni konca.
Potniki so padali v pesek, škripali z zobmi. Kričali so pridušeno:
— Ne grem dalje. Pustite me, da poginem. Nimam več moči.
Pristopil je Jevsjukov, jih dvigal zmerjajoč, z udarci.
— Naprej! Ne smete iz revolucije dezertirati .. .
Šli so dalje. Na vrh peščene sipine se je priplazil prvi. Obrnil se je, pokazal je svoje divje izpačeno črepinjo in zarjul:
— Aral! ... bratje! . ..
In je padel.
Jevsjukov, zbravši vse svoje moči, je zbežal na sipino.
Oslepljajoča sinjina je zbežala po njegovih vnetih očeh. Zamižal je in zaril prste v pesek.
Komisar ni vedel o Kolumbu in da so ravno-
tako španski mornarji zarili svoje prste v pri kriku:
Zemlja.
palubo
ČETRTO POGLAVJE
v katerem se je začela Marjutka pogovarjati s poročnikom, komisar pa je odredil morsko ekspedicijo.
Drugi dan so naleteli ob obrežju na kirgiški
aul.1
Izza hribčkov je zapihal vonj kizjakovega2 dima in ta vonj jim je stisnil želodce kakor ostri krči.
V dalji so se zaokrožale rujave kupole jurt:i in tuleč so se zagnali nasproti kuštravonogi, nizko-rastli psički.
Kirgizi so se zbrali pri jurtah, začudeno in žalostno gledali na prihajajoče, na omahujoče človeške ostanke.
Starec s stisnjenim nosom je najprej pogladil redke dlake svoje brade, nato prsi. Pokimal je in rekel:
— Salem alejkum. Kam takšen greš, tjura?
Slabo je stisnil Jevsjukov ponudeno mu raskavo dlan.
Rdeči smo. V Kazalinsk gremo. Sprejmi nas, gospodar in nahrani. Sovjet ti bo zato izrekel svojo hvaležnost.
1 Aul = vas, naselbina.
1 Kisjak = gnoj kamel in ovac, ki s« posuši in rabi kot kurivo.
3 Jurta = šotor ali uta iz kameline klobučevine.
Kirgiz je stresel z bradico in zacmokal z ustnicami:
— Uj-baj... Rdeči asker.4 Boljšak. Sentra* prišel?
— Ne, tjura! Nismo iz centra. Z Gurjeva prihajamo.
— Z Gurjeva? Uj-baj, uj-baj. S Kara-Kuma greš?
V kirgiških odprtinah, kjer so oči, se je zaiskril strah in spoštovanje k pobledelemu malina-stemu človeku, ki je v februarskem mrazu prešel peš daljo strašne Kara-Kumi od Gjureva do Arala.
Starec je zaploskal v dlani, in prihitevšim ženskam nekaj grlasto zakrokal. Prijel je komisarja za roko in goltal:
— Idi, tjura, kibitka.* Ispi mala — mala. Si-piš,7 — pilav8 ašaj.0
Kakor napol mrtvi zavoji so se zvalili v dim-nasto toploto jurt in spali do somraka kakor mrtvi. Kirgizi so pripravili plov, gostili rdeče vojake in jih prijazno gladili po ostrih plečah.
— Ašaj, tjura, ašaj! Tvoja malo pospala. Ašaj — zdrava boš. Jedli so pohlepno, naglo, in se tako-rekoč davili. Trebuhi so se jim vsled mastnega plova napeli in mnogim je postalo slabo. Bežali so v stepe, si s trepetajočimi prsti segali v grlo, praznili želodce in zopet strastno jedli. Utrujeni in razgreti so zopet zaspali.
Samo Marjutka in poročnik nista zaspala.
4 Asker = bojevnik.
* Sentra == beseda po kirgiški izpačena — center.
" Kibitka = šotor, ki ga rabijo Nomadi.
7 Sipiš = Se naspiš.
“ Piiov = riž z ovčjim mesom in mrkvijo.
0 Ašaj = jej.
Grki na Cipru se upirajo Angle2em.
Revolucije na Cipru noče biti konec.
Na otoku Cipru je pokrenil ortodoksni škof upor proti Angliji, ki se širi po vsem otoku. Angleži so poslali tja vojaštvo, škofa so pa poslali na Malto. Prebivalci so začeli pridobivati sol iz morja, ker je na otoku angleški solni monopol. Angleška vlada bo upor s silo zatrla. Premalo angleškega patriotizma je na otoku.
Ljubljana.
Vlom v Ljubljani opoldan. Med
opoldanskim odmorom so vlomili svedrovci v trgovino Ant. Krisper na Mestnem trgu. Odnesli so okoli 9000 Din. Izginili so vlomilci brez sledu kakor že pri več podobnih vlomih v Ljubljani.
Maribor.
Finančni odbor je preteklo sredo imel drugo proračunsko sejo, na kateri se je vršila, načelna debata o proračunu, katere se je udeležil predvsem s. Grčar, ki je v daljšem in temeljitem govoru podvrgel kritiki dosedanje gospodarstvo ter pojasnil stališče napram novemu proračunu, zlasti pa novim davščinam. Predlagal je, da naj se izvoli posebna komisija, in sicer treh članov, ki naj temeljito pregleda dosedanje gospodarstvo in stavi predloge za bodoči proračun. Predlog je bil soglasno sprejet in so se v to komisijo izvolili občinski svetniki Ošlak, Grčar in Saboty. Prihodnja seja finančnega odbora se bo vršila po 8. novembru.
Hišni posestniki in občinske davščine. Društvo hišnih posestnikov v Mariboru je te dni predložilo mestni občini predstavko radi nameravanih novih davščin za leto 1932. V pred-stavki še hišni posestniki odločno zavzemajo za ohranitev sedanje go-staščine, kanalščine in vodarine, katere naj bi se znižale od 23 na 20 odst., ker je ta davščina, po mnenju hišnih posestnikov, najbolj pravična, ker obremenjuje vse sloje progresivno. Odklanjajo pa predlog za uvedbo davščine na poslopja, ker bi po njihovem mnenju ta davek ne obremenjeval vseh enako progresivno, bodisi, da se bo pobirala davščina na zazidane ploskve ali na stanovanja, ker bi v enem in drugem slučaju bile stare hiše bolj obremenjene kakor nove, z ozirom na to, da so stanovanja v novih hišah manjša. Koliko bodo argumentacije hišnih posestnikov držale, bo pokazal še le rezultat dohodkov. Za nas je važno sam« to, da so hišni posestniki za gostaščino in proti davku na poslopja. Mi razumemo dobro, zakaj se zavzemajo za to in bomo to tudi povedali: o priliki Proračunske debate. Gotovo je za nas eno, da se hišni posestniki ne bore za olajšave najemnikom1, temveč za svoj prid. Zelo se hudujejo proti ponovnemu predlogu za uvedbo davka na nezazidane parcele, ali kakor ga imenujejo, direktna oddaja premoženja. Obljubujejo, da se bodo proti temu d&vku z vsemi močmi borili. Naši zastopniki so se za ta davek vedno potegovali in je razumljivo, da bodo to storili tudi sedaj, ker je ta davek pravičen. Hišni posestniki predlagajo, da naj se ohrani 20 odst. gostaščino, kanalščino in vodarino, ki bo dala okrog 5,560.000 Dim, medtem ko bi novoprcdlagana davščina na poslopja in na nezazidane parcele dala samo 5,410.000 Din. Nadalje se zavzemajo za znižanje proračuna po zgledu države za okrog 10 odst., da se občinskim uslužbencem znižajo plače, odpravijo nadure, ter da se jim odteguje uslužbenski davek in prispevke za vse socijalne dajatve. Naše stališče glede znižanja proračuna smo na kratko označili v zadnji številki našega lista, kjer smo Povedali, da ni vsako štedenje zdravo in priporočljivo, ker lahko doseže obratni rezultat. Edini s hišnimi posestniki smo si v tem, da se dela za odpravo ali vsaj za znižanje kuluka.
• o zahtevo smo izrekli že davno prej >n nas veseli, da se tudi hišni posestniki zavzemajo za odpravo tega odi-Joznega davka. Iz vsega je važno to,
da so se hišni posestniki začeli tako temeljito zanimati za občinsko gospodarstvo. Ali to njihovo zanimanje nas mora tudi opozoriti, da še bolj, kot dosedaj, stojimo na straži v obrambo interesov revnega prebivalstva, ker hišni posestniki s to svojo politiko gotovo zasledujejo cilj, ki ne bo v korist revnih slojev.
Doplačila železniških delavcev v pokojninski sklad. Železniški delavci so že vsa povojna leta težko pričakovali, da se njihovo službeno razmerje uredi zakonitim potom. Končno je bil pred meseci izdan nov pravilnik o pomožnem osobju državnih železnic, ki pa ni prinesel izboljšanja položaja pomožnemu osobju, pač pa veliko razočaranje, zlasti starejšim delavcem. Pravilnik namreč predvideva med drugim tudi doplačila v pokojninski sklad za vse one delavce, ki so pri sprejemu v želez, službo že prekoračili 36. leto starosti. Predpisana doplačila znašajo pri delavcih, ki stoje že tik pred upokojitvijo, do okroglo 36.000 Din, katero vsoto bi moral oni, ki reflektira na prevedbo, doplačati. Takoj bi moral položiti okrog Din 5000.—, ostanek pa bi odplačal v razmeroma visokih mesečnih obrokih. Razumljivo je, da so s to odredbo hudo prizadeti starejši delavci, ker bo pri današnjih plačah le malokateri zmogel, si na tako drag način dokupiti večjo pokojnino. Priporočljivo bi bilo, da merodajni faktorji odredbo popravijo in da s tem omogočijo vsem delavcem, da bodo prejeli zasluženo pokojnino.
Ali naj gredo stari ter dosluženi delavci beračit? Izvedeli smo, da je bil pred kratkim reduciran star delavec mestne plinarne radi redukcije, ali kakor se to sicer imenuje, sanacije podjetja. Nimamo ničesar proti sanaciji podjetij in tudi proti temu nimamo ničesar, ako se stare uslužbence upokoji, ker so že itak dovolj delali in ker ne manjka mladih. Toda način, kako se je omenjenega delavca pognalo, je tak, da ga ne moremo molče prenesti — in isti bije v obraz vsaki humaniteti ter socialnosti. Res je, da bo on prejemal tistih 500 Din. mesečne miloščine, toda živeti s tem ne bo mogel in če bi se mu pri kakem privatnem podjetju to dogodilo, bi ga morala mestna občina preskrbovati. Delavec, ki še ni preskrbljen, bi bil rad še nadalje ostal v mestni službi, kajti ni sam in mora preživljati poleg sebe še nekega. Delavec se je jokal, toda prepričani smo, da se radi tega ne bo nobeno krščansko srce na magistratu omehčalo. Prejemal je v službi okrog Din 1400.— mesečno, s katerimi sigurno ni sijajno živel. Kako bo potem s 500 Din izhajal? Delavski zastopniki so svoječasno zahtevali v občinskem svetu ustanovitev pokojninskega fonda za uslužbence, oziroma onemogle občinske delavce, kar . . bilo nemogoče, pa niso našli krščanskega umevanja za potrebno stvar. Najbolj žalostno pa je to, da se delavci sami premalo brigajo za svojo usodo vse dotlej, dokler jim ne teče voda v grlo.
Uboj zaradi para čevljev. V sredo, dne 28. t. m., je orožniška patrulja iz Studencev našla v bližini pekrskega mlina ubitega delavca Franca Rezmana, doma iz Vrhovega dola. Umorjeni Rezman se je na predvečer nahajal v neki gostilni v družbi Franca Bravnika, delavca iz Studencev, s katerim je odšel ponoči prqti domu. Kakor se doznava, je morhlo priti med Rezmanom in Bravnikom do prepira radi nekega starega očitka, češ, da je svoječasno Bravnik obdolžil Rezmana, da mu je ukradel par čevljev. Uboja osumljeni Bravnik je priznal, ko so ga drugo jutro aretirali na domu, da je izvršil zločin, vendar se zagovarja, da je storil to v silobra-nu, ker ga je baje Rezman napadel z nožem. Kako se je izvršil uboj, bo dognala šele sodna preiskava. Rezman je bil poznan kot miren mladenič, medtem ko se Bravnika slika kot nasilneža.
CE ŽELITE POSTATI ČLAN DRUŠTVA »OGENJ«, obrnite so po tozadevne informacije na naslov društva »Ogenj«, Maribor, Koroščeva 8. Uradne ure vsak pondeljek, sredo in petek od 17. do 19. ure.
Pomnožen avtobusni promet dne 1. novembra. Na dan vseh mrtvih bo pomnožen avtobusni promet na progi Glavni trg—Pobrežje in bodo pričeli mestni avtobusi voziti že ob 8. uri zjutraj.
Biti socialist, ni slabo. Tako je napisal »Jugoslovan« dne 22. oktobra t. 1. v nekem članku, kjer opisuje, do kako visokih odločujočih mest so se v Nemčiji in drugod povzpeli nekateri preprosti delavci. V neki mariborski gostilni, kjer imajo naročenega tudi »Jugoslovana«, je to vest čital najbrž nek preprost delavec, ki je — kot nam poroča naš informator — z okornimi črkami s svinčnikom pripisal na rob lista sledečo pripombo: »Iz kolporterja pa je postal Edison!« Mislimo, da k temu ni potreben še poseben komentar.
REPERTOAR.
Sobota, 31. oktobra, ob 20. uri: »Zemlja smehljaja«. Ab. B. Nedelja, 1. novembra, ,ob 20. uri: »Cirkuška princesa«, prvič v sezoni.
Na praznik mrtvih, v nedeljo, 1. novembra, bo prva letošnja vprizoritev Kalma-nove operate »Cirkuška princesa«, ki je po mnenju kritike in občinstva brezdvommo najboljša operetna vprizoritev lanske sezone ter je i radi svoje vesele vsebine i radi temperamentne muzike dosegla velik uspeh. Režira Dj. Trbuhovič, dirigira L. Herzog; baletne točke pleše gledališki plesni zbor in jih je naštudiral A. Harastovič.
»Zemlja smehljaja«, ki je vsekakor najuspešnejša opereta poslednjih mariborskih sezon, se bo ponovila v soboto, 31. t. m., za ab. B.
»Ljudska samopomoč« v Mariboru opozarja cenj. čitatelje na današnji tozadevni oglas.
Mila Favai, Glavni trg 11 (preje Badl) se priporoča z veliko zalogo dežnikov, drobnarije, aktovk, nahrbtnikov, kovčegov, kozmetike. Najnižje cene!
Manufaktura, kožuhovina, tren-škoti, Hubertus-plašči, usnjene suknje, pletenine L. ORNIK, Maribor, Koroška cesta 9. Plačilne olajšave.
SREČKE državne razredne loterije se dobe sedaj tudi v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg 6. Sodrugi, tam jih kupujte I
Delavci in nameščenci jedo samo
v Javni kuhinji na Slomškovem trgu
št. 6.
Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih!
Ptuj.
Prva dramska uprizoritev naše »Svobode«. Dramatični pododsek podružnice »Svobode« v Ptuju je uprizoril 25. okt. 1931 ob 3. uri: v mestnem gledališču v Ptuju kot otvoritveno predstavo igrokaz »Gostilna pri belem konjičku«. Igralci so se postavili, in smemo reči, da je igra izpadla dobro. M. Prosnikova v vlogi gostilničarke je bila zelo dobra, njena igra je bila povsem naravna. Spr-vega je Likar v vlogi natakarja imel zelo posrečen nastop. Veletrgovec v Ljubljani (Jagušič) je bil sijajen v svoji komiični vlogi, samo je tu in tam pretiraval. Tilika, njegova hčerka (R. Hojker), je bila premalo živahna in deklamatorska v izgovorjavi. Dr. Kopriva, gimnazijski profesor, (Klep) bi lahko glasnejše in razločnejše govoril. Minka, njegova hčerka, (Las-baherjeva) je nastopila prvič na odrskih deskah, zato ji je treba njeno majhno tremo oprostiti. Dr. Kovač, adv. v Ljubljani, (Repič) je kot ljubljanski advokat govoril preveč prleško, motile so tudi kretnje. Maks Jerina (Lubec) se bo moral zatopiti v svojo vlogo — da bo mogel slediti šepetalcu. Pohvalo zasluži Tine, berač, (Safranko). Rezika, njegova nečakinja, (Logožar) je bila v pevskih točkah pretiha in boječa, vsled česar pesem ni prišla do prave veljave. Natakar Peter (Grubar) je pokazal mnogo dobre volje, ni pa dovolj si-gulren v svojem nastopu. — Na splošno povedano, so tudi ostali igralci zadovoljno rešili vsak svojo vlogo. — Sicer pa ne gre toliko za osebne ocene nekaterih igralcev, ampak za stvar sarpo. Začetek je storjen in naš dramski odsek naj kar nadaljuje s svojim delom, da nam bo v dolgih zimskih večerili pripravil še kakšno razvedrilo. Hibe in slabosti posameznih igralcev se bodo izboljšale v
®^č77oboboU'<> flavobo. bo\ct\ne.
‘je v £kn ' ča prehlad-
£+***- t
t#"* "^'pravtoiano drgnemo P vsaU
^^ori^alno
(ta"c°s
Cena:	Majhne	steklenice	Din	10.—,
srednje steklenice Din 26.—, velike steklenice Din 62.—. Dobiva se povsod.
medsebojnem plemenitem tekmovanju. Glavno je dobra volja služiti dobri stvari, te pa našim delavskim diletantom ne manjka. — B.
Zagorje ob Savi.
Dramatični odsek »Svobode« uprizori v nedeljo, dne 1. novembra ob 7. uri zvečer v dvorani »Zadružnega doma« na Lokah žaloigro v petih dejanjih: »Mlinar in njegova hči«. Za obilen obisk se priporoča odbor.
Knjižnica »Svobode« na Lokah je za svoje člane in vse ostalo občinstvo odprta vsako nedeljo od 8. do 12. ure dopoldne.
Jesenice.
Redukcija delavcev na Javorniku.
Tu je bilo reduciranih šestdeset delavcev, za katere se ne ve, ali bodo zaposleni čez zimo ali ne. Kaj pomeni ta redukcija, to ni treba posebej razlagati, ker se o tem neprestano piše in spada brezposelnost med eno največjih bolezni našega nepravičnega časa. Sistem, ki omogoča največjo izkoriščanje delovnih sil in zopet največji glad, brezdelje in umi, ranje ljudi, ta sistem ni zdrav in to bolezen občutimo v večjih ali manjših merah tudi na Jesenicah. Saj je tu vedno kaka redukcija delavcev na vrsti in kar je za politiko podjetja najznačilnejše, da so -te redukcije vedno na zimo, prav v tem času, ko je najtežje dobiti službo in ko je najr težje živeti, ker se potrebuje največ denarja za preživljanje. Pr^v zatoj ker smo pred zimo, v času, ko je treba kurjave, dobrega obuvala, obleke, ko moramo preskrbeti otrokom šoly ske potrebščine in vse drugo, pray zato je javorniška redukcija še bolj krivična.	1	\	..3
Komedija »Trije vaški svetniki«» ki jo je uprizorila v nedeljo zvečer jeseniška »Svoboda« v Delavskem domu na Savi, je v vseh ozirih zelo lepo uspela. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je pokazalo, da ima smisla za prireditve svoje delavske kulturne organizacije. Režijo komedije je vodil s. France Škrlj, vsi igralci in igralke so pa pripomogli do velikega uspeha in ob« činstvu do poštene, a cenene in prave zabave.
Trbonje.
To in ono. Po dolgem času zopet par vrst, kot znamenje, da še živimo. »Svobode« pa žal ne moremo zbuditi, ker pač za novotarije nismo dovzetni. Naj bo le pri starem ... Slabe ceste, zopet samo ena trgovina, s čemur pa le vsi občani nismo zadovoljni. Najboljše pa je s pijačo. Te imamo dovolj; »šnops« se je malone kuhal v vsaki hiši, zato ga tudi otroci ne pogrešajo. Zdaj imajo pouk po 3 ure dnevno, ker je šolski upravitelj bolan. Kriza, kriza, ta nas tlači. Gospod sicer pravijo, da smo premalo verni, pa to je stvar zase. Priporočali bi jim, da bi malo podučili svoje vernike o higijeni, ki vlada v nekih hišah, — pod kritiko — in da se otroke, ki so tu, vendar bolj neguje, ne pa da se
jih prepusti samimsebi, da na dobljenih ranah izdihnejo in starši na pojedini za njimi žalujejo ...
Razno.
Nova dejstv* oi hormonih. Hormoni so kemična sestavina, ki jo proizvajajo žleze v telesu. Ta misterioz-na sestavina kontrolira visokost človeka, debelost in suhost, dolgost rok, obliko obraza, kvaliteto glasu, dlako na koži, najbrž tudi barvo kože, moške karakterističnosti pri ženskah in čustva. Dr. William Englebach iz New Yorka je pred kratkim poročal o šestletni dekliči, ki je prenehala rasti. Ako je otrok doslej nehal rasti, je bil prepuščen svoji usodi. Pomoči ni bilo, ker zdravniki niso vedeli pravega vzroka. Danes vedo. Deklica je nehala rasti, ker je njena pi-tuitarna žleza prenehala izločevati hormone. Dr. Englebach je poskrbel za hormone iz žleze nižje živali in jih dal deklici. V manj ko dveh letih je zrastla za tri palce, okroglina njene glave se je povečala za šest palcev in njena teža se je dvignila za sedem in pol funta. Hormoni imajo opraviti tudi z živčnimi procesi, ki se izcimljajo v umskih aktivnostih. Blaznost, zlasti »dementia praecox« in dvojna per-sonalnost pride iz žleznih nerednosti. Dr. R. G, Hoskins iz medicinske šole v Harvardu pravi, da dvajset odstotkov vseh pacientov v ameriških umobolnicah boluje na tej vrsti blaznosti. V Harvardu zdaj eksperimentirajo s hormoni iz ščitne žleze; dali so jih osemnajstim pacientom, ki so imeli »dementia praecox« in oH teh je pet ozdravelo, da so lahko šli domov. Ostalim se je stanje preče) izboljšalo. Triletni dečki — klepetulje. Dr. Janet Fowler Nelson, raziskovalka
Tudi Ti
se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem mesecu že pridobil »Delavski Politiki« novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja!.
na univerzi Columbiji, poroča, da je našla med triletnimi otroci moškega spola več živahnosti za spontano govorjenje, kakor med deklicami, toda deklice so pokazale več razumnosti. Dr. Nelsonova je vzela 90 otrok obojega spola in enake starosti za po-skušnjo. Dečki so poleg govorjenja pokazali več aktivnosti in iniciative ter drugače demonstrirali več zanimanja za svoj environment.
Meh za smeh.
Tri želje.
. Trije prijatelji se pri 'čaši dobre kapljice pomenkujejo, kakšna smrt bi bila najlepša.
— Po mojem mnenju je najbolje dobro pomeriti in ustreliti se naravnost v srce — pravi prvi.
— Jaz bi pa najraje umrl od starosti.
— Meni bi bila pa najljubša smrt strica Janeza, ker bi pomenila zame najmanj 5000 dolarjev enkratne podpore.
*
Zdravnik: »Operacija je nujno potrebna — vprašanje je le to, če imate zanjo dovolj denarja!«
Bolnik1: »Kaj pa, gospod doktor, če nimam denarja? Ali operacija potem ni več nujno potrebna?
Vsakdo mora citati Fr. Žgečevo knjigo
o spolni vzgoji
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah.
Tivor obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
najnižjih cenah i
CENA OBLEK ZA GOSPODE...................
Din 240 — do 750--Din 200"— do 330*-
ZA DEČKE:......................
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:.............................
Din 210*— do 270’—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.....................
Din 130*— do 150*—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET......................
Din 110*— do 270*—;
RAGLAN:..............................................
Din 650*—;
HLAČE:...............................................
Din 90*— do 180'—.
Vrsta Tek. štev
Pazite
na gornjo ceno
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
iakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. I. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb/
Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno: Pazite se vred ponaredbami!
LJUDSKA SAMOPOMOČ
ALEKSANDROVI CESTA ŠTEV. 14
V MARIBORU
Podporno druitoo za sluCal smrti In doživetja
TELEFON IHTERURBHH STEV. 21-31
sprejema
vse zdrave osebe v starosti od 1. do 90. leta, in sicer v naslednje do danes
obstoječe oddelke:
Odd. A (A I, A/II, A/HI, A/IV) po 1000 Din podpore s „	B	(B/I,	B/Il,	B/III, B/IV)	•	„ 2000	„
„	C	(C/I,	C/II,	C/III, C/IV)	.	„ 4000	„
„	D	(D/I,	D/II,	D/III, D/IV)	„ 10.000	„
„	E...........................  „	20.000	„
V oddelke A, B, C, D, E se sprejmejo vse osebe od 1. do 50. leta z 2-letno čakalno dobo, v ostale oddelke vse osebe od 51. do 90. leta s 4-letno čakalno dobo.
Komur gmotne razmere dopuščajo, lahko pristopi tudi v več teh oddelkov do največ 54.000, oz. 51.000 Din.
Poleg enkratne majhne vpisne pristojbine, ki znaša od 18 Din do največ 150 Din, se plača za vsak smrtni slučaj v odd. A po 50 par, v odd. B po 1 Din, v odd.
C po 2 Din, v odd. D po 5 Din in v odd. E po 10 Din na posmrtninah. — Mladoletni od 1. do 16. leta lahko pristopijo v oddelek A in A/I po 1000 Din podpore za slučaj smrti in doživetja; to se pravi, ako doživijo 21. leto, se jim izplača na roko po 1000, ozir. do največ 2000 Din podpore, istotako v slučaju poprejšnje smrti njihovim staršem. Za odd. D in D/I je potrebno v dvomljivih slučajih zdravniško spričevalo, za odd. E pa vedno.
LJUDSKA SAMOPOMOČ šteje danes že skoraj^S^^OOO^člano^jn je izplačala tekom prvih ^4 let že nad 2,500.000 Din na podporah.
Ako še niste član LJUDSKE SAMOPOMOČI, zahtevajte takoj brez-
obvezno in zastonj pristopno izjavo.
Iščejo se zastopniki za vse kraje!
Pristopajte k zadrugi
JU Im"
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
:V.,
Za Solo kupujemo samo na
Slomškovem trgu Stev. 6.
Ljudska tiskarna Maribor.
ItaMte spole prlhronKe
v Štajerski hranilnici In posojilnici v Mariboru, RotovSkl trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Close obrestiilemo po 67» i.
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!) Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcii Izdala In ureiule Viktor Eržen v Maribora